234. številka.
Ljubljana, v sredo 13. oktobra 1897.
XXX. leto.
Ithaja v/sak dan ivcter, iaimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman ta avst ro-ogerske dežele za vse leto 15 f*ld., za pol leta 8 glđ., za četrt leta 4 gM., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe leto l.'J gld., za Četrt leta 3 gld. M kr. za je«len mesec l gld. 10 kr. Za, poSiljiiuje na dom računa se po 10 kr,
na mM!, po 30 kr. za četi t leta. — Za taje dežele toliko v<t, kolikor pi.fitnina znaša. Za oznanila plaonje se od MfffetomM petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrut tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankovati. — Kokopini se ne vračajo. — Uredništvo in n p r a v n i I tv o je na Kongresnem trgu &t. 12. Dpravni&tvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Prenos Jerneja Kopitarja.
Ni 5e dolgo tega, ko j* slepoatrasten sovražnik salti'il slovenskemu naroda ▼ tbraz nizko žalitev, da smo malovreden, smo v, aeomikan, Culnkafrom in Hoten to m jednak naredič. V avstrijskem drž. zbora se je čala ta žalitev, in SchoaererjanBka gla-sila, časniki, katerih uredniki so \VclO, bo ksr vriskali od veselja. Saj se je izustilo na najodličnejš* m mestu prav ona in ista trditev, katero pogrevajo sami daa na dan.
M nu!i dnevi pa so dokazali, kako brezobrazno lar.njivi, kako nečuveno natotcevalni so naši sovražniki, očitajo'i nam, da smo inferijorno pleme brez knlture in brez literature, divja sodrga, ki, tiri m so afrcanski rodovi po duhu in srcu sorodni. Te dni se je iznova pokazalo, da premoremo Slovenci može, ki so se dvignili s svojim genijem do najvišja stopinje časti in ugleda, može, pred kat-rih spominom ae klanjajo najodličuejši zastopniki svetovne zna nosti. Doživeli smo te dni celo to, da je smatral župan avstrijskega prfstolnega mesta za svojo dolžnost, izkazati imenom Dunaja kostem slovenskega učenjaka največjo čast.
Slovenski narod pa je včeraj dokazal, da je ▼reden toli velikih sinov, da se upravičeno ponata a njimi ter da se s ponosom zaveda svoje veljave v/ kulturnem zbora vesoljnega sveta. Včerajno slavlje Kopitarjevo je bilo triumf slovenskega nma.
Nebrojna množica se je zbrala včeraj popo-ludne pred ljubljanskim južnim kolodvorom. Staro in mlado, najodličnejsi in priprosti sinovi in hčere Slovenije so prihiteli, da spremijo k večnemu počitku kosti veleuma Kopitarja. Tečno ob 4. uri bo je bela, s tremi dunajskimi venci okrašena krsta dvignila iz Železniškega voza ter prenesla v ve-stibnl. Knezcškof dr. Misija z mnogobrojno asistenco je blagoslovil krsto ter opravil sam ves cerkveno-pevski obred. Na to je stopil vseučilišče i docent dr. M. Murko pred Kopitarjevo rakev ter govoril neki ko takole:
Blagorodni gospod župan ! V imenn dnnajskega odbora aa prenos Kopitarjevih ostankov izročam Vam kar je ostalo telesnega po našem velikem rojaku. Ohranile so se Se njegove kesti, pred vsem pa glava, v kateri je prebival njegov bistri in neumorni doh
Skoro bo devetdeset let,  odkar je Kopitar aapnstil svojo domovino   Tukaj še je napisal  imenitno, Ae danes visoko činjeno slovnico, ki je bi'u prva prava znanstvena slovnica v slovanskem sveta sploh, kajti Dobrovekega „Lehrget iiade d«r fcoim. Sprache" izšlo je Sele I. 1809. Ko je tako položil ttmtlj vse«u daljčenu razvitku  naiega jezika, Sel je v svet, da razširi svoje znanje, da posveti vse 870js moči slo vanski starini iti vstm slovanskim jezikom.   V ce-Barski stolici na Dunaji je našel seželjeno središče, v katerem ao se stikali zastopniki vseh slovanskih plemen in njih sosedov, Grkov, Raraunov in Al Dancev, katerih jezike je tadi študiral.  Na Danaji je pestal Kopitar jeden stebrov takrataega učenjaš kfga in pisateljskega sveta; bil je v zvezi v naj-već mi duševnimi vel kani nerršk'g* in drugih narodov, csaoval je dunajsko slavistično Solo, ki je po rj.m in po njegovem velikem učencu M klošiču prestavila nad sloveoski narod in vse nade casar-stvo.   D.si ni bil na filozofski takulteti niti dijak, blišči te vendar njegovo ime msj imeni na Častni ploči  fiiozcfike fakultete v prekrasni stavbi dunajskega vseučilišča, dunajska aka demija  znanosti  pa  spod uje  v Kopitarju jednega onih 12 mož, ki so ji 1. 1837. položili temelj. V vsem učenem sveta je bil torej Kopitar vedno «; o t van  Verdar pa mera vsakega Slovenca de po sebej vesel.ti in s penosom navdajati, da bo se nje govim ostankom, ko smo jih vzdignili z groba, prišli klanjat zastopniki naučnega min sterstva, akademije, vseučilišča, dvorne knj*žoice in kar js posebno važno, tudi župan ducajskeg* mesta. Ločitev z Dunaja pa je bila še pesebno ganljiva, ker so tudi drugi Slo veni pokazali, kako visoko cenijo seltke zasluge na-š.'gs rojaka. Kot znak prinašamo semkaj prekrasen venec poslancev češkega ljudstva, pred vsem pa dri g srebrn venec srbskega naroda, ki bo še dolgo pričal, kako častijo Srbi v Kopitarju moža, ki jim je n.vel učil, vodil in podpiral Vuka Karadž ča   Ker je Vuk pole žil temelj današnjemu  kejiževnemu srbskemu jeziku iu Brbeki narodni  knj ž> vnesti,  imennje se poleg njegovfga imena vedno tudi Kopitarjevo. Prekrasne erbake narodne pesni je pomagnl Kopit&r Vuku zbrati in izdati. Skupno z nami sa terej Srbi vzeli z Dunaja tudi svojega Vnka, in njih cenjeni učenjak in bivši minist. predsednik Stoj Novaković
je prišel na Dam j, da slavi zaslnge Kapitarjeve. Z veliko Častjo vračamo toraj Kopitar a domovini, katero je vedno zvesto in neizmerno ljubil. — Hvala „Slovenski Matici", ki je vedno dostojno slavila njegov spomin, hva'a mistu IjnbljansVema in deželi kranjski, ki sta pomagali, da bo rojak, na katerega smemo biti pcnosni, počival v domači zemlji p .leg prvih naših buditeljev, posebno poleg njegovega mecena barona Z i sa . . . Poleg časti, ki nam jo prinaša Kopitar, naj se pa naš narod, posebno ja mladina, tudi uči, da se pravemu znanju in resnemu delu klanj* prijatelj in neprijatelj. To je nauk, ki se ne more nikoli zadosti ponavljati, posebno malemu narodu, kaker je naj. V tem imenu izročam Vam g. župan stolice kranjske dežele, središča vseh Slovencev, ki je glavna opera vs mu slovenskemu narodu, drage ostnke Kopitarjeve, naj bode mesto nj h počitka nadaije jedno iz svetišč bele L,ubijane '.'
Nato je odgovoril ljubljanski iapaUt, gesp. Iv. Hribar tako le :
Gospoda moja! Ko bi sa imeli na tehtnico polagati talenti, gotovo bi mali slovenski nered cd-vagal mnoge druge, ki žive* » er^Čr.e.ših razmera?;. Svetovne slave motje porojeni so bili na slovenskih tleh. Žal, da bo nmegi od njih — omamljeni po tujem sijaji — le prekmalu pozabili, da so b li slovenski glasovi, ki so jim v nežni mladosti doneli na ubo. Vsi ti pomagali so širiti tnjstva veljavo; niso ss p . spotrnili več nareda trpina, ki jim ni mogel dati slave in blaga. Kdo nam bo zameril, ako nas to boli? Saj boli tudi oc'eta, ako mu sin, potem ko se je ozrl nekoliko po sveta, začne zaničevati domačo hišo in sa je ogibati.
Ztito nam pa tudi postbjo zadovcljetvo fn čut hvaležnosti navdajata Brce, ko se spominjamo mož, ki so — dasi na tujem živeč — zvesti ostali svojemu rodu in domn in katerih vse delovanje nam fii'a, da jih j« vod la vedno iskrena želja koristiti rru. Jeden tsb bil je tudi Jarnej Kopitar. Obdarjen z velikim umom, kakoršaega deležni postajajo le oni, nad katerimi glavami se razliva posebna milost božja; spoštovan in čislan od vseh, s katerimi je prihajal v dotiko; cdhkovau od maiiljenih glav in od prvakov učenosti: ni vendar nikdar pezabil, da je sin slovenake mateie. In kako hvaležnega se je izkazal tej materi!  Uglobivši se v najfaJKcjšs taj-
o
Vuk Stefanović Karadžič.
Na pokopališča bv. Marka na Dunaja govoril dr. Matija Murko.
(Konec.)
Vukovo ime pa se sveti v kultnrni zgodovini tudi vseh drugih slovanskih narodov. O bolgarskem jeziku in o bolgarskih narodnih pesnih dobili Brno prva poročila od njeg^ samega, vsem drugim zb.-rateljem narodnega blaga na slovanskem severu in jugu pa je bil Vuk prvi in klasični vzor. Prebudil je mnogo drugih Srbov in Hrvatov, da so začeli abirati in posnemati narodno pesništvo; naša »Kranjska Čebelica" je slavila Vuka že v prvem sveskn (1830) in prinašala prestave njegovih narodnih pesnij; prva zbirka slovenskih narodnih pesnij, katero je izdal St. Vraz I. 1839 v Zabrebu, je posvečena Vuku Karadž ću in še 1. 1845 piše Vraz Erbenu, da bi hotel celo življouje živeti poleg Vuka; pri Č hib in Slovakih je vzbudil takoj Ša-f«f,ka, Palackegs in Kolhirja i. dr., da so zbirali Narodne pesni, Hanka pa je izdal že I. 1817 delce
„Prostor arodni srbski Muza do Čecb ifavedenu"; in čclakovsk^ mu je posvetil tretji ztecek svoje zbirke „S!ovansH carodti pitfiS"; pri Poljakih ja v »Pata'etniku Warszaw3kem" 2-> K. Brodziu'ki prinašal prestave srbnkih narodnih pesnij, uknjinsVo-poljski pesnik Bohdan Zaleski pa je klical: BPks*ai hsj dawaj \Vaku Karadžiczu" ; na Ruskem je užival Vuk viseko spoštovanje pri državnikih, učenjakih in pisateljih. Tako vidimo, da so solnčni žarki Vukove delavnosti ogrevali vsa slovanska plemena. Njega sama ga je vodila vedno misel slovansko vzajemnosti ; kajti popolnoma v duha velikega pesnika »Sldsv Deere", Jana Kol a ja, ki še tudi počiva ee daleč od tod, trudil se jo veo svoje življenje, da služi slovanstvu na polju srbska literature.
PoFebco pa časti Vuka slovanska filologija, kajti vsi učenjaki, ki bo hočijo poučiti o srbskem jeziku, pesništvu in narodnem življenju, se vtdco vračajo k velikim delom in najsrčnejšim spisom priprostega, uataučnega in resnicoljubnega možs, ki sam v svoji mladoBti ni niti videl pravo Sole.
