Les, ki dobiva noge
Ne mine dan, da bi ne sliSali novice, da je temu ali bnemu »izginil« tak ali drugačen lcs. Dokler so bile to suhe jelše ali podobno drevje, kalcro je morda celo poškodoval žled, večje škode ni bilo (če pozabimo na moralno, seveda).
Vendar pa je vse več posekov v gozdovih, ki predstav-Ijajo lastnikom veliko gtnotno škodo. V večini primerov gre za poseke na tako imenovanem državnem. kjer posa-mezniki menijo, da smejo sekati po mili volji.
Tako smo v zadnjem času priča številnim posekom ob Logu, Gmajnicah, v okolici Vnanjih Goric. itd. Posc-kom, ki v vandalizmu nimajo pnmere. Za zdaj 5e neznani zlikovci so posekali več hrastov, kateri so bili stari preko 70 let. Posekali so jih tako vandalsko, da bi tako ne ravnal niti najslabši gospodar. V zemlji so oslali štori, visoko do en meter!
Poleg velike finančne Jkode moramo pomisliti tudi na ekolško in moralno. Mar smo zares že toliko neosvešie-ni, da počnemo kar se nam zahoče? Preprodajati les, in se ludi sicer okonSčati z njim je kaznivo dcjanjc, česar se vse premalo zavedamo. Miličniki imajo veliko dela z odkrivanjem črnih posekov, vendar, ie svojega pečata ne bo dodalo še sodstvo, bo njihovo delo brez-predmemo.
So predvidene kazni tako blagc in nepomembnc, da nimajo učinka? Prav golovo je res, da velik del krivde za tako stanje lahko pripišemo preblagi kaznovalni politiki, saj je ostalo veliko podobnih dokazanih dejanj nekazno-vanih. kljub temu, da so storilci znani. Taki politiki je polrebno odločno narcditi konec! Doslednjoje potrebno spoštovati tujo in družbeno lastnino, kršilce pa najostreje kaznovaii.
Menda smo država z največ predpisi v Evropi — ven-dar samo na papirju. V praksi se obnašamo v skladu s svojimi koristmi in po načclu »roka roko umije«. Nekoč bomo za tako obnašanje plačevali silno višbko ceno, otrokom pa že zdaj ne moremo brez krivde pogledati v
¦                                VANJA FORJANIČ-RANKEL