ANNALES 3/'93 izvirno znanstveno delo UDK/UDC 39:656.6(497.12) POMORSKI KRST KOT INICIACIJSKI O BRED Bogdana MARINAC dipl.,etnolog, kustos, Pomorski muzej "Sergej Mašera", 66330 Piran, SLO conservatore, M useo del mare "Sergej Mašera" Pirano, SLO IZVLEČEK Pomorski krst je iniciacijski obred, ki ga poznajo na ladjah številnih narodov, tudi slovenskih. Skozi zgodovino je bil deležen številnih sprememb, po 2. svetovni vojni pa so ga slovenski pomorščaki prenesli tudi na kopno, v Piran. V prvem poglavju prispevka je podanih nekaj opisov pomorskega krsta na ekvatorju iz različnih časovnih obdobij, v drugem pa je nakazano spreminjanje posameznih elementov pomorskega krsta skozi zgodovino in njihova simbolnost. Šega je nastala že na začetku zgodovine človeštva. Njen izvor je povezan s spoznanjem o človekovi nemoči in slabosti. Človek je iskal pomoč zunaj sebe, pri umrlih prednikih, duhovih in demonih, ki jih je pozneje po­ vzdignil v božanstva. Da bi se zavaroval pred nesrečo, je izoblikoval različne oblike kulta. Ustvaril je tudi ma­ gijo, s pomočjo katere je skušal obvladati naravne skriv­ nosti. Kult in magija sta dobila zunanje vedenjske oblike, šege. Seveda pa obstajajo tudi šege, ki niso vezane na medčloveške odnose, šege, katerih vsebina ni odnos do onostranstva in nadnaravnega. Skozi zgodovino človeštva so se vzporedno z načinom življenja spreminjale tudi šege. Spreminjale so se hkrati z ideološkimi in družbenimi spremembami ali pod pri­ silo. Najpogosteje se je spreminjala namembnost šege, vendar je ta vedno ohranila svoje jedro, okoli katerega so se spreminjale njene oblike. Zelo razširjena oblika obredov so iniciacijski obredi, sprejemi članov v novo skupnost. Eden takih obredov je tudi pomorski krst, krst pomorščakov in potnikov, ki bodo na ladji prvič prestopili ekvator. V navadi je pred­ vsem na trgovskih ladjah, pa tudi na potniških in redkeje na vojaških ladjah. Pomorski krst se je, kot ostale šege, skozi zgodovino spreminjal. Spreminjali so se osebe, ki so v šegi nastopale, oblike obreda in celo kraj obreda. Glede na to je šega spreminjala tudi ime. Danes ji pra­ vimo tudi Neptunov krst ali krst na ekvatorju. NEKAJ OPISOV POMORSKEGA KRSTA NA EKVATORJU Po nekaterih podatkih segajo korenine pomorskega krsta do Normanov oziroma Vikingov, ki so konec leta 859 skozi Gibraltarska vrata prišli v Sredozemsko morje. Obred so opravljali v Gibraltarski ožini.2 Od njih so ga najverjetneje prevzeli in nato deloma spremenili tudi drugi evropski narodi, ki so pozneje poznali pomorski krst na ekvatorju oziroma na severnem ali južnem pov­ ratniku. Večina narodov tudi danes pozna le pomorski krst na ekvatorju, nekateri pa poznajo krst na Green- vvichevem poldnevniku in na nekaterih drugih prehodih. V 17. stoletju je bil znan pomorski krst na ekvatorju. Oče Coronelli poroča v svojem atlasu iz leta 1684, da je na ladjah, ki potujejo proti Indiji, nepogrešljiv profan in smešen običaj, ko krstijo vse, ki gredo prvič čez ravnik ali povratnik. Običaj imenujejo "Battesimo del Tropico" (Krst na povratniku), poznajo pa ga vsi narodi, vendar v različnih oblikah. V atlasu je Coronelli opisal običaj, kakršnega so poznali Francozi. "Pod ko­ mandnim mostom je nameščen škaf z vodo, okoli ka­ terega stojijo mornarji z vedri vode. Pomožni kapitan 1 Niko Kuret: O šegi in njeni spremenljivosti, Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978, str. 309-333 2 Vladim ir Borštnar: Ladijski običaji, Informator Splošne plovbe, let. 12, št. 4, Piran 1981, str. 29 257 ANNALES 3/'93 Bogdana M ARINAC: POM ORSKI KRST KOT INICIACIJSKI OBRED, 257-268 stopi pod glavno jadro. Ima zakrit obraz, okoli trupa pa ovite vrvi. Mnoge vrvi mu visijo tudi iz rok. Na glavi ima dolgo