Vel ke pa so Vckove zaslugo tudi pred ceta-lim onlkamm sietcm. Za srbske narodne pesni bo
se navdaševali učenjaki kakor oba Grimma in Wil-helm v. Humboldt, pesaiki kakor Goethe, za njimi pa cela vrsta imenitnih mož in žen v Evropi in Ameriki. To je bilo Eereda poeebno koristno za slavo mladega srbskega naroda, ali s srbskim imenom širita se je tudi slava vtega slovanskega, kar je najlepše izrazil Jakob Grimm v dejanji in tudi v besedi, tekoč: dieser lieder wegen. glauben wir, wird man jetzt slaviseh lernan. Na smemo tudi pozabiti, da je jedno iz najlepših del nemške historične literature, Rinkejeva „Di3 serbiseha Kovolu-tion", popolnoma osnovano na pripovedovanjih in materijalih Vukcvib. Sploh moramo povdarjati, da se v vceh Vukovih fp'sih o dogodkih njegovega časa. katerih se je sam udeležil, vedno bolj jasno kaže, kako je ljubil pravico in resaico.
Z veliko bvaležnestjo in s pravim ponosom prenašate torej, bratje S;bi, zemske ostanke Vukc^e v njegovo domovino. Ž. 1. 1863, ko je Vuk slavil petdesetletnico svojega književnega dtlovanj?, je imel za sebe j ve« m'ajši srbiki svst, danes pa ga hvali in olavi ves narod. No estajatfo pa 7« njim tudi Slovenci iu drugi dunajski Siovart, kLnja sa Vuku, kakor vidite, tudi lepa ceiar^Va s'.olica, v
ncsti sladke govoric«, katero je prvikrat čul ii nje nih ust, prizadeval si je — oprt na prepričevalne dokaze, katere je zajemal ii aeveahljivega vire globoke svoje učenosti — posaditi jo na prvo mesto ■ej scrodnimi jej jeziki. Hoja naloga ne more biti — in tadi moje moči ee preslabe za to — da bi preiskoval, v koliko se je nčenema našemu rojaka posrečil dokai, da je govorica, ki ee glasi iz naših net, mati slovanskih jezikov; jedno pa vem in čutim: da nikdo pred njim in nikdo sa njim ni slovenskega imena v nčenem svela tako proslavil, ko J&raej Kopitar.
i; -la Ljubljana, mati slovenskih mest, je v trajni spomin hvaležnosti imenovala po Kopitarju jedno svojih ulic. Danes nastala jej je pa dolžnost, da telesne osanke slav naga rojaka sprejme k počitku v redni zemlji, ker jim ga tuja zemlja ni megla dati. In zgodilo se bode ta na slovesnejši način, ko bi se bilo moglo egoditi dne 38 avgusta 1844 leta. Takrat v narodao mrtvilo pogreznjena Ljubljana čuti danes, da ni samo stolao mesto kranjsko vojvodine, temveč, da je duševno središče slovenskega naroda. Zdi se mi, ko da je previdnost božja hotela, da ee poslednje častno spremstvo, katero so Kcpitarju dolžni njegovi rojaki, odloži do naših dni). V imenu bele Ljubljane prevzeuam ssdaj od velecenjenega gospoda zastopnika dunajskega odbora unarljive ostanka neumrljivega pekojcika, da jih k večnemu počitku položima
„V zeulji slovenskoj, v preilragej deželi, Katero prisrčno je ljubil ves čas." In tako bode mož, katerega so duševni veli kani njegovih dnij imenovali, ,monstrum seienti-arom", na skromnem našem pokopališči raitno smrtno spanje spal ne daleč   od mesta, kjer leži njegov prijatelj Vodnik.   Dahova obeh pa naj v jaslih višavah plavata nad nami in blagojla?ljjta stoj rod, da rxa po složnem prizadevanji vaeh blagtraialečih sinov napoči zora cel.A h dnij.
Po krasnem govoru g. župaaa, ki ja napravil na cbčiuttvo vehk t tisk, je z globokim ebčatkem zapel n*d 70 pevcev brojeći moški zbut .Glasbene M»tice* ped mejster^kim vodstvom g. Jas. C s r i n a Meudelescfcnov .Beati mortui". Nato eo prenesli krsto, okrašeno a premnogimi venci iu narodnimi trakovi na čveteiovprežni mrliški ga'av. z, ;n sprevod sa je začel pomikati po jcžnckolcdvo:ski in Dunajski cisti proti pokopališča sv. Krišt f*. Na obeh straueh cett so gorele plinove svetilko in ns-brojno otč nstvo je tvcr.Io špalir. Za križem je stepal veteranski ker, vtliko število ljubljanske duhovščine, dijaštvo Ijubljarskh srednjih šol 7 ve lkan kim loverjevim vencem in krt snimi fra kovi z napitom : Učenjaku slavista viš,egimn»zijci, pred temi katoliško delavsko društvo, društvo katoliških pomočnikov z zasti?o, Šišenska čitalnica z zastavo, pevako društvo .L j ubl j an aM z zastavo, pevsko društvo ,S I a ve c" z zastalo in veneein, telovadno društvo .Sokol" z zastavo in vencem, prt d krsto so nesla tri go spies (Kersnikova, Javornikova iu Pros nčeva) pre krasen venec žeiskih podtužnic sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, magistratni sluge so nosili ven«c mesta Ljubljane z divgteenimi be'czde nimi trakov«, neposredno pred n rtveakim vezem pa sa nosili na bazni srebrni venec S. bo v. T koma'za
kateri je taio dolgo živel in d«!oval, pa najoulič nejš;h možah; vemo pa tudi, da s našega praznika v dubu udeležujejo mnogi zastopniki diovanake in svetovne znanosti. Zares, lep je bi! začetek slav« aosti, katero je prit <1 1 srbski narod svojemu velikemu snu!
Ko kličemo .Z Bogom" Vnkcvim ostankom, felimo tudi, naj vlada mej srbskim - rodom vedno njegov duh. Po dolgh brjib je zgodovina opravdala popolnoma aj govo delavnost, in mi si danes že skoro ne moremo misliti, s kakimi vaoii se je moral boriti Vuk, da poleži temelj vsimu danas-njemu napredku svojega naroda. Vendar danes že tudi na moti več spomin, da je imel V k mr.ogo in mogočnih nasprotnikov, kajti to nam kaio, k ko težko je najti in hoditi nova prava pota. Uimo se pa cd njega tudi, kako moramo delovati, da bodo slovanski naiodi m prodovali. Vak je bil priprost, neučen mož in js ostal pravi Srb cd pot do glave, ali ni se bal eviopske kulture, pač pa se je lotil njenih sredstev, da bi njegovemu narodu zasijali lepši dnt.vi. Važno pa je tudi to, da jo Vuk iskal jedro, ce pa površnooti in zonanjosti evropsko kulture, kakor se to večkrat godi pri malih in mladih
krsto je stopal zastopnik dež. predsednika dvorni svetnik Schemerl ■ deželnosodoimi svetniki, dei. glavar Detela, deželni odbornik dr. Tavčar in predsednik k mati jake drnžbe oee. evetnik Murni k, notar dr. Jernej Zupane, jedini le živeči znanec Kopitarjev, nadalje prost dr. Klofuta r ■ mnogimi cerkvenimi dostojanstveniki, predsednik dei sodišča Koče var, drž. pravdnik Paj k, finenaneni ravnatelj Plachkv, višji postni oskrbnik Š o r I i a mnogimi uradniki, dalj« zastopnik c. kr. dvorne knjižnice Mantuani, vseučiliški docent dr. M. Murko, zastopniki jugoslovanske akademije in .Hrvatske Matice", g. župan Iv. Hribar z gg. občinskimi svetniki in magistratnimi uradniki, predsednik trgovinske zbornice P e r d a n, deputacija kmetijske dražbe z ravnateljem G. Pircem, ravnatelji ljubi, gimnazij in kranjske g i na n a a i j n ravnatelja realke in učiteljišča, dr. vitez B 1 e i \v e i s , slov. učit. društvo, muzejsko društvo, .Slovenska Matica" e predsednikom prof. Fr. L e v c e m in podpredsad ■ nikoma, ravnateljem Graeaellijem in dr. Lam petom na čelu, vsenčil. profesor dr. Gr. Krek, deputacija podružn c sv. Ciriln in Metoda, .G 1 a s b s n a Matica", .Pisateljsko dr a« š t v o", zastopniki zdravniške zbornice, odposlanci društev v Novem mestu, Škofji Loki, Kranju, v Celju in is drugih krajev. Končno prelepo število najcdličaejšib ljubljanskih dam, na čelu jim odbor-niče podružnic sv. Cirila in Metoda, mnogo mestnih učiteljic in gospte.
Sprevod, kateri je vcdil z asistenco vlč. gosp. župnik M. M a I e n š e k, se je vršil v najlepšem reda, za kar imata posebne sa sloge g. policijski kemisar Fr. Podgoršek in zastopnik pogrebne tvrdke D o b e r 1 e t.
Na pokopališču je g. župnik Malenšak blsgo slovi! grob, na kar eo spustili rakav v g'obočino. Prefrsor Fr. Leveč, predsednik .Slov. Matice" pa je spregovoril na to tako le:
Rojaka evropejske slave, ki je triinpetdeset let počival v daljnem tujem svetu, je ravnokar sprejela predraga zemlja slovenska v svoje naročje.
„Veliki gromovnik" ga je imenoval ženijalni Prešeren, .eine europiiische Celebritat" ga je nazival duhoviti čop; .sagacissimus philologus, vir celeber-rimus" razsodni Miklošič; .der gro jate slavisehe Kritiker unseres Jahrhunderts" bistroumni Hanuš. Največji germanist svojega Časa, Jakob Grimm, pa mu je vzdel častni priimek .monstrum scientiarum".
Ako pa se tudi zgodovinar in jezikoslovec Kopitar kakor zvezda danica sveti na jasnem obzorju učenega sveta, in ako se tudi njegovo ime s častjo in slavo izreka po vsi širni Evropi, vendar je temu velikemu svojemu sinu v prvi vrsti največjo hvaležnost dolžan naš narod slovenski.
Prežalostne so bile razmere v naši domovini, ko je pred devetdesetimi leti v javno življenje stopil Kopitar.
Naš narod je bil brez vsake zavednosti, brez prave književnosti in inteligencije; naš jezik je bil zaničevan kot narečje hlapčevskih stanov ; po šolah in uradih je gospodovala tujščina; vsak omikanec, Če tudi domače zemlje sin, se je sramoval slovenskega imena.  Z naglimi koraki se je tudi našemu
naredib, ter se vedno n vestno trudil, kajti brez temeljitega in neumornega dala ni napredka. S slavo, katero prinaša Vuk svoji domovini, naj bo združe u tudi ta nauk za daeašaje in za bodoča pokole nja, ki bodo gledala zlate črke njegovega imena na belgradski saborai cerkvi.
častiti bratjs i o dragi rojaki! Skoro bomo razdelili posmrtno sosedstvo Kopitarjevo in Vukovo, vendar na v taki meri, kakor se nam zdi. Mogočna Stva, ki tako lepo veže tri najbližja plemena na slovanskem joga, bo nosila mimo bele Ljubljane in šumela ped Belimgradom Vukovim ostankom pozdrave naših snežnikov in drugih gorskih velikanov, zelenih hribov in cvutečih polj Kopitarjeve domovine; po Dravi pa mu bodo prihajali mili glasovi ljutomerskih vinskih gorio iz domovine dveh drugih prijateljev in čistilcev, Miklošiča in St. Vraza.
Niša skrb pa bcd>, da bodeta Srbe in So-vence v družbi s Hrvati tudi nadalje vezala Kopitar in Vuk v duhu duševne vzajemnosti in bratske ljubezni.
S temi gorečimi željami ss poslavljamo Slovenci od Vukovih ostankov: naj jim bo klika domača zemljica, Vuka pa večna slava I
naroda bližala tista kruta usoda, ki je v srednjem veku podavila polabske Slovane.
Med plemenitimi možmi, ki so se v tej bedi usmilili zapuščenega in saničevanega naroda, je> poleg Cojsa in J a pij a, poleg Linharta in Vodnika v prvi vrati imenovati Kopitarja. Z bistrim umom. e krepko voljo in s mladostnim navdušenjem jej pričel Kopitar raziskavati jezik in zgodovino slovenskega naroda in devetindvajsetletni mladenič je izdal prvo kritično slovnico slovensko, polno ženi-jalnih idej in novih nazorov. V tej knjigi je Kopitar neustrašeno pokazal na pisatelje XVI. veka kot glavni vir našega jezika; v tej knjigi je položil temelj znanstvenemu raziekavanju naše domače govorice; v tej knjigi je pa Kopitar tudi mogočno povzdignil svoj glas: .Odprite slovenščini javne šole!" In s pravo gorenjsko žilavostjo je tudi pozneje ponavljal svojo zahtevo, jo podpiral z ne-ovržnimi razlogi ter ni miroval, dokler se ni ustanovila stolica slovenskega jezika v Ljubljani 1. 1816.
In tadi ko je bil Kopitar zapustil svojo domovino, ko se je na cesarskem Dunaju popenjal od časti do časti, ko je slava njegovega učenega imena zaslovela po Evropi, ko je največje duhove tedanje dobe, Goetheja in Humboldta, Grimma, \Volfa in Schlegla, štel med svoje prijatelje — je ostal Kopitar zaveden sin svojega naroda; v duhovitih spisih je slavil nadarjenost svojih rojakov, razkrival lepoto svojega materinskega jezika ter v krasnih prijateljskih pismih Ravnikarja in Metelka, Zupana in Čopa navduševal za književno delovanje.
In z isto ljubeznijo, kakor svojega slovenskega, se je oklenil Kopitar tudi bratovskega naroda srbskega Srbski pisatelji so ob Kopitarjevih časih pisali učeno mešanico, posebno se oziraje na mrtvi cerkveni jezik. Kopitar pa je spoznal, da je mrtva vsaka književnost, ki ne zajema svojih življenskih moči iz naroda samega, ki se ne naslanja na narodno govorico. Dobra sreča ga je namerila na mladega nadarjenega Vuka, in tega je znal Kopitar pridobiti za svoje velike ideje. Z njegovo pomočjo je Vuk spisal srbsko slovnico ; z njegovo pomočjo je sestavil srbski slovar; z njegovo pomočjo je na srbski jezik preložil Sv. pismo; z njegovo pomočjo je dvignil ogromni zaklad zlatega srbskega narodnega ptsništva. In dasi so se Vuku in Kopitarja trdovratno ustavljali posvetni in duhovski mogočniki, naposled sta zmagala s svojimi zdravimi nazori, in dandanes hvaležno slavi ves srbski narod Vuka in Kopitarja kot ustanovitelja novosibskega slovstva.
Ko je mestni zastop cesarske prestolnice Kopitarju najprej obljubil častni grob na osrednjem pokopališču dunajskem, potem pa mu iz političnih razlogov odrekel to čast, so sporočili Srbi v Ljubljano: Mi prepeljemo svojega Vuka v domovino; ako vi ne prenesete svojega Kopitarja v Ljubljano, ga vzamemo mi s seboj v Beligrad; zakaj Kopitar nam je ravno tako mil in drag kakor Vuk.
Kar je storil Kopitar za narod slovenski, kar je storil za narod srbski, že to bi zadostovalo, da bi mu zagotovilo neumrjočo slavo.
Toda bistri um Kopitarjev, združen z ne« utešljivo željo po večni resnici, z gorečo ljubeznijo do vsega slovanstva, se jo lotil tudi večjih, težjih nalog. V svoji epohalni knjigi „Ulagolita Clozianua* in svoji duhoviti razpravi .Prolegomena historica* je Kopitar bistro pojasnil slavno zgodovino panonskih Slovencev IX. veka, delovanje slovanskih bla-govestnikov in solnograških misijonarjev. Ravno tako duhovito pa je razbistril najstarejše spomenike karantanskih in panonskih Slovencev in tako 8 temi in enakimi svojimi spisi postavil temeljni kamen stari slovenščini, ter z Dobrovskim vred ustvaril novo znanost — slavistiko, za katero jo pridobil in odgojil enako nadarjenega učenca, rojaka — Miklošiča 1
Da se dandanes po vseli avstrijskih in slovanskih vseučiliščih skrbno goji slovansko jezikoslovje in slovanska zgodovina; da sladki, polni glasovi častitljive stare slovenščine odmevajo tudi raz učenih stolic tujih dežel ter done po vseučiliškibi dvoranah ravno tako v Berolinu, kakor v Parizu; da se s korenitejšim znanjem slovanskih jezikov zbližujejo tudi slovanska srca: to je v prvi vrsti Kopitarjeva zasluga t
Devetdeset let bo minilo, kar se je prvič oglasil Kopitar, in triinpetdeset let je preteklo, kar je umolknila njegova mogočna beseda. In od tega časa — kakšna velikanska,  vesela prememba no
MT* Dalj« V prilogi.
Priloga vSlovenskemu Naroda44 št. 234, dn6 13. oktobra 1X97.
samo po naši domovini, ampak po vsem slovanskem sveta ! .Patriotische Phantasien eines Slaven", ki j h je sanjal za napredek vsega slovanstva navdušeni Kopitar 1. 1810.. so v tem času, in največ vsled Kopitarjevih velikanskih delih, postale dejanska resnica.
Vsemogočni Bog, ki je tako čudovito blagoslovil delovanje Kopitarjevo na srečo in slavo našega naroda in vsega slovanstva, daj umrjočim njegovim ostankom sladak mir in pokoj v domači zemlji, duševnim d. lom njegovim pa bodi nevenljiva slava!
Ko se je imenom dvorne knjižnice poslovi! še dr. M a n t u a n i od pokojnik«, zapel je .Matični" zbor ,BI*gor itn*, in pogubno slavijo je bilo iz-vrvno. Na grob ie bilo pob ž no nefltaviln vencev, rnej njimi venec .Slovenije", .Zore", Čeških drž. poslance« z napisom ,V< I kersin filologu" in vsenčihškega prnf-sorja Št re k 1; a venec « trakovi in napisom: Njt.bintrcumnajšema jezikoslovcu ....
B lo je Že pozno v mraku, Uo so se razšli r <) ljubi in rodoijabkinje. Le tnjn so ostali še na pokojnikovem grobu zatopljmi v molitev: stara že niča s svoumn bčerima — K ■ t irj y< bližnji sorodniki, porojeni prav v hiši, tj r je ii g'»d<»l luč sveta prestavni Jar%ej . . .
*
Odličnim zunanjim  ndeležcikom pri Kopitarjevem pogrebu v a čast je žugata stolnega mesta g Ivan Hribar priredil siooči po gledališki predstavi v hotela .pri slovuu btgat prijateljski večer, kate r pr,  so so ud«le-žili gg.: vseu. iliftka profesorja dr. F. M   r k o v i o in dr Fr V r b a n i d kot zastop nika jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, vs*u:iiišti profjsor T. Srn i čik las in vsenčiliški knjižničar I. Kostrenčič  kot zastopnika .Matice Hrvatske", dalj* naš dični rojak vsenčiliški pro f sor v Gradci dr. Gregonj Krek, zastopnika dunajskega cdbora  za  prenos Kopitarjevih ostankov dec-nt dr. M. Murko in  uradnik dvorne knjiž n ce dr. M a n t u | n i, potem več  cobornikov .SI. Matice"  s predsedniku« pri f. Levc^m na čelu, več občinskih svetoikov in nekaj drugih gospodov.
Ko se je v čaš^h penil Aampunjec povzel je besedo gospod župan Hribar kateri je omenjal, da navdaja Slove* ce ta dan trojno veeeiie, da smo dobili v domovino umrjoče ostanke Kopitarjeve, da M je pri tej priliki pokseulo, kako vsi Slovani cenijo zasluge Kopitarjeve iu kako ves svet priznava velikost slovanskega genija in končno, da je prenos Kopitarjevih ostankov da) povod, da so se zbrali v Ljubljani odlični Slovani, odposlanci jugoslovanske akademije, r d pt slanca .Matice Hrvatske", profesor dr. Kr« k in zastopniki donaiskih Slovencev, katere je župan s presrč<*itni besedami pozdravil v imeni mesta z željo, da bi raemerja mej Hrvati in Slo* venci bilo vedno tako, kakor je sed»j.
Tej napitnici sledilo je še več drnzib. Gospod profesor dr. Fran V r b a n i d je povdarjal, da si štejejo Hrvatje v dolžnost-, biti v kar mogoče ozki zvezi s Slovenci in Želeč, da bi delovanje Kopitarjevo, ki je položil tvmelj slovenski knjigi, nt šlo odziva tudi v polit ki, naglašal, da bodi notj-sebojna Ijubezsn Hrvatov in Slovencev tista zvezda, katera p r pelje do cilja i jedne i druge Gosp. Ivan Kostrenčič je izrazil željo, naj bi Ljubljana se raavijala in napredovala in povdarjaje, da kakor je Hrvatom Zagreb svet, tako bodi Ljub-jana Slovencem, je napil srcu slovenskih dežela, Ljubljani, in župana Hribarju. Gosp. dr. Murko je omenjal, da je prenos Kopitarjevih ostankov v domovino časten sa narod in za mesto Ljubljano in izrekel presrčno zahvalo .Matici Slovenski", ka-tera se je zavzela za stvar, in zlasti nje predsed niku, profesorju Lev ca. Zahvaljuje ss na napitnici je prof. Lovec naglašal, da zahvala za uspeh ne gre samo njemu, ampak tudi nekaterim drugim odbornikom, posebno pa š« gg. dru. Marku in dru. Mantnaniju, izrekel radost, da so ee povodom prenosa Kopitarjevih ostankov zbrali v Ljubljani odličui sinovi hrvatskega naroda, mej njimi najedličnejši hrvatski zgodovinar, SmiČiklas, prvi kritik, estetik in pesnik Markovič in Kostrenčič, kateri je že pred leti izdal knjigo, ki svedoči, da je bila Že pred 300 leti živa ideja zbližanja Hrvatov in Slovencev — ter napil Hrvatom G. dr. M a n -tu a ni je naglašal, da je dunajski cdbor storil samo svojo dolžnost, nič več, g prof dr. Krek pa je izrekel obžalovanje, da je prišla ideja slovanske vzajemnosti, katere najgorečnejši apostol je bil on vedno, nekako ob kredit.  Prot Maseryk je bil
tisti, ki je v aeeprotji s Kolarjeviaei idajemi proglasi načelo .pomagaj ai sam in pomagal ti bo Bog", in slovanski akademiki so no ploskali. Od tedaj, je rekel govornik, se več ne udeležuj* akad. shodov, ni pi. odnthal od svojih idealov in napil slovanski vzajemnosti. Ko je ie prof Rut ar povdarjtl, da je prof dr Krvk njega in drnge svoje učence vedno navduševal za slovansko vz j ranost ist diČnema učenjaku izrekel zahvale, pretital je proslavljeni pvsuik, pref dr. Marko vi ć prekrasno pesem, ka tero je bil zležil in v khteri opeva L,ubijano in kranoro slovtnake domovine Pesem je naredila največji ntis in je bila, kakor •<•»• nepitnice, vzprejeta z navdneenjem.
Hrvatski gostje so se odpeljali še ponoči, a ponesli »o i seboj ntis da navdaja slovenska srca ideja hrvata ko slovenske vzajemnosti.
X  IJiitaljMRBi. 13. oktobra.
Kako naj se zveze razpadajoča večina ? tG »c Nerede wa" piš«, da m lah«a naloga, sešiti iaitrgabo vičino. Ker ni druzega sredstva, se boče desnica h oziroo* na težki položaj, v katarem je katoliška oarudna stranka, zadovoljiti s tem, da se prizna tej stranki glede jeiikevntga vprašanje oekaka svoboda Da bi &e katoliška neredna stranka nadomestila z liberalnimi veleposestniki, o tem ne more biti govora, ker so ti jetikovnim n&redbam ie naspr>tnejai.