kapo. Predstavlja vraževernega krstitelja. Sledi mu pet ali šest mornarjev v zamorskih oblačilih. Kapitan vzame v roke Portolano ali kako drugo pomorsko knjigo, ostali pa so s ponvami in vrči pripravljeni na hrupno praznovanje. Vsi, ki tu še niso potovali, morajo iti na desko, ki je postavljena čez škaf z vodo. Mornarji tolčejo s ponvami in vrči ter nežno škropijo novince z vodo, toda le, če jim ti dobro plačajo. Tistemu, ki slabo plača, mornarji odmaknejo desko pod njim, da ta pade v vodo ter ga po vsem telesu polivajo z vodo. Za takega potnika se krst konča z velikim obžalovanjem, ker je bil na tako nenavaden način ponižan."3 (sl. 1) Zapise pomorskega krsta iz 18. stoletja najdemo v slovarju Nuovo dizionario scientifico e curioso sa- croprofano di Gianfrancesco Pivati, ki je izšel v Benet­ kah leta 1746 in v slovarju "Dizionario universale delle arti e delle scienze (...) di Feraimo Chambers, ki je izšel v Benetkah leta 1749. Oba opisa sta si precej podobna. Po mnenju njunih piscev naj bi bil pomorski krst star običaj na trgovskih ladjah, ki prečkajo povratnik ali ekvator. Ce poveljnik ladje tega dne posadke ne podkupi z denarjem ali vrči žganja, se posadka sprosti in poveseli. Običajno se najstarejši član posadke, ki je že večkrat prečkal ekvator, nenavadno obleče, si počrni obraz in na glavo povezne smešno bareto. V roki ima knjigo, navadno Portolano. Spremljajo ga podobno na­ šemljeni mornarji s kuhinjskimi ponvami namesto orožja. Ob bobnanju se najstarejši član posadke usede na prestol pod glavnim jamborjem. Vsi, ki še niso bili na tej poti, mu morajo priseči, da bodo ohranjali tradicijo običaja tudi na poznejših potovanjih. Potnika, ki nekaj plača ali pa vsaj obljubi, da bo plačal, našemljeni mornarji le poškropijo. Gianfranco Pivati piše, da vržejo ostale, zlasti uporne, trikrat v vodo, Efraimo Chambers pa, da mornarje, ki ne plačajo, navadno polijejo in nato zaprte v kletko potopijo v vodo. Nazadnje morajo novinci za spomin drug drugega prebičati. S podkupninami za­ služeni denar si mornarji razdelijo ali pa z njim kupijo osvežilno pijačo.4 Zelo podoben opis pomorskega krsta na ekvatorju, ki je bil v navadi med francoskimi pomorščaki, najdemo tudi v tretjem zvezku italijanske enciklopedije Nuova Enciclopedia popolare Italiana overo Dizionario Ge­ nerale di scienza, lettere, arti, storia, geografia, ecc., Quarta edizione, Torino 1857. Avtor piše, da je bil prehod ekvatorja nekoč zaznamovan s čudnim obi­ čajem. Poveljnik ladje si je počrnil obraz. Na telesu je imel veliko majhnih kosov vrvi, v rokah pa evangelij. Po opisu običaja, ki se ne razlikuje od prej navedenih opisov, dodaja, da so po mnenju Archenholza, avtorja knjige Storia dei filibustieri, pomorščaki prehod čez ek­ vator razumeli kot prihod v nov svet. Kot dobri kristjani so se zato želeli posvetiti z obredom, ki z imenom in obliko spominja na prvi cerkveni zakrament. Po mnenju avtorja naj bi tudi knjiga, ki jo je poveljnik držal v rokah predstavljala evangelij. Ali je bilo to res ali pa je hotela cerkev spremeniti poganski običaj v krščankega, lahko le ugibamo. V mnogih, tudi starejših opisih namreč evan­ gelij ni niti omenjen. Leta 1784 so v Franciji menda zaradi nevarnosti, ki jo je povzročal obred, izdali odlok o prepovedi krsta na ekvatorju. Leta 1768 se je na prvo triletno potovanje odpravil James Cook. Pretveza za potovanje je bilo opazovanje Venerinega križanja s Soncem, tajna in veliko važnejša naloga popotnikov pa je bila poiskati veliko južno celino " Terro incognito", ki naj bi se po takratnem verovanju nahajala v južnem Tihem in Atlantskem oceanu. Osmega avgusta je ladja odplula iz Plymoutha, 26. oktobra pa na Atlantskem oceanu prečkala ekvator. "Ko po izvršenem opazovanju