Baron Dipauli in jezikovne naredbe. N generalni skupščini katoliškega narodnega društva v Lintu je govoril tudi baron D pauli. Najprej j -zavrftčnl očitne liberalcev, da so katoliško-narodni poslanci iz ah neraštvo, češ, da Be je vedla katc-lisko-narodna stranka napram naredbarn vedno ob jektivno, zahtevajoč, naj se v posebnem odseku stvarno ia mirno razpravljajo. Pota m pa je trpko oži ■ gosal v'admo nezmožnost i« nesposobnost. Mesto, da bi bila sklicala vlada praročauno spravne konference, odlašala jih je teliko časa, da je zamudila pravi trenotek, ki se ne povrne nikoii več. Ker pa se je vsled vladine nerodnosti ustavilo redno parlamea Urno delovanje, emMrala je nemška katoliško-narodna stranka za svoje dolžnost, na sto piti s svojimi nasveti, ki naj bi prinesli državni mir. Predlog, ki ga je stavil D pauli, nima nikak« osti niti proti Nemcem niti proti C+-bom. Dipauli hoče, da se zakonodajnim potom urade jezikovne h m* ti je na Češkem. Dosta vek .v strbo odprave jezikovnih naredb" se zdi Dipaulija do cela »ara ven. Ako a« izda jezikovni zakon, odpadejo itak samo od sebe vse naredbe. In le to je hottl izreči Dipauli. Bedasto bi bilo proti Čehom zičeti delo vanje za tak vekon. Čehi so jako močna stranka, katere ni možno prezirati. Cehi so dandanes v Av etri ji odličen narod. Kakor ni možno vladati proti Nemcem, prav tako ni možno vladati proti Slove nom. V Avstriji ss mora pravično vladati. Nesrečna politika pokojne ustavne stranke, boteče pritisniti Slovane ob steno, je rodila sedanje divje narodne boje. Nikdar ss ne sme pozabiti, da rodi pritisk vtdao odpor. Tega stališča se drli katoliška stranka. Ako je na obeh straneh resna volje, urede* Be lahko kmalu jezikovne zadreg*, da bo možno lotiti se drugih, gospodarsko prevažnih vprašanj. Končno je govornik zavračal napade ČeAkib listov ter jih svaril, naj ne delajo spora v veČini, češ, ako v veČini ne marajo avstrijskega stališča, potem sa nemške katoliške narodnjake ni več prostora na desnici. V dostavku je Dipanli še ostro kritikoval fioančno po litiko vlade, češ, da se delajo dolgovi za dolgovi, štedenja pa so se vladni krogi do cela odvadili.
Nemiri v Rima V Rimu in v dragih italijanskih mestih so se vršile predvčerajšnjim velike skupščine trgovcev in obrtnikov, protestujočih za bodoči dve leti določenemu zvišanju dohodninskega davke. Na rimski skupščini je bil iz voljan cdbor, ki je sel k ministerekema predsedniku Rudi ni j u s prošnjo, naj vlada odpravi prebudi davčni pritisk. Da bi imela deputacija večji pomen, zaprli so vsi trgovci ob 2. popoldne svoje trgovine ter šli na kepitol čakat deputacijo, kateri na cela sta stala županov namestnik in predsednik trgovske zbornice. Ob 3. je šel odsek v velikanskem spremstvu in mej velikim vpitjem narode v notranje minister-stvo. Mej tem, ko se je deputacija posvetovala z Rudinijena, ki je obljubil, da stori vlada vse, kar možno, začeli so se mej občinstvom veliki nemiri. Občinstvo ja kričalo, ometavalo palačo ministrovo ■ kamenji, napadalo s palicami in s kamenjem policijo in orožnike.   Ko je prihitelo vojaštvo, je je
sprejelo občiaatvo s roganjem, e palicami in kamni Štirje stražniki in trija karabinci so bili ranjeni, deloma težko. Več Ijadij js bilo ranjenih, okoli trideset aretovanib, jedan pa ustreljen. S«le pozno zvečer js naetal zopet red. Določilo se je, da ee posebna komisija posvetuje z Radinijem o ureditvi pribodniskega davka.
Mirovne pogodbe mej Turčijo in Grčijo se kmalu izvrše. Grški poverjeniki so že v Carigradu, da se dogovore s Terofik-pašo, katerega bode podpiral dosedanji poslanik v Atenah, Asim, Bey, v pogodbah definitivnega miru. Nemški poslanik je izročil sultanu lastnoročno pismo cesarja Viljema ter je obedoval pri njem. — Kakor se poroča iz Carigrada, je pooblastila Avstro-Ogerska oberstlajtnanta barona pl. Giesla, da izposluje defi nitivno mejo mej Turčijo in Grčijo. Diplomatično linancijalno komisijo, — katera bode imela reglement zlasti za Atonsko finančno kontrolno komisijo določiti — bode zastopal dvorni svetnik v vnanjem ministerstvu, vitez Suzzara.
Primorske razmere.
(Govor poslanca Vekoslava Špinčiea pri vseslovenskem in istersko-brvatskem shodn v Ljubljani dne 14. aept. 1897.*)
(Dalje.)
Gcspoda! Pod razni mi uRtavovernimi vladami, to 7nate vsi — ko so bili naši poslane' v opoziciji, godilo se je nam Slovencem in Hrvatom zlo. Celih 14 let, potem za grofa TaetTaja, ko so poslanci slovenskega in hrvatskega narod* bili v vladinej večini, ni postalo nič boljše za primorske Hrvate in Slovence. Vadno in veduo živeli so zestopniki slovenskega in hrvatskega naroda v nadi, da hoče vlada izpolniti s*oje ob čanje in itvesti ravnopravnost, ali do izpelnjenja te uad«, do ispolnjenja vladinih obljub m prišlo; in tudi za to, gospode, tovariši, pazimo na lo, kar hočemo sedaj storiti, pa-aimo, da s» ne damo zapeljati s sirenskimi glasovi d' Bs^eniis, ni nikogar dugpga. (Barno odebra-vanje )
Celih 14 let je grof Taaff-i—moram tako reči — za nos vodil hrvatski in slovenski narod. Za čv.sa koalicije, to znate va, ni se nam godilo bolje, ako prav moram prizaati, da so ravno za časa iste, v pojedinih slučajih, naše pr<tcžbe imele kakšen vspeb, da se nam je ta in tam bacn'o kako zrnce pra vica. Za sedanj* vlade pa, za vlade, katera se zove Bide ntjsva, za te vlade pa se nam godi zlo in zlo. Tako hudo, kakor sedaj, 89 nam ni godilo še nikdar. Nafie zlo je neinosno, je nepopisno. Mi, ki živimo maj narodom slovenskim in hrvatskim v Istri, v Trsta, pa todi v Gorici, mi to čutimo v vsaki seoji žilici, ali popisati vsega tega gorja bi Vam ne mogel, ko bi govoril ves današnji in jutrišnji dan, še manj pa v tej pol uri, ki mi je na razpolaganje. Težko ja, gospoda moja, govoriti od teh oduošajih, tndi zato, kar se ne sme vse grvoriti. Vender hočem jih nekoliko ocrtati, a Vi sodite in storite Bi Vašo sodbo.
Gospoda moja! Koncem 19. stoletja, v veku civiliiacije, živeči v srednjeevropski državi, Hrvati in Slovenci primorski nimamo še v mnogih in mnogih krajih niti Ijndskih šol!
Vzlic temeljnim državnim inšDlskim zakonom, vzlic občeprizaanim didaktičnim načelom morajo se poganjali tržaški Slovenci že 14 let za slovensko ljudsko Šolo v mesta Trstu za kakih 1300 slovenskih otrok, a ne dobijo je, Magistrat tržaški in Šolska oblastva rogajo se samo slovenskim roditeljem z vsem svoji&j odnosnim postopanjem. (Velika razdra-ženoat in hropno pritrjevanje.) Gospoda moja, spominjam se, in Vi vsi to veste, da je takrat, ko se je mesto ljubljansko branilo ustanoviti nemško ljudsko šolo v Ljubljani, in sicer nepotrebno šolo, da je takrat minieter telegrafično naložil mestni občini ljubljanski, da mora takoj otvoriti to Šolo; a mi raja, Slovenci v Trstu zastonj leta in teta prosimo za šolo la omenjeno število slovenskih otrok, ne da bi se nas hotelo uslišati.
V Istri gospoda moja, imamo 17.000 hrvatskih in sloveaekib otrok, ki nimajo niti slovenske niti hrvatske šole, ki nimajo sploh nikake šole. V mnogih krajih pa služijo učilnice samo v ta namen, da se poitalijanči hrvatska deca. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. oktobra. — (V sveti jezi,) da si še dovoljujemo imati svoje mnenje in da ne smatramo vae za dobro, kar ngane klerikalna modrost, napolnil js .Slovenec" sinoči skoro pol lista e polemiko proti na«. Glede Sukljejevega izstopa is .Slovanske zvtae" obeta najprej oblastno, da bode govoril brtsobzirno o stvari, ne ve pa povedati ničesar dražega, kakor da je klub izvolil Kreka — ker je bil Krek tudi spomladi izvoljen v badgetui odsek in bi bil on osebno razžaljen, če bi ga bili zdaj elimirali!! Onidan je bil Sakljejev liberalizem kriv da so klerikalci s vso strastjo agitovali proti njemu, zdaj pa ni to več uzrok, ampak je Čisto navadni
takt od'cčil, da so klerikalni gospodje izvojevali z bi ago Krekovo. Mcrda rjave 1« »Slovenec* ja tri zopet kak nov/ razlog Naše mošnje pa je, da volitev v bndgetni odsek ni nikdar gola for-maliteta, in da nima noben poslanec v njem aboniranega sedežs, naj se imennje Krek eli kako drngače, da sme torej pri vsaki izvolitvi vsakdo kandidirati, odloči pa naj etaroet in amcžooat, a ae etrankarski intsrea, kakor odloča pri naših klerikalcih. — Tndi naša brzojavna poročila niso .Slovencu" vleč Jezi ga, da ne prinašamo oeeea dnij starih veetij kot brzojavna poročile, kakor jih mora prinašati on, ampak da prinašamo vedno najnovejše vesti Pomote, da je bilo pisano Gregorec mesto Gregorig je kriv braojavni nrad, in taka neljuba pomota ee bo lahko primerila tudi šs „Slovenca", kadar bo dobival kaj telegramov; a če je naš poro* čevalec gled<» 3% posojila dobil napačno informa cijo, ai tega kriv ne on niti smo krivi mi.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) V petek se bode pela opera .Rigoletto", katera je lani dosegla nejpopclnejši uspeh. Uloge so isto tako razdeljene, kekor lani, samo uloga Magdalene je v drugih rokah in nfett v rekah gdč. Horvatov«. — V nedeljo pr.de na oder .Revček Andrejček".
— (Slovensko gledališče ) Z izvirnimi igrami nimamo sreče. Lani je propadla Fuutkova drama als osvete" in letos je ista moda aadela Mnrniko vo veseloigro .Napoloonov samovaru. Muroik je hotel napisati satiro na zbiralce raznih starin in na takoimeoovane .govorančarje", ali posrečilo se rrn ni, ker še ne pozna gledališke teh nike. Ideja na sebi ni slaba, tudi posamezni značaji, katere je Marnik postavil na oder, bi mogli biti zanimivi, vzlic temu pa s» igra iz rečenega razloga ni posrečila, dasi se mora pisatelju priznati, da je nadarjen in da ima tumor. Stritarjev .No san je pretresajoča drama, katera je VBled karakterističnega predstavljenja in ti-i o niaosirane dekla mačje g Inemana napravila mogočen utis. V .Popolni ženi" smo ss prepričali, da sta gdč. Ogrinčsva in g. Kranjec na dunajski šoli močno napredovala. Igrala sta svoji ulogi izvrstno, tako da se resnično veselimo njiju us -eha. kakor tudi napredka gdč. Bitenčeve.
— (Društvo .Pravnik' v Ljubljani) prire joje, kakor robo že javili odilej r»dna predavanja v čitalnični dvorani v I. nedstr. „ Narod oega doma". D ugo predavanje je dants, v sredo ob l,\8. uri zvečar ia sicsr bode prsdaval gosp. c. in ir. sodni tajnik Ivan K a v č n i k o j irisdikcijskem pravilniku, tsr pojasnjeval propiss tega zakona na podlagi dotičnih določb organizacijskega zakona in opravilnika tel dosedanje literature. Ž<a leti bi bilo, da bi se udeleževali teb predavanj vsi tukajšnji in tndi zunanji »ravniki.
— („ Glasbena Matica") Kakor ž i omenjeno, vrStio se bode »sekanje .Glasben* Matio-*" prihodnji petek, dne 15. oktobra. Poverjeniki aGl. Matice", katerim je loterijski odsek izročil srečke v razprodajo, prosijo se torej, da neprodane srečke vrnejo najkasneje do 15. oktobra opoludae .Glasb. Matici", oziroma da dopošljejo odpadli znesek za prodane srečke. Pravico do dobitkov za izžrebane srečke ima le tisti, ki je priposlal denar pred žrebanjem. Srečke, katere se do gori omaajeeega časa ne vrnejo društvu, smatrale ee bodo za predane.
— (Slovensko planinsko društvo v Ljub ljani) naznanja, da je nekdo v koći na Kn darci poaabil jedno kukalo, jeden nož in Rssponsoria Bro viaru Dotičnik obrne naj se do g. Jakoba Aljaža, župnika na Dovjem. Museca avgusta pa je neki dijak pozabil nančniks pri Gaspari nu volgo Mihovcu, gostilničarju v Srednji vasi v Bohinju. Naočniki so hranjeni v društveni sobi osrednjega odbora .Slov. planinskega društva" v Ljubljani v .Narodnim domu", kjer jih dotičnik lahko dobi.
— (Umrl) je 12. t. m. v Ormožu gosp. Josip Freuenafeld, umirovljeni nčitelj, rojen I. 1828. pri Malinedelji. Služboval je prej v sekovski škofiji, potem pa mnogo let zelo zaslužno na raznih šolah na Slovenskem Štajerskem. Njegov pogreb bode 14. t. m. ob 8. uri zarano. N. v m. p !
* i GermanHko deve in žene ) Pred kratkim časom je volilo mestece Karb.ts rosenauskega milijonarja ScLoaererja svojim častnim članom, češ, da je to .najsavnejši mož Oitosarke". Sedaj ja pa 70 dev in žen tamošnjega mesteca  poslalo VVolffavi mamici pismo, katero se konča s sledečimi base i' a rt i:  Vsa nemška Ostmarka zre v ob čudovaini  ljubezni k Vašemu sinu. Bog  nam   še  dolgo  obrani   tega ne vstrašnega narodnega junaka, m Bog blagoslovi Vas, predraga gospa, katera ste nam podarila tacega vrlega moža! — Prikazal se je*torej Siegfritd štev. 11.
Skoda, da ne vznemirja Karbitzanov kak zmaj. ali katera droga zver, katero bi pobil moderni Sieg-fried ter tako poplačal ljubaave evojih ceat.dk!
■ (Najnovejši Zolin roman, .Pariš") zadnji del trilogij« .Lurd, R m, Pana" izide šs ta mesec v pariškem časopisa .Ls J>>uroal*. Kekor prejšnja dve romane, »side tudi to breedvoeano prekrasno delo prihoda je leto v nemškem prevoda v lista ,Aus fremden Znngen".
* (Nova slaščica) V Sidnej %o pribijali te dni velikanski aakiad kengnrujevih repov. Razstav liani so na jednem tamošnph trgov in sladkosnsdci jih kaj pridno kspujejo Is keagarajevih repov ee namreč naredi neka juhe, katere je baje prav tako dobra ali pa še boljši kakor slavne .Ox tati soap". Te nova slaščica ni naš posebno cenena Dacat ken-gorujevib repov velja 12 mark.
Darila i _
Podporno društvo za elovenske viaokoioloe na Dunaju prejelo ja letos Se sledeče darove: (Konec. J. Kapoc, pos., 1 gld., dr. F. Dotninkus, odv. 3 gld., Jož. Perko, fteleinični nrad. 2 gld., Alojzij Rakovec, žel. nrad. 1 gld., J. Berdajs, trgovec 1 gld., Franc Brelih, prof. veronanka 1 gld , Jož, Žitek, prof. v p. 2 gld., Pavel Simon, knjigovodja 1 gld., Fr. Holasek, trgovec 1 gld., Jož. Melzer, trgovec 1 gld., M. J Nerat, naduCitelj 50 kr., dr. J. Terfi, zdravnik 1 gld., J. Pavlic, c. kr. poStni kontrolor 1 gld., S. Gorifinik, fin. svet. t gld., Franc Kocevcr, trgovac 1 gld., dr. Radaj, c. kr notar 1 gld., Franc Dolenc, trgovec 2 gld., Lud Hndovernik, stolni vikar 1 gld., Mat. Štrakelj, korni vikar 1 gld., Franc Simonic, stolni vikar 1 gld., Franc Korošec, prefekt 1 gld., Alojzij Zver, duhovnik v kaznilnici 1 gld., Breze, katehet 1 gld., J. Tajek, c. i. kr. vojni kapelan 1 gld., Hribernik, spiritnal 1 gld., Blaž Matek. prof. 1 gld. Ivan Koprivnik, prof. 1 gld., dr. Janko Bezjak, c. kr. prof. 1 gld., dr. Franc VouSek, dež. sodni svetnik (ustanovnik) 1 gld., dr. J. Glaser, odvetnik in veleposestnik
1 gld., Tiskarna sv. Cirila l gld., Podpornik, ime nečitljivo
2 gld., Anton Cestnik, korni vikar 1 gld., dr. M. Matek, prof. bogosl. I gld., M. Skrajnar, nadoficijal juž. žel. I gld., KoSan, prof. 1 gld., J. Lehiuann 1 gld., dr. Feliks Ferk, zdravnik (ustanovnik) 1 gld. Iz Novega mesta: dr. Alb. Poznik, c. Kr. notar 2 gld., dr. Travner 5 gld., ga. Hermina Seidl 1 gld. 50 kr. Iz Plovdiva: Ant. BezenSek, kn. bolgarski prof. 2 gld. Iz Podgrada: dr. Tomo Bilek, zdravnik
3 gld. Iz Radgone: W. Wannous, trgovec 3 gld. Iz Slovenskih Goric: Fr. Zmazek, župnik 1 gld. Iz Š m a r i j: dr. Franc Jurtela, odvetnik, dež. posl., župan 5 gld. I z Trate: Fr. PetrovčiČ, župnik 1 gld. 50 kr. Iz Trsta: Anton Klodič pl. Sabladolski, c. kr. šolski nad'.orni k 3 gld. Iz Velikovca: Jan. Wieser, dekan 2 gld. Iz Vre m: Jun. Skerjanec, župnik 2 gld. Iz Motni ka. Dobrotnik, ime nečitljivo 50 kr. — Iskrena zahvala za toliko blagih darov, posebna zahvala društvenim poverjenikom gg. Fr. Dolencu v Mariboru, dr. Jos. Kolšeku v Laškem in dr. Ant. Miha-liču v Ljutomeru. — Nadaljne darove hvaležno sprejema vc. g. Fr. Jančar, monsignor, papeški častni komornik, župnik nemškega vteškega reda, Dunaj I, Stngerstrasse št. 7. Za odbor: J ako b P u kl, predsednik ; I v an L u z a r, tajnik.
Književnost.
— .Slovenka*. Stav« 21. prinaša nadalje-venje ru<ke povesti .Prva i r e č a* (prav. A Pabar), <a ialjevanje dr. Džtnanovega apsa o lepoti in negovanji človeškega telena (prev. Marica), dalje sledi literarni prvensc gdč. Marice .Denar in sreča" po redakciji pokojnega Jaoka Kersaima nato članka .Ali sam ali v družbi" in „Vzbujajoio v svojej deci resnicoljubnost!" (oba je priredila M-rica štev. II), končno pa po/eat?ca Kaaanovelskega .T i ne a". S pesmimi je tudi ta s mv. dobro zalo žeaa. Na č^la 1 sk» jo priobčile najboliša pe-ioiki.ua .Slovenka", gdč Kristina lepo .Skozi vas . . " Splošno se odlikujejo Kristiniae peamce po istimtem čnetvu, napriailjenem izražanju ter lepi obliki. Sajeti niso sicer vedno novi, a skoraj vedno umetniško obdelaai. NajplodovitejŠa m nedvomao tudi nadarjena pesaikinja .Slovenke", Vida je prijavila šeg-i v o paaensko igrata .Mačica". Rjs r.ob o meditativna „Marica štsv. II * pa je priob čila af instično Ro ti ri peresno deteljic o" Prs«eč navadna pa je M-dVd .Poleti zvečer", ki dokazuje resnico peenikovih besedtj: — .Tadi pesnik ee izpoje". Koncem lista so v zngiavjib .Rtznc" in nD;ma" nabrans razae beležke. Hidi .Sloveaka" rodoljubkinjam gorko priročena I Naroča ee v Trstu. TiRkArna I). Ime.
— .Popotnik". Štev. 19   Vaebina: Glavna skupščina .Štajerske učiteljske zaveza" dne 13. in 14. septembra t. I.  v Ljubnem. — Slovniška teo r.ja Karnova. (Dr. Bizjak.) — Sa nekoliko mislij o jezikovnih vajab. (Robič ) — L-st.-k. — Ka n« ,Za veze  slovenskih   učiteljskih   društev   za   IX. npr leto 1897. — Društveni vestnik. — Dopisi iu raane vseti. — Natečaj.
— .Stenograf". Leto VI. Stev. 7. prinaša: Našto is povjaati stenografije. — Iteracija i kombi nacijo glasova. — Viesti. — Stenograf: Prilog. — Urednik temu praktičnemu časopisa je gip. Fr. Magdić v Zagrebu. Časopis stane Is 2 gld., za di jake po 1 g d
— .Vienao* br. 41. od 9. oktobra prinaša tole vsebino: ladade ga. Sličica iz života. Napisao Stjepan Karlov Žgorič •— Listao nam . . . S .»javno Stjepko Šjan d — Pcbjeda Julij« Andrejevne Ruski napisala M. V. KnMo-ska — t; »r Nsrnn. Spjevao Vladimir Nazor. — Narodopis u Čeha. Napieao 1. M — O naroda i patriotizmu. Napisao dr. Stjepan Bosanac. — O estetskoj mašti. Napisao M. Suknič — Listak: K slikama. Kajiževnost. Svsštice. — Slike: Stojdrega u Žamberku. Brdo Osredek. — .Vienac" je na starejši leposlovni list hrvatski, katerega iznova priporočamo.
Kopitarjeva slavnost
Beligrad 12. oktobra. Klanjamo se uspomeni velikoga Kopitara. Živeo slovenski narod I — Profesori treće gimnazije.
Bel igra d 12. oktobra. Profesorsko društvo zahvalno se seća slavnoga Kopitara i radnje se, što je udes hteo, da ograniči jednoga istoga naroda istoga dana velikom ljubavlju i zahvalnošču slave svoje velikane Kopitara i Vuka. — Predsjednik društva Gj. Angjel-ko vić.
Beligrad 12. oktobra. Sa novog groba Vuka Karadžića ne mogu propustiti, da ne kliknem: .Slava Kopitaru!" — Dr. Jova-n o vi ć - Z maj.
Beligrad 12. oktobra. Kolegija prve beogradske gimnazije proniknuta dubokim poštovanjem velikomu sinu alovinskog naroda bratski pozdravlja proslavo zahvalnog mu naroda. — Direktor gimnazije A n jelko vic.
Beligrad 12. oktobra. Duhovno učestvujemo v proslavi seni velikoga Kopitara. — Uredništvo .Dela".