sonca, ni bilo več dvo­ ma, da smo že južno od ravnika", piše v svojem dnevniku Cook, "nismo opustili običaja, ki je v taki priliki v navadi pri vseh narodih. Kdor ni mogel dokazati, da je že bil krščen na ekvatorju, je moral plačati steklenico vina ali pa so ga potopili v morje. Velika večina se je odločila za prvo, ker pa je mnogo mornarjev vendarle izbralo drugo možnost, namreč da jih potope v vodo, in je bilo tudi vreme primerno, so izvršili to ceremonijo s kako dvajseterico ali trideseterico mož v veliko zabavo ostalih." V opombah pa piše, da je James Cook, čeprav še ni bil krščen, ušel krstu zaradi svojega položaja na ladji. Nekako med kosilom so v komandantovo kajuto prinesli seznam vseh živih bitij na ladji. Pozabili niso niti na pse in mačke. Seznamu je bila priložena prošnja posadke, če smejo vsakega vprašati, ali je že prečkal ravnik. Poveljnik je prošnji ugodil, zato so pomorščaki vsakega posebej poklicali na krmo, kjer ga je eden izmed pomorščakov, ki je že potoval čez ekvator, zaslišal. "Pri vsakem imenu je naznanil, ali ga je treba potopiti ali pa izpustiti. Kapitan Cook in doktor Solander sta bila prav tako na seznamu tistih nesrečnikov, ki naj bi jih potopili v vodo, kakor tudi jaz sam, moji služabniki in 3 Padre M aestro Coronelli: Atlante veneto, V enezia 1694, str. 89 4 - G ianfrancesco Pivati: Nuovo Dizionario scientifico e curioso sacroprofano, tomo primo, V enezia 1746, str. 592 - Efraimo Cham bers : D izionario universale delle arti e delle scienze (...), tomo secondo, V enezia 1749, str, 57 5 Nuova Enciclopedia popolare Italiana overo Dizionario G enerale di scienze, lettere, arti, storia, geografía, ecc., Quarta edizione, Volum e terzo, Torino 1857, str. 310, 311 258 ANNALES 3/'93 Bogdana M ARINAC: POM ORSKI KRST KOT INICIACIJSKI OBRED, 257-268 psi, za katere sem moral dati precejšnjo mero žganja v odkupnino tistim, ki so potapljali druge, zato pa so nas drage volje oprostili tega obreda. Mnogi od mor­ narjev so se dali rajši potopiti v morje, kot da bi se odrekli štiridnevnemu obroku vina, kolikor je znašala dogovorjena odškodnina. Kar se pa tiče strežnikov, smo jih vse potopili v vodo, tako da jih je bilo 21 krščenih." piše Banks. Če je bil pomorski krst v 18. stoletju še dokaj preprost običaj, ki ga je sestavljala zlasti prisega tistih, ki še niso bili na ekvatorju ter njihov krst, pa se je v 19. stoletju na ladjah avstrijske trgovske mornarice, na katerih so pluli tudi Slovenci verjetno pod vplivom drugih inicia- cijskih obredov in s pomočjo domišlije organizatorjev, prav razbohotil. Pojavila se je cela vrsta novih oseb, od Neptunovih spremljevalcev do njegovih pomočnikov. Tudi ime Neptun je v teh opisih prvič omenjeno. Običaj se je tudi časovno razširil. Dogodki, ki so oznanjali bliža­ joči se prehod ekvatorja, so bili že dan prej. Leta 1857 se je na potovanje okoli sveta odpravil Carlo Scherzer. Plul je z avstrijsko fregato Novara, svoje potovanje pa je opisal v knjigi "Potovanje okoli sveta z avstrijsko fregato Novara v letih 1857, 1858, 1859." Tudi ta posadka se ni mogla izogniti pomorskemu krstu. Zvečer 14. junija 1857, ko je bila ladja že blizu ekvatorja, so se člani posadke lahko pripravili na praz­ novanje. Priprave so trajale do večera, ko je prišel prvi častnik krova, preoblečen v Neptuna, in posadko opo­ zoril na bližajoči se prehod ravnika. Imel ježe pripravljen govor, toda ko ga je povedal dobro polovico, se je zmotil in ni znal nadaljevati. Na pomoč mu je priskočil mornar. Prinesel mu je geografsko karto, sekstant in nenavadno velik ročni kompas, ki jih je naredil ladijski mizar. Z njimi je Neptun opozoril posadko, da bodo naslednji dan vstopili na njegovo področje in da pri­ čakuje, da bodo po starodavnem običaju krstili vse, ki še niso prečkali ekvatorja. Neptunov prihod so spremljali pljuski vode iz veder in voda iz vodnih brizgalk. Po­ morščaki so vrgli v morje sod z žarečim katranom, ki je dolgo gorel kot plavajoči oblak dima in posadki kazal pot. Večer se je končal z glasbo in plesom. Ob treh popoldne naslednjega dne je ladja prečkala ekvator. Že prej (okoli enih), takoj po kosilu, pa se je vrnil Neptun. Spremljala sta ga gospa Amfitrita (poročnik artilerije) in njen sinček (mazač). Vsi trije so se pripeljali z vozom za trizonski top, ki so ga mornarji veličastno vlekli po vseh štirih, medtem ko so muzikantje igrali vesele melodije. Voz s spremstvom je prevozil krog po ogromni ladijski odeji. Nenadoma so se na palubi pri­ kazali morska božanstva in nebeščani obeh spolov, šal­ jivci in maškare. Kot piše Carlo Scherzer, so se mornarji po obrazih namazali tako čudno, da so skoraj prekašali prebivalce otoka Marquesas. Po kratkem Neptunovem nagovoru višjega pomorskega častnika in komandanta so vsi skupaj rekli, da se bodo pridružili svečanemu obredu napačnega krsta. Šele tedaj se je začel pravi obred. Mornarje so namilili s travo in katranom in jih zdrgnili z železno krtačo. Vsakega so vrgli na napeto rjuho iz ruskega platna in ga polili z vodo. Mornarje in osebne služabnike, ki so se hoteli izogniti temu mučenju, so pripeljali iz skrivališč, jih postrojih pred kralja Neptuna in jih še bolj mučili. Oficirjem in znanstvenikom so nekoliko prizanesli. Če so jih privedli pred sodišče, so jih v zameno za majhno denarno plačilo oprostili krsta. Ko je že velik del posadke prestal krst, je voda tekla po palubi in nastala je prava poplava. Sredi največjega veselja je stražar zakričal : "Ura je dve". Namestnik je moral spregovoriti le besedo in vse je bilo spet po starem. Neptun je spet postal prvi častnik. Na en sam njegov žvižg so se na mah odkrile vse čudne osebe, ki so še trenutek poprej vreščale in razgrajale po krovu. Mornarji so ponovno zasedli svoja običajna delovna mesta. Očis­ tili so krov in nekaj minut po hrupni maškaradi je ostal le še spomin nanjo. Na koncu opisa je Carlo Scherzer dodal, da zaslužijo sredozemski pomorščaki pohvalo, ker dovoljenja za zabavo ne izkoristijo preveč.7 Pomorski krst opisuje tudi kapetan bojne ladje, tedaj še kadet Anton Dolenc, rojen v Ložu, ki je leta 1892 v Ljubljanskem zvonu objavil svoje potopisne črtice. Krst na ekvatorju (iz Padre Maestro Coroneili: Atlante Veneto, Benetke 1694) 6 James Cook: Potovanje okrog sveta, Ljubljana 1952, str. 21-22 7 Carlo Scherzer: Viaggio intorno al globo della fregatta austriaca Novara negli anni 1857 , 1858, 1859, Dunaj 1862 259 ANNALES 3/'93 Bogdana M ARINAC: POM ORSKI KRST KOT INICIACIJSKI OBRED, 257-268 Anton Dolenc se je na potovanje z vojno ladjo Saida iz Pulja odpravil "prvi petek meseca kimavca (septembra) 1890 leta". V črticah piše, da je bil zanimiv dogodek slavnost, ki so jo priredili 24. in 25. oktobra, ko so pripluli v bližino ravnika. "Ob pol osmi uri zvečer, pri nas v Ljubljani je bilo okoli četrte ure popoldne - zbralo se je vse moštvo na krovu. Ko se je začul na desnih stopnicah klic "Ahve il nave!", vedel je vsakdo, kaj po­ meni. Pilot je prišel napovedat boga Neptuna. S svečo svetil n ico v roki je došel skozi vrata, katera drže iz baterije, po stopnicah, tako da je bilo videti, kakor bi prihajal iz morja. Ogrnjen je bil v nepremočno haljo, na glavi pa je imel velik deževni klobuk. Dičila ga je dolga bela brada, na strani pa mu je visel daljnogled in zemljevid. Za njim sta stopala dva domačina, skoraj popolnoma gola, črno namazana s premogovim prahom in okrašena z običnim lišpom. Ko je na prvi klic častnik odgovoril s klicom "Sajida", prišel je pilot na poveljnikov