Beligrad 12. oktobra. Prestavnici Bosne i Hrcegovine, sakupljeni oko novoga groba Vuka Karadžića. istim oduševljenjem pozdravljaju slavu Vukova učitelja dičnoga Slovenca Kopitara. Vojislav Sd«, Lazo Jovanović, pop Števo TrifkovJč, pop M kaljo JoviČić, Nikolae« Kasiković, Vaso ČrnogoČević, Stjepo Srbkić, Mico Avdalović Pavle Kujnudžić, R sto Vasi-ljević, Petar Gligorija, Jeftanivić Avdi beg, Kara beg Nući, Vlajko Kovačević, N'kola Ulja-rević, Lazar Pupić, Aliksa Popović, Ljuba Va-siljevć, Risto Piceta.
Knin 12. oktobra. Danes, kad se kosti neumrlog Kopitara i Vuka Karadžića, učitelja i učenina, brat* Slovenca i brata Srbina, pre-vadjaju iz tudjinske u svoju rodnu zemlju, kličemo: Slava Kopitaru i Vuku. — Srbi kninski — Dalmacija.
Kranj 12. oktobra. Slava častilcem neumrljivega slovenskega veleuma Jerneja Kopitarja, slavnega probuditelja, preporoditelja na slovenskem in slovanskem slovstvenem polju.
— MajdiČ, Globočnik, Pire, Mayr, dr. Stem-pihar, Valenčič, pref. Novak, dr. Jernej To-minšek, Maselj, Zupančič, Dokler, Poljanec, dr. Korun, dr. Žraavec, Ssjovic, Viktorija Pra-protnik, Vmcencija Debevec.
Novo mesto 12. oktobra. Velikan učenosti, Kopitar, lahka ti bodi zemlja domača! — Čitalnica.
Zagreb 12. oktobra. Profesori hrvatske i srpske književnosti u realnoj gimnaziji Zagrebačkoj srdačno pozdravljaju današnju sve čanost dovikujući: .Slava velikomu Kopitaru !"
— Marković, Steklasa, Podgoršek, Roić, Ada-mović, Fiorschiitz, Skarić, Pisarović.
Dunaj 13. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je opozicija začela zopet uganjati obstrukcijo. Najprej se je štirikrat glasovalo imenoma o predlogih, naj se neke peticije protokolirajo. Ko je podpredsednik Abra • hamovvicz naznanil, da je D a s z y n s k i pri včerajšnji     volitvi   v    legitimacijslri odsek ostal v manjšini, je II of m an - We 11 enh of zahteval, naj bodo obravnave legitimacijskega odsika javne. Abrahamo\vicz ni hotel dati tega predloga na glasovanje, češ, da odsek ni kom pleten, ker Daszvnski ni bil izvoljen. Opozicija je radi tega zagnala velik krik.   G r o s s je predlagal,  naj  se glasuje imenoma, ali naj se zbornica  že zdaj izreče o predlogu Hoff-man VVellenhofovem. Zbornica je negativno odločila.
Dunaj 13. oktobra. Ob polu 3. uri po-poludne se je začelo šesto glasovanje po imenih glede predloga, naj bodo obravnave legi-timacijskega odseka javne. Z ozirom na to se načelniki desničarskih klubov snidejo ob 4. uri na posvetovanje.
Dunaj 13. oktobra. .Slovanska zveza" je vzprejela en bloc organizacijski statut desnice.
Dunaj 13. oktobra.  Nemški klerikalci so sklenili, da bodo glasovali proti predlogom, naj se obtoži ministerstvo.
Dunaj 13- oktobra.  Poslanec lro je naznanil predsedstvu, da se je odpovedal man datu. Veliko začudenje je obudilo, da je Scho-nerer zahteval dopusta štirih tednov, Ludvvigs torfif pa dveh tednov.
Dunaj 13. oktobra. Uradni list javlja, da je vlada podelila poljski gimnaziji v Tešinu pravico javnosti.
Dunaj 13. oktobra.   Stotnik pri d o m o branskem  zmpovedništvu Fran Halada  se je ustrelil.
Narodno-gospodarske stvari.
Nekoliko o elektromotorjih.
Iste važooHti, kakor se razsvetljavo, je elek tr.čna moč tudi pri isvrsevenji naehaoičaio d«l ki ■o tadi imenaj« prenos električte moči ali električne eneržije. Kakor znano, vrti ae ta prenos na ta način, da ee električni tok v takozvani elektromotor napelje, ki potem mehanično na zonej deluje, toraj •lektrično eneriijo pratvarja v mehanično.
Glavne prednosti elektromotorjev so:   naj pri prestaja konstrukcija, malo prostora ta postavljanje, zelo malo truda pri rabljenju in nicke cm.
Elekromctor obstoji iz valjaste ga telesa, takozvane) kot ve, ki mej trdno stoječimi železnimi deli kroži.
On nima ne zaklopnic, se betov, ne krmila in ne mabalaih, ampak samo krožeče dele; toraj se provzroća etresovanja, ne ropota in ker je konstrukcija jako priproeta, je obrabljenje, če se o tem epu h govoriti sme, prav neznatno.
Ker so elaktromotori priprosto narejeni, mo goče jih je narediti od najmanjše (' ,0 konjske sile) do poljubno največje moči, torej ae rabijo lahko ne samo tam, kjer se malo eaeržije potrebuje, n. pr. pri šivalnih stroj h, ampak tudi pri velikih tovarniških debh in to tembolj, ker na samo, da n ■ provzro/ajo atresovanja in ropota, tudi dima, saradu in vročine hh provzroOajo, vrh tega pa so tudi glede ognja ali eksplozije brez vsake nevarnosti.
Zaradi navedenih prednost^ ee elektromotor hhko postavi kjerkoli v kaki tovarni, delalnici, sta novanju itd. ne da bi bilo treba za to kakvga posebnega privoljenju.
Po-iebno pri inštalacijah elektromotorjev v stanovališčih je treba pevdarjati, da se za to na potrebuje nobenih cevij, ne k»kih pcsebmh podlog in pa zelo milo prostora in sicer komaj četrti del onega, ki je za parni ali plinov motor potreben.
Elektromotorji se torej lahko postavijo na tla ali na stojala, pripno pa se labko tuli na strop ali tram, ali pa se lahko z dotu min strojem tudi direktno zvežejo.
Elektromotorji imajo tuđite posebno ugodnost, da je njib poraba jednostavna in lahka; zidostuja da se jih jedenkrat na teden namaza, prav z lahka se spravij i v tir in zopet ustavijo. Zarad« ti h last etnosti priporoča se elektromotor prav pesabno malim tbrtnkcm, ker i njim iabko vsakdo dela br-.-nevarnosti, nn da bi rru b lo za to treba pesebnih vednosti in skučenost.
Kakor poprej omenjeno, potrebuje 8) za el-k-tromotor le četrti dal onega prostora, ki ga bi ptrai ali plinov motor za jednako moč potreboval, in ker je konstrukcija priproata, je umevno da je elektromotor ceueji kakor kak drug motor Zaradi tfga je mogcČ«, da si ga lahko tudi manj premožni omisli in si tako konkurenco m č povekAa, kar se lahko s številkami dokaž*>. (Konec prib.t
— Dobava. Vojno ministarstvo namerava več opravnih in oblačilnih predmetov za c. in kr. voj-Bko zagotoviti rotom javne konkurence Mej drugim je zagotoviti: Utajene in volnene i oko vire. kuhinj eko poHodje, jedilne skl«dice, konopce, razne verige, konjske količe, ncdla, pod kovne žeblje, podkovice itd. itd. Ponadbe j • vložiti najkasneje do 22. novembra t 1. Razglas z podrobnostmi ee Uhko ogleda tndi v pisarni trgovske in obrtniške sborntce v Ljubljani.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dohroznanoga, pristnega „.Mull-ovega Seidlitz praška", ki so dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna flkatljica 1 gld. a. v. Po po&tuem povzetji razpošilja ta prafiek vsak dan lekar A. MOLI,. C. in kr. dvorni zalugalelj na DUNAJ I, Tucblaubon 9 V lekarnah na doželi jo izrecno zahtevati MObL-ov preparat, aaznamovan ss varnostno znamko in podpisom.      1 (97-14)
f> *~ 1 /Imriio (l«*<lia)o
Tanuo-Cliinin tinktura za lase
okropčuje in  obranjnje lusiSče iu preprečuje izpadanje las. Cona 1 steklenici z rabilnim navodom oo kr-
■~> Jedina malo«* ••>•- (90—40)
lakarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I
zraven mesarskega mostu.
■ z uradnega lisi a.
lavrallnet aall etcHeBKUllvne alrtašbet Marije in F rana Done i č zemljišča v Črnomlju, cenjena 9O0 gld., in Jožufn Žugclja posestvo v Ziljah , cenjeno 44»»7 gld., oba (v drugift^dne 15. oktobra v Črnomlju.
Jožefa »št e m bo r go r j a posestvo v Vrbovein (reasu-mando) dne 15 oktobra v Ilirski Bistrici.
Janeza Šteta niča posestvo v Sv. Križu (v drugič) dne 15. oktobra v Kostanjevici.
Franceta Tomalifia zemljišč« v Sa naboru, cenjeno 2350 gld., dna 15. oktobra in 12. novembra v Vipavi.
Jurija Zime posestvo v Srednji vasi, cenjeno 246 gld. 20 kr., dne ln. oktobra in 16. novembra v Radovljici.
Mihe Hnbata 1 posestva v Dorncah, cenjena 78 gld., in Jožefa H u bata '/,< poseatva istotam, oboje dne 15. oktobra in 19. novembra v Kranju.
Umrli so v IJnhljani-
Dne 12. oktobra: Ivan Krem Air, Črkostavec, 60 let, Dolge nlice ftt. 3, arena hiba.
V deželni bolni ci: Dn6 9. oktobra: Janez Blanž, dninar, 57 let, rak.
Metcorologično poročilo.
Vi&ina nad morjem 306*2 m.
j Oktober j	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temue-ratura v "C	Vetrovi	Nebo	Padtrina v mm. v 24 urah
12.	9, zvečer	716*0	94	brezvetr.	dež	
13. ■	7. zjutraj 2. popol.	736'2 736 0	7-4 11 7	brezvetr. al. svzh.	oblačno del. jasno	46
Srednja  včerajšnja  temperatura  58°,  ca  5'3° pod aormaloru.
30\x3a3.jsfest "borza,
dne 13. oktobra 1897
Sknpni državni dolg v notab..... 102 gld. 05 kr.
Skupni državni dolg v srebra    .... 102 „ 20 „
Avstrijska zlata renta....... 123 n 35 „
Avstrijska kronska renta 1..... 101 n 90 „
Ojjerska zl»ta renta 4°,'0....... 121 „ 75 ,
Ogerska kronska renta 4°/0 ..... 99 , 65 .
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 957 „ — ,,
Kreditne delnice......... 350 „ 50 „
London vista........... 119 „ 70 „
NemSki drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 80 ,
20 mark............ 11 „ 75 ,
20 frankov........... 9 „ 52«/, ■
Italijanski bankovci........ 45 n 10 „
C. kr. cekini........... 5 „ 6G „
Dne 12. oktobra 1897.
4<70 državno srečke iz I, 1854 po 250 gld. 159 gld. 25 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.    . 190 , — ,,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 10J gld.    .   . 128 „ 75 „
Zemlj obč. avstr. 41/,0/,, zlsti zast. listi    . 98 „ 60 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 „ 25 „
Ljubljanske srečke......... 22 „ 50 „
Rudojfove srečke po 10 gld...... 25 „ — „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 162 „ 50 n
Tramway-druSt. velj. 17U gld. a. v.  .   .   . 430 p — „
Papirnati rubelj.......... 1 „ 27 V. ,
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze prijateliBkega sočutja mej dolgotrajno boleznijo in ob smrti nase nepozabno hčere, oziroma ee«tre in svakinje, gospice
Maksimilijane Melliwa
ter darovateljem krasnih vencev in čestitim gg. pevcem za ginljivo petje, kakor tudi za mnogobrojno Bpremstvo odlične gospode z Unca, Rakeka, i». Cerknice, Planine, H.iasberga, Divače, Po-stojine in Ljubljane izreka svoio najtoplejfio in prisrčno zahvalo
žalujoča rodbina.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice
Unec, dne 10. oktobra 1897.
(l&bU
Vsakovrstne vozove
kočije, poštne vozove, bagrle
izdeluje po naročilu (1402 — 5)
Fran Srna, kolar, Vir pri Domžalah. Prodaja, daje se v najem ali zamenja se
hiša
v najživahnejSem mesta mi llriniikom. V biši je povsem urejena prodajalnioa, gostilna in mesnica, vse v najboljšem poslu. — Več se izve* v upravuistvu ^Slovenskega Naroda". [1588—8)
Nagrobnevence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—77)
priporoča
Karol Recknagel.
Izvod iz voznega reda
■^•LJa.^m.aajr«- ođ. X. oktobra 1897, Odhod !■ Ljubljane juž. kol. Proga <•«■#. Tratit.
Ob 12. uri 5 m. po roči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selztha< v Ausse, Solnograd; čea Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab>l, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v So'no-grad; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. uri 50 m. dopolodne osnimi vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd. Lend Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-Bko, Dnnaj via Amstetten. — Prog;« v Novo uaeftto in v KoeevJ«. Ob *>. uri 15 m zjutraj meSani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. ari 30 m. zvečer mešani vlak. — Prihod v LJubljano, j. k. Proga fa Trblia. Ob 5. url 52 m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov. Plznja, Bodejevic, Solno-giada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Behaka, Franzensfeste. — Ob 11. nri 20 m. dopoludue osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejovic, Solnograda, Liuca, Stevra, Pariza. Geneve, Cnriba, Bregeuca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Liuca, Pontabla. Ob 4. uri 67 m. popoludne oBobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga la No%ega in«*Mta in Is Koeevja. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob H. nri 35 m. zvečer mešani vlak. — Odhod !■ Ljubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer, ob 10. uri 25 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v mettecu oktobru. — Prihod v/ l.jnb-l|ano d. k. Iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob B. uri 90 m. zvečer ob 9. uri 55 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru.
e
s 5 s batni in pntiklm-.mi, z razglt-dom na obrežje Ljubljanice, o<lfln Me a 1. aioveaiabrona t. I. v asujem. — Več se izve Nv. IVtra ma*>ip Mlev. 47. (1562—1)
Kot
(lbG3 -1)
trgovski učenec
vzprejme se v trgovino s Špecerijskim in železnim blagom čvrst in krepak deček,  kateri  im* veselje do kupčije in je dovršil vsaj jednega ali  dva razreda  realke ali gimnazije. Dopisi na Adolfa Oustlna v Rudolfovem.
Vrt se odda v zakup.
Za čas od dne 25. Januvarlja 1898 naprej se odda v znkup vrt. kateri se nahaja v varni legi in skoraj Bredi mesta pri hi&i v LJubljani. Gradišče it. 16.
Vrt je prostran, ima površine za sest vrst gredic, dalje d^a zidana, s steklom krita gredičnjaka, zidan cve-tličnjak in pa zidnn rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med njime se mihajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične sobe iu kuhinje, iz pristresne sobe in pa iz podzemeljske kleti, namenjene za shrambo.
V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečenem vrtu se izvršuje vže dolgo vrsto let. umetno in trgovinsko vrtnarstvo
Zakupna ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Frana Munda, odvetniku V LJubljani (11H3 —19)
H. Boltche v Zagrebu
Maksimir, glavna cesta 130, Nikoličeva ulica 2
ponuja po ceni
sadna, drevoredna, senčnata in na kitna drevesa in grmovja, (vsake velikosti in vrste.)
Da|}a smrekovine, velike ananai-Jag-ode, frpar-glove sadike in blago lz šolo. (1458—6)
Tudi se izdelujejo cvetlični aranžementi, kakor venci, cvetke m dekoracije ukusno m po ceni.
Mesto uradnika,
Mlad mož 20 do 30 let star, nemškega in slovenskega jezika v bfseili in pisavi v*-h7', z lahko čitljivo pisavo vzprejme se v Graški pisarni neke delniške družbe z meseno plačo 45 gld. V slučaju dobre porabnoati in izhoniega zadržanja je upanje na stalno nastavljanje a pravico Ho pokojnine. — Prošnje v nemškem in slovensk. m jesikn (s prepisi spričeval) p d „201 191" Gradec, poste restante.
___H544—2)
V za vojvodino Kranjsko konoesijonirani
a>
se prične letošnji pouk za otroke in odraščene začetnike, kakor tudi za že izurjene obeh spolov
v ponedeljek, dne 25. oktobra.
Dijaki se poučujejo v posebnih separiranih oddelkih.
Pravočasna oglasila zaradi sestave in razdelitve ur se vzprejemljejo vsak dan od 11.—12. in od 1. 2. ure v mojem stanovanju Wolfove (prej Gledališke) uiioe it. 3, II. nadstropje. — Več v mojih programih.
profesor koreografije,  plesni   umetnik  in uvt. ufilelj vho eatetione plesne umetnosti.     {IIGG — 1)
3teTT. 6203.
ni razglas
zaradi zagotovljenja predmetov kruha in ovsa za 1.1898.
Zakupna obravnava bode
I
o»
a a
a
13 >
—
»4
M
JO
<o t*
O (D TJ
d
S
H O
rQ •H H
(13
	o
*T	©
8 -	!>
m	0
—	
	(D
	0
zakupno postajo
a
'3 a
CD
M
a
o
za čas
od
do
Za nastopne približne preskrbovalne potrebščine posadkinih čet, zavodov in deželno-brambenih oddelkov
na dan
kruha ovsa
840 I 4200 j 5040
gTsmov
poroij
Približna tekoča letna potrebščina znaša za čas od I. jan 1898 do 30 sept 1898
kruha ovsa
poroij
meter, centov
Specijalni pogoji
Bruck ob IVI. Judenburg Ljubno Maroin
Ptuj Celje Slov. Bistrica
(D OD 1 O O ' d)
(B   I H
t U
93
5
03
z
o
350 350 217 49
95550 95550 59241 13377
340 350 100
154
92820 95550 27300l76»;
Celovec Št. Vid ob a. Beljak Trbi± Malborgot
Predil
(zapor soteske)
Jczernica
(zapor doline pri Raiblu)
Bovec
(z zaporom Bovške doline)
Wolfsberg
St. Peter
Jezernica
	(D
(D	O
O	/
d)	H
H	
	03
i	u
u	-
OS	3
►	
	w
a	
03	0 (S
	
e> H	• O
	50
840 339 83 17
19
16 150
400 147
465
105
147
229320 92547 22659 4641
5187
4368
40950
6032 1686 5322
Prevzemniki za oddajanje kraha oziroma peke iz erariške moke mogo dobiti v Celji erariško pekarijo za dobo pogodbe v zakup proti plačila mesečne nsjemščine 11 gld. Najemnik je vrhu tega dolžan, da jo na lastne stroške vzdržuje v dobrem stanja.
1686
Zakupnik za postajo Beljak-Jezernica more dobiti v porabo erariško pekarijo v Beljaku in sicer proti plačilu mesečne najemščine 10 gld.
Najemnik je dolžan, d a" vzdržuje objekt.
Tudi se lahko dovoli vporaba pekarskega oredja.
O |» it*, k it s Razven poprej navedenih oskrbniških potrebščin in potrebščine za četna koncentrovanja v zakupni postaji z morebitno 25°/„ večjo potrebščino mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopustnike, rezervnike, nadomestne rezervnike in deželne bram-bovce po aktuelnih pogodbenih cenah, dalje moko, sol, drva in pekovske potrebščine povodom vsakoletnih vaj vojaških pekov.
Potrebščina za prehode ima se ponuditi po točki IV. zvezka pogojev.
1. ) Pri teh javnih dobavnih obravnavah se bode oziralo samo na »ionene ponudb«.   Narejene morajo biti  po priloženem formularji in imeti [olek sa 50 kr. aa polo. Zapečatene ponudbe imajo zgorej omenjene obravnavne dni % w«J tlo lO. ure clo|io> ludiir doiti pri dotičnih c. in kr. vojaških oskrbovalnih magacinih (točka XVII. zvezka pogojev); na poznejše ■Ji v brzojavni obliki došle ponudbe se ne bode oziralo.   Ko bi se v kaki
nudbi cenina postavka v številkah in pismenih ne ujemala, velja postavek pismenih za pravi.  Tsakej popravi v ponudbi  pridejati ima ponudnik svoj podpis.
2. ) Za obravnavo veljajo določila svezka pogojev z dne 8. oktobra 1897, ki je pri vsakem gori imenovanih vojaških oskrbovalnih skladišč v dveh istopisih uradno izgotovljen in vsaki dan istotam ob navadnih uradnih urah na vpogled. Vsak ponudnik zavezan je držati Be pogojev, ki bo obseženi v tem zvezku, že a tem, da stavi ponudbo. Jednako glaseči tiskani pogoji so na vpogled tudi pri korni intendaciji, pri drugih vojaških oskrbovalnih skladiščih, potem pri političnih okrajnih oblastvih in deželnih kmetijskih družbah kornega področja. Taki zvezki pogojev dobe se proti plačilu 4 kr. od tiskane pole pri vseh c. in kr. vojaških preskrbovalnih skladiščih, na zahtevanjs se pošiljajo tndi po pošti.
3. ) Vsak ponudnik, izvzemši podjetnike v pogodbeni zavezanosti stoječe, popolnem preverjene in obravnaloi komisiji znane kot zmožne in saupne, ima ne oziraje se na njegovo kavcijo o zmožnosti in zadostnem premoženji za prevzetje navedenega podjetja dobiti soliditetno in zmožnostno spričevalo in sicer, če ima protokolovano firmo, od trgovske in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnega političnega oblastva prve instance, katero spričevalo ne sme biti nad 2 meseca staro  in ima  na  prošnjo podjetnika
Ipri trgovskej   in  obrtnej  zbornici, oziroma političnem oblastvu vsaj v dan pred obravnavo doiti dotičnemuc. in kr. vojaškemu preukrbovalnemu magacinu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vsekako le podjetnika. 4.) Vsak ponudnik, ki nima pravice do oproščenja, mora zagotoviti svojo ponudbo s 5°/3 varščino od vrednosti vse za oddajo določene množine, j Varščina se ne sme pridejati ponudbi, temveč se mora s ponudbo v posebnem I kuverta tako odposlati, da varščino v to poklicano  vojanko preskrbovalno I skladišče lahko prevzame, ne da bi odprlo zepečateno ponudbo.  Varščini je 1 pridejati  tudi   njena specifikacija,  ravno tako se mora varščina v ponudbi specifikovati.   Občine so   ulaganja varščine iu kavcije vsekako oproščene. Občine, kmetijske družbe in producenti se posebno  opozarjajo na predstojeće razpisano zakupno preskrbovauje vojaških potrebščin, ker uživajo pri jednakih ponudbah prednost nasproti drugim podjetnikom.   Producenti morajo svojim ponudbam priložiti spričevala dotičnih gospodarskih korporacij v svojem okoliša, v kojih je potrjeno,  da so zares producenti in da je vsa ponuđena količina njihov proizvod, če niso ti podatki  brezdvomno znani   dotičnemu   vojaškemu   oskrbovalnemu magacinu. Producentom  se   more  oproščenje  ulaganja varščine in kavcije dovoliti le za predmete, katere sami proizvajajo; izjaviti pa morajo v ponudbah, da za izpolnjenje prevzetih zavezanostij jamčijo s svojim premičnim in nepremičnim
V Gradoi, dne 8. oktobra 1897,
premoženjem. Na ponudbe, v katerih se izgovarja ponižanje kavcije, ki se ima po predpisih uložiti, se ne bode oziralo.
5.) Sknpne ponudbe, to je ponudbe, v katerih ss izgovarja, da ee prevzame oskrbovanje kakega dredmeta na postaji le, če se hkratu dobi oddaja jednega ali več drugih predmetov, dopuščajo se za predmeta kruh in krma v postajah, kjer ee potrebuje krme le za deset konj.