most, kjer je stal naš poveljnik. Tu se je pričel navadni razgovor: "Katera ladja je to?" "Avstrijska korveta Sajida." "Od kod prihaja?" "Iz Pulja." "Kam je namenjena?" "V Diego Gorcia." Potem je naznanil pilot svojega gospoda za drugi dan. Pilot je še vprašal za kurz in odgovorili so mu, da gre ladja od vzhoda na jug, pilot pa jih je popravil, češ da kurz ni pravi in da mora kreniti nekoliko v stran, da ne bo trčila ob koralne skale. Potem je šel pilot s poročnikom s krova." "Popoldne drugega dne", poroča Dolenc, "je bilo vse pripravljeno za krst na ravniku. Kadetje smo stali s se­ kstanti na krovu, da bi natančno določili poldnevno točko. V contra-correji pa nas je čakal šampanjec, oh­ lajen na ledu. Poldnevna točka je bila tri milje daleč od ravnika. Vozili smo štiri milje na uro, torej smo morali biti ob dvanajstih in tričetrt na ravniku. Skoro po pol eni uri pa se vlije dež in vsi smo bili prirodnim potem krščeni do dobra. Vendar se je polegel veter in dež, toda prehod čez ravnik smo zamudili za nekaj minut. Potem se je začel na krovu slovesni izprevod. Častniki in kadetje smo bili zbrani na mostu. Mimogrede omen­ jam, da pet častnikov, našega poveljnika in tri četrt mornarjev še nikoli ni bilo pod ravnikom, torej tudi ne pri takšni slovesnosti. Priredili so jo oni, kateri so že prišli čez ravnik. Dočim so piskale flavte in črnci vpili, pripeljal se je z velikim spremstvom kraljevski voz, na katerem je bil Neptun s svojo soprogo in sinom, ki je bil pestunji v naročju. Prišla sta tudi dvorni brijač in dvorni šaljivec. Neptun v kraljevski spravi in z zavito dolgo brado ter trizobom, sedel je poleg soproge, katero je predstavljal mlad pomorščak. Najmanjši mož na ladji je bil za princa. Pestunja je bil močni kurilec. Neptun je bil oni pod­ častnik, kateri je na predvečer predstavljal pilota. Ome­ niti moram še dvornega zvezdogleda in njega jako učeno odjustiranih pomočnikov. Vso skupino smo fotografirali toda ne kaj dobro. Po obični predstavi pri častitih in poveljniku, kateri je ta dan priredil veliko pojedino, šel je Neptun v šator. Sedaj se je pričela prosta veselica. Zvezdar je postavil velikanski daljnogled, v katerem se je prav dobro videl ravnik - preprežena nit. Kdor si je ogledal ravnik, dobil je dobro mero vode na glavo. Dvorni brijač je pričel svoj posel z veliko leseno britvico. Kdor pa je sedel, bil je že v vodi, katera je bila v mehu, prevlečenem s preprogo. Črnec je ponujal steklenico, napolnjeno z dobrim vinom. Ubožec, kdor se je dal premotiti, zakaj steklenica je bila polna morske vode. Ako se je kdo kaj zagledal, bila je takoj pri roki parna brizgalka, da so ga vzdramili. Naposled je bila velika tombola, za katero je vsak častnik nekaj podaril."8 Hkrati z Antonom Dolencem je plul na korveti Saida tudi Hermann Marchetti, ki je potovanje opisal v knjigi Die Erdumsegelung S. M. Schiffes "Saida" in den Jahren 1890, 1891, 1892. Tudi on omenja pomorski krst, do­ daja pa tudi sliko našemljenih članov posadke, (sl.2) Osem let kasneje je na njegovega veličanstva ladji Saida, ki je plula na daljnji vzhod, potoval podoficir Ivan Rupnik. V njegovem dnevniku piše, da je 19. novembra ladja prišla do ekvatorja. Na dogodek so se že prej pripravili. Po Rupnikovem poročilu so bili slabo oblečeni in bosi. Vsi pomorščaki so se zbrali na zadnjem delu ladje. Ko so bili že blizu ekvatorja, so prevzeli krmilo služabniki Neptuna - morskega kralja, oblečeni kot zamorci. Kmalu seje ladja ustavila. Neptunovi spre­ mljevalci so uprizorili nekaj smešnih igric. Z velikimi lesenimi škarjami so strigli mornarjem lase, brili z mečem, z navadnimi klešči pulili zobe ipd. "A naenkrat se prične kakor v kaki vojski. Voda se poliva in meče, eden na drugega, vsakdo mora biti krščen, brez izjeme ali je mornar ali častnik, še celo zapovednik ladje ni izjema ali preziran takrat" piše Rupnik. Mnogo jih je pobegnilo pod krov, vendar suh ni ostal nihče. Ko je bilo že vse v razigranem neredu, jih je nek častnik tudi fotografiral. Po obredu so se vsi spet preoblekli, zvečer pa so imeli na razpolago še enkrat toliko vina kot navadno. "Tako smo takrat kot posadka prvikrat ekvatorialni krst obhajali, kar je že stara šega in navada na vseh ladjah med mornarji", piše Ivan Rupnik in s tem zaključi opis Nep­ tunovega krsta.9 Po prvi svetovni vojni je bil pomorski krst na ladjah Jugoslovanske trgovske mornarice različen. Pestrost krsta je bila odvisna od domišljije organizatorjav. To je bil 8 Anton D o lenc: O kolo sveta, Potopisne črtice, Ljubljanski zvon, Ljubljana 1892, str. 363-364 9 Ivan Rupnik: Dnevnik (rokopis), 1898 260 ANNALES 3/'93 Bogdana M ARINAC: POM ORSKI KRST KOT INICIACIJSKI OBRED, 257-268 običajno komandant ali oficir. Navadno se je potrudili, ko so bili na ladji tudi potniki. Na nekaterih ladjah so novince le polili z morsko vodo in jih tako sprejeli med ostale pomorščake, na drugih pa so se na obred dolgo pripravljali in ga zato tudi dobro izvedli. Tedaj je nastopil tudi Neptun. Toda niti najbolje pripravljen krst ni bil tako pester kot prej opisani. Na ladjah so krstili tako pomorščake kot potnike. Krstu se ni mogel izogniti nihče. Celo ženske so bile krščene. Res pa je, da so bili starejši pomorščaki do potnikov, posebno žensk, popustljivejši. Krstu so se izog­ nili le bolniki. Mladi kadetje so morali še pred krstom sestaviti hu­ morističen in zbadljiv tekst. Napisali so ga na velik list papirja. Del ladje, na katerem se je odvijal obred, so okrasili s signalizacijskimi zastavami. Starejši in že krščeni pomorščaki so se preoblekli v pirate. Nadeli so si pre­ prosta oblačila, najpogosteje izžaklovinastih vreč. Glave so si pokrili z različnimi pokrivali, v rokah pa so imeli lesene sablje, pobarvane s srebrno ali zlato barvo. Nep­ tun je imel na glavi zlato pobarvano papirnato krono, okoli ramen pa si je ogrnil pregrinjalo ali plašč. Pogosto je imel Neptun tudi brado. Ta je bila včasih narejena iz vrvi. V rokah je držal lesen trizob zlate ali srebrne barve, ki ga je naredil ladijski tesar in so ga na ladji hranili vrsto let, uporabili pa so ga le za podobne sloves­ nosti. Neptun in pirati so imeli pobarvane in porisane obraze. Pirati so novincem z vrvmi zvezali roke, ladijski zvon in sirene pa so naznanili začetek obreda. Vsak novinec je moral poklekniti pred Neptunom, se mu izpovedati in mu priseči zvestobo. Nato je moral izpiti za novince pripravljen napitek iz žganja, viskija, ruma, popra, kisa, soli in drugega. Pijača je bila odvisna od domiselnosti pripravljalcev, imeti pa je morala čim slabši okus. Ko je novinec izpil kozarec pijače, so ga pirati polili z vedrom vode ali poškropili z vodno brizgalko. Med obredom so na ves glas tulili in zmerjali novince. Ti so ob koncu dobili tudi nova imena, ki so bila navadno smešna in zbadljiva. Po končanem obredu seje slavje nadaljevalo. Novinci so dobili vino, pogostili pa so jih še s pršutom in drugimi dobrotami. Gostije se je udeležila vsa posad­ ka. Iz tega časa je tudi poročilo o pomorskem krstu v leksikonu Enciclopedia italiana di scienze, iettere ed arti, 1938, kjer gre najverjetneje za opis krsta na ita­ lijanskih ladjah. Pisec piše, da je pomorski krst (battesimo della linea) smešen običaj pri prehodu ladje čez ekvator, severni ali južni povratnik, ko izkušeni pomorščaki po­ lijejo z morsko vodo vse, ki prvič prečkajo mejnik. To je priložnost za bolj ali manj nenavadno veselico, pri kateri sodelujejo potniki in člani posadke. Nekateri iz­ med slednjih se preoblečejo v božanstvo ali morske pošasti. Tedaj so v navadi vsakršne obojestranske burke. Avtor še dodaja, da je izvor običaja dvomljiv. Toda ker so francoski mornarji od 16. stoletja spreminjali tovariše, ki so prešli ekvator ali povratnik, v morske viteze, sklepa avtor, da je imel običaj nekoč tudi verski značaj.10 Med 2. svetovno vojno je pomorski krst zamrl, toda po 2. svetovni vojni so ga ponovno oživili. Ohranil se je do danes. Po besedah pomorščakov je pomorski krst na slovenskih ladjah navadno pestrejši kot na ladjah drugih republik nekdanje SFRJ, kjer vse novince tistega dne, ko ladja prečka ekvator, presenetijo s pljuskom vode. To dejstvo potrjuje tudi poročilo Zlatka Piloša, ki opisuje krst na parniku Banija, ki je leta 1959 plul okoli Afrike. Pisec piše, da so se na krst pripravljali, medtem ko se je ladja bližala ekvatorju. Večina posadke še ni bila krščena. Ker se je nekaj dni pred prihodom na ekvator pooblačilo, so pomorščaki mislili, da krsta ne bo, toda tik pred ekvatorjem se je zjasnilo. Prvi pljusk vode iz komandnega mosta je ob pol dvanajstih zmočil drugega častnika stroja, ki se je ravno odpravljal na kosilo. Za njim so mornarji polili vse, ki še niso bili krščeni. Voda je pljuskala z vseh strani, posadka pa se je smejala in veselila.11 Pomorski krst na ladjah Splošne plovbe Piran je včasih bolj, drugič manj pester, vsekakor pa je na ladjah, ki prečkajo ekvator, obvezen. Izkušeni pomorščaki kr­ stijo vse, ki še niso bili krščeni, vendar so do potnikov, zlasti dožensk, popustljivejši. Na nekaterih ladjah hranijo oblačila in predmete, ki jih ob tej priložnosti potrebujejo. Oblačila so iz starih zaves, rabljenega posteljnega perila, včasih pa mornarji žrtvujejo tudi star plašč ali podobno. Na nekaterih ladjah hranijo lesene sablje, meče in biče, včasih pa celo Neptunova nosila. Pomorščaki, ki se na­ šemijo v pirate (sami jih navadno imenujejo gusarji), si mnogokrat nadenejo tudi lastna ponošena oblačila ali žaklovinaste vreče. Po obrazu se pobarvajo, porišejo in popišejo. Navadno si poslikajo tudi telo. Priljubljeni motivi so morska deklica, sidro in smrt. Novinci imajo navadno na sebi le kopalke, včasih tudi majico, saj se pri krstu marsikaj uniči. Pred pričetkom obreda mornarji s signalnimi zastavicami in drugim okrasijo del krova, najraje za komandnim mostom, in pripravijo vse potreb­ no za slovesnost. Neptunov prestol postavijo na višje mesto. Ob njem visi običajno tudi zastava. Izkušeni mornarji pripravijo razne prepreke, ki jih mora novinec premagati, če hoče biti sprejet med ostale tovariše. Za- 10 Enciclopedia Italiana di scienze, lettere ed arti, Istituto Giovanni Traccani 1938, Volum e 6, str. 394 11 Zlatko PilaS: S parobrodom Banija na putu oko Afrike, Na$e more, let. 6, St. 3, Dubrovnik 1959, str. 160 261 ANNALES 3/'93 Bogdana M ARINAC: POM ORSKI KRST KOT INICIACIJSKI OBRED, 257-268 Ekvatorialni krst; skupina našemljenih članov posad­ ke ladje Saida leta 1890 (iz: Hermann Marchetti: Die Erdumsegelung SM Schiffes "Saida" in den Jahren 1890, 1891, 1892, Dunaj 1894). radi priprav imajo tega dne skoraj vsi navtiki, pa tudi nekateri strojniki, dela prost dan.(sl.3) Obred se navadno prične že zgodaj popoldne. Za­ četek oznanita ladijski zvon in sirena. Na krov pride Neptun s sodnikom in zdravnikom. Včasih jih spremljata tudi zobozdravnik in morska deklica. V nekaterih pri­ merih se zberejo na krovu tudi gusarji in novinci, navad­ no pa morajo novinci počakati v kabinah. Na ladji Brežice so se pred približno desetimi leti gusarji in zdravnikzbrali pol ure pred pričetkom obreda, nato pa so z dolgo vrvjo odšli na obhod po kabinah, kjer so jih čakali novinci. Vsakemu so zvezali roke. Za­ četek in konec vrvi sta držala gusarja, vmes pa so s sklonjenimi glavami hodili novinci. Gusarji so vpili in tolkli po ladijskih stenah, da je odmevalo po vsej ladji. Novinci v kabinah so poslušali grozeče bobnenje in čakali trenutek, ko bodo gusarji potrkali na njihova vrata. Naposled so gusarji z novinci še enkrat obhodili ladjo in se ustavili pred odrom, na katerem je sedel Neptun. Neptun, v katerega se navadno preobleče izkušen pomorščak, ima čez ramena ogrnjeno staro pregrinjalo, zavese, rjuho, kožuh ali plašč, glavo pa ima pokrito s papirnato krono. V roki drži trizob in knjigo ali list papirja. Običajno si že pred pričetkom obreda pripravi zbadljiv in smešen govor. Včasih prebere sam svoj govor, pogosto pa mu pomaga sodnik. Tedaj govori Neptun tuj jezik, ki je vsem razen sodniku nerazumljiv. Na ladji Brežice so novince na krovu že čakali gusarji s požarnimi cevmi, s katerimi so jih poškropili. Novince so dolgo škropili, saj so menili, da jih morajo temeljito očistiti. Nato so poklicali prvo žrtev "križeve poti". Prvo prepreko je, podobno kot na drugih ladjah, predstavljala dolga preproga. Novinec se je moral pri­ plaziti pod njo. Plaziti se je moral čim nižje in čim hitreje. Če je del telesa dvignil previsoko, navadno je bila to zadnjica, ga je vanj brcnil najbližji gusar. Drugi gusar je počakal novinca na koncu preproga. Vprašal ga je, kako je prestal preizkušnjo. Novincev odgovor je sodnik razložil Neptunu. Če slednji z odgovorom ni bil zadovoljen, je sodnik dejal "Njegova visokost Neptun je dejal, da je kopenska uš prišla prehitro" in novinec je moral ponovno zlesti pod preprogo. Včasih se ja Neptunu zdelo, da je prišel novinec prepočasi drugič pa, da se ni dovolj nizko plazil. Na nekaterih ladjah so preprogo, ki je bila že tako umazana, namazali še z mazutom. Zelo pogosta preizkušnja pri pomorskem krstu je "pre­ gled pri zdravniku". Slednji ima navadno oblečeno belo haljo, na glavi ima bel trak z rdečim križem, v rokah pa drži brizgalko, veliko kladivo, klešče, škarje in podob­ no. Novinec se mora uleči na "posteljo". Na ladji Brežice je zdravnik paciente požgečkal in tako ugotovil, da so "kopenske uši" zarjavele. Namazal jih je z ladijsko mastjo. Tudi na drugih ladjah zdravnik bolnike žgečka in jih maže z ladijsko mastjo oziroma mazutom, da se novin­ cem zalepiljo dlake in lasje. Nekaj mazuta vrže novincem tudi v hlače. Nazadnje jim na glavi ali v hlačah zdrobi jajce. Ker novinci navadno vedo, kaj jih pri krstu čaka, se pred krstom mnogi ostrižejo in obrijejo. Na mnogih ladjah je nepogrešljiv tudi zobozdravnik. Pri zdravljenju uporablja velike klešče in mazut, ki ga marsikateremu novincu vrže v usta. Zdravniku in zo­ bozdravniku pogosto pomagajo gusarji. Ti novince ob­ metavajo z jajci, jih mažejo z ajverjem in mazutom ter polivajo z vodo. Po pregledu vprašajo novinca, kako je prestal preizkušnjo. Če z odgovorom niso zadovoljni, jo mora novinec ponovno prestati. Pogosto morajo no­ vinci Neptunu zapeti pesem in mu poljubiti nogo ali roko. V morsko deklico se navadno preobleče pomorščak, zelo redko ženska. Oblečen je v kratko ali daljše krilo, po nogah pa ima včasih narisane luske. Novinci morajo deklici poljubljati noge in druge dele telesa, včasih pa tudi ona poljublja novince. Po opravljenih preizkušnjah morajo novinci priseči Neptunu. Kot Neptunov govor je smešna tudi prisega novincev. Da bi dobil novinec pravico govora in se kot gusarji s pomočjo sodnika-prevajalca pogovarjati z Nep­ tunom, mora spiti kozarec napitka iz olja, kisa, morske vode, jajca, soli, popra in drugega, kozarec morske vode ali oboje. Naposled si mora novinec z viskijem ali drugim žganjem razkužiti ustno votlino. Pogoj za sprejem med izkušene pomorščake in prejem krstnega lista je tudi novinčevo darilo v