G.) Oddajati ima se predmet v dotičnih postajah neposredno onim, kateri jih imajo pravico dobivati. Za prevažanje predmetov v konkurenčne kraje mora se v zmislu točke XVII. zvezka pogojev staviti posebno ponudbo, ker sicer bi se smatralo, da je prevažanje obseženo že v ponujanih oenah. Pri jednacih ponudbah za prevažanje ima ponudba onega, ki je dobil zakup, prednost.
. 7 ) Posebno se še opozarja na določbo členov VII. in VIII. zvezka pogojev za oddajo glede držanja in plače za rezervno zalogo moke za peoivo in ovsa
8. ) Ponudniki se odreko, da ne zahtevajo, da bi se vojna uprava glede izjave o vzprejetji ponudbe morala držati v § 862. občnega državljanskega zakonika, potem v članih 318 in 319 avstrijskega trgovskega zakona določenih obrokov, v katerih se je izjaviti, če se vzprejme ponudba.
9. ) Oddaja' kruha in ovsa ima se praviloma vršiti od 5 do 5 dnij. Če krajevne razmere in interes čete brez večjih troškov za vojaški erar dopuščajo, morejo se razpisani dobavni obroki za oves raztegniti na 10 do
15 dnij.
20.) Kruh oddajati morajo načeloma peki. Kruh se ima izdelovati iz ržene moke v štrucah po 2 porciji po 1400 gramov. Prinoipijelno je staviti ponudbe na arendovanje kruha; vzprejemale se bodo pa tudi ponudbe civilnih pekov za izdelovanje kruha iz erarične moke; v
zadujein slu'*aju se morajo ponudbe glasiti na plačilo za peko od meter-skega centa popečene moke vštevši eol, drva in svečavo. Tudi je podjetnik zavezan, moko za peko na svoje stroške od železnice dati odpeljati in isto* tako prazne vreče vračati na železnico, izvzemši slučaj, če v ponudbi izrecno pravi, da tega ne more prevzeti.
11.) Cene za zakup staviti se imajo doštevši užitnino in drage davščine; od porcije kruha a. 810 g in od porcije ovsa a 4200 y.
12) Zakupniki so izključeni od olajšav železnice vojaškega tarifa.
13. ) Vojaška uprava pridržuje si pravico, da sme oddati kake morebitne
razpoložive zaloge mej pogodbeno dobo.
14. ) Moštva vojaške oskrbovalne uprave ni moči dajati zakupniku v
pomoč, dokler ne izide drugačna določba.
15. ) Vsak ponudnik ima v svojej ponudbi izrecno izjaviti, da se podvrže določbam za to obravnavo pripravljenega zvezka pogojev z dne 8. oktobra 1897. Ponudbe, ki obsegajo krajšo nego 14dnevno zavezanost, se
ne bodo mogle vpoštevati,
. 111
a 3. voja.
Ponudbeni formul ar.
pisanec  izjavljam s tem  vsled razglasa štev. 6203 Gradec z dne 8. oktobra 1897, da hočem oddajati zakupnim potom za zakupno postajo ........................................................................-------------.......- S konkurenčnimi kraji
porcijo kruha a   840 yr po ---------------- kr. reci:
„     ovsa   a 42O0 </r po______ kr. reci:
čas od 1. janlivarja 1398 do konca septembra 1898, preBkrbovanje prehodov po točkah .... zvezka pogojev preskrbovati in za to ponudbo jamčiti s
priloženo ......................................................____....................................._ varščino--------gld................. kr. obstoječo iz ............................._.........................___________________________
j Nadalje se zavezujem, če dobim zakup, vsaj v 14 dneh po uradni objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaški upravi pravico, ko bi to
opustil, da suma to dopolnitev izvede s pridrževanjem zakupnega zaslužka. I V ostalem se podvržena razen pogojev naznanjenih v razglasu tudi pogojem, ki se nahajajo v zvezku  pogojev z dne 8. oktobra 1897, napravljenem za raspisano razpravo.
iventuvelno.)  Glasom  priloženega odloka................................................. v ............................ se bode   moje solidnostno in zmožnostno   spričevalo neposredno oeposlalo
vojaškemu preskrbovalnemn magacinu.
L, dne . ... 1897.
I. I. stanujoč v I.
Formular za kuvert ponudbe.
C. in kr.
vojaškemu preskrbovalnemu magacinu
Ponudba vsled razglasa št. 6203 za zakupno obravnavo z dne_____________
Z.
V novozgrajeni Schreyer]evi hiSi v
Špitalskih ulicah
ne oddu n 1. novembrom t. 1.
prodajalnica.
Več se izve v trgovski baraki J. C Majorja na Kongresnem trgn. (1568—1)
Litino vrtno stanovanje
v pritličji, s 3 sobami, kabinetom, knhinjo s rr ti-klinami in z vporabo predvrta se odda za novembarski termin. Stranke brez otrok imajo prednost. Cena 250 gld. Prejšnji stranki sta bili v tem stanovanji jedna pet in droga sedem let. — Povpraša naj se v npravnistvu „Slov. Naroda". (1516—3)
najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoca mineralna voda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri :
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd.      (IMS—1)
■ Mino zdravljenje  u porabi jn       Hkoii celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah.
dobro urejena, odda se takoj.
Kje? pove upravništvo ,Slov. Nar.". (1565-1)
(1521*—3)
tlohro r.ariiM''i>ii. v obsegu 170 oralov, pol ure od južnega kolodvora in jedno nro od Ljubljane oddaljen, se proda po prav iilaltl ccul.
Več se izve" v upravništvu „Slov. Naroda".
Zahvaljujoč se slavnemu občinstva, posebno po deželi, da me je za dobo mojega liiletnf>ga službovanja pri tvrdki Ivan Jax v Ljubljani odiikova'o s svojim zaupanjem in svo|0 naklonjenostjo, dovoljujem si istemu s tem naznanjati, da sem vstopil v "službo tvrdke ZlPr, Cudan. trgovine z urami, dragocenostmi, biciklji, šivalnimi stroji in muzikalnim! avtomati v Ljubljani.
Proseč, da mi slavno občinstvo izkazano naklonjenost ohrani tudi zanaprej, priporočam se za obila naročila ter beležim
i odličnim spoštovanjem
l£dvftv"cl 1/*c>k,ii.«>iiIW (1559) potovalec tvrdke Fr. Čuden.
Lepo prijazno stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo i. t. d. ne takoj o>d«la>
po nizki ceni. (1567—1)
Več se izve  v  prodajalni  Ivan Kordlk, Preširnova (Slonove) ulice št. 10-14.
V najem se išče za več let
večja ledenica
v Ljubljani
pripravna kot *Ia la«lIhvv piva  neke pivovarne.
Ponudbe pod ,,Nk la<lla£e piva64 na upravništvo BSlov. Naroda". (t493—6)
B= Pozor, taajsfi Slovenci!
Gavro Mežner
krojač, Dunaj, K., Warmgcrstrasse 26
priporoča rodoljubnim Slovencem svoj
modni salon za gospode.
(1553—1)
S spoštovanjem udani
Gavro Mežner.
Genijevo čarobno-prikazensko in specijalitetno gledišče
» restavracijskem vrtu M. Favai-a pri državni železnici v Šićlii.
PjpST~ .A-i-ilitotitnil mi  * at-*i«llm, OtoSMflTCsJOdea lOOO OSMltK SJaj
Danes, v sredo, dne 13. oktobra 1897: Velika
v izredna predstava
z novim vzporedom. Začetek ob ',8  uri zvečer. Na svršetku: Izvirne
Pnkaai duhov.
a:-.- „    _ ____\\ Najuljudnt-je vabi
.fažP* ' ■ ci.-.-j—j;   L. Geni, nunul-lj.
Prostovoljna rasprodaja.
f-»i^p«-r ŠiiMlarNle (po domače lloliciičck) iz f-line Ii. *>t. *iO bode svoje
posestvo na Viču
t. j. IliMo pri 'Aiilitir j is It. *t. VJ.». v kateri se zvrđuje gostilniška obrt in prodaja tobaka, iu lti*o it. *0.  v kateri &e zvrauje trgovina s
špecerijskim blagom, potem
stavbišča pri državni cesti, njive in travnike
dne 21. oktobra 1897 ob 9. uri dopoludne
na licu mesta prostovoljno po Kosili raz prodajal.
Kupni pogoji bo zelo ugodni. (1537—2) lin pri /bero naj §e preti HI.no *t. 95 na V Umi.
Moravska R. A. SMEKAL
Moravska
c kr. priv. tovarni brizgalnic, cevij in kmetijkih strojev
priporoma
vsake vrste
brizgalnic in cevi
S    --"T za' r*''- \ ■'
CJognJegtsnt društva"
. [ter ~f~~       . ;H
kmetijske stroje
po najnižji ceni
tudi na obroke.
Podružnica: XI. A. Smekal v Zagrebu«
Slavna tvrka R. A. Smekal, podružnica Zagreb.
Vkr čast Vum' napravil sem dne 5. septembra t. 1. vajo in sem povabil sosedna društva in naSa bizjjalna je dvoma vodo dajal« 1uko, da niti shajati nista mopli. V K Vas bodem t«>pl»j priporofi.tl, kar som žo jodcukrat storil.  Sledi Vam tudi potrdilo iu zahvala od odbora požarno brambe.
Koroška Uela ^Gorenjsko), dne 18. septembra 18(J7. (1600—3)
A. Potočnik m. p.
Si 35.175.
as.
(1551—2)
V z mislil §, 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in troških za 1. 1898
1.) ■licN.iiegit nakladu, '2 ) mettl nega iiImižiivkh mklnda, 3.) ii*ttanoviie)ra zakladu, I.) uieNlueKa loterij »kega posojila, *i. ) iiivNf nega vodovedn Iu ii,) mestne klavnic*« že  sestavljeni  in  bodo  razgrnjeni  v mestnem  knjigovodstvu irliin|*t dnij.  od «>. do 20. t   m., na vpogled,  da vsak lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 5. oktobra 1897.
Št. 1545
Razglas.
(1643^-1)
Dne 4. novembra t. 1. dopoludne ob 10. uri vršila se bo v
pisarni mestnega županstva v Škofji Loki
minuendo licitacija
za oddajo stavbe novega lesenega mostu čez Soro pri Krennerjevi tovarni.
Skupno delo proračunjeno je na 4860 gld. 41 kr. in mora biti dogotovljeno do 1. septembra 1898.
Za stavbo potrebno lom'jeno kamnje ima podjetnik brezplačno na razpolago v mestnem kamnolomu.
Oddala se bodo tudi pozamezna dela.
Vsak ponudnik mora položiti 10°/„ proračunjeno cene kot varščino in sprejemale se bodo tudi pismene ponudbe do pričetka dražbe. Ofertu priložena mora biti varščina in kolek 50 kr. ter mora biti rečeno v njem, da se ponudnik vsem pogojem brez pridržka podvrže.
Pogoji, proračun in načrt leže v uradnih urah v občinski pisarni vsakemu na pregled.
Mestno županstvo v Škofji Loki
dne 6. oktobra 1897.
Koncesijoniran po vis. c. kr. mii.istcrstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, &t, 5373.
Sevemo-nemški
Brzoparnlike vožnje v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobotuh.
Iz Southamptona ostr, Cher-bourga ob sredah in nedeljah. Iz Genovo oziroma Noapolja via
Gibraltar
2*8krat meBeCn
Lloyd
v Bi
Bremen-Sev. Amerika.
V Nowyoi k.
Bremen-Juž. Amenka. V Montevldeo.
V Buenos
3morska vofiij;
N«wyork
7—b dni
Bremen - Avstralija. V Adelaido,
Molbourno, (1077—23) Sydney.
Japai
Bremen-Iztočna Azija.
V Kino. iBBBBJsnEHKSaa     7—« Onij
Najboljša in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: DSca.-v3.ra_ Tavčar.
21 J,;r::i
Izdajate!  in odgovorni Hladnik: Josip JNnlli.
Lastnina in tisk aNarodne Tiskarne*.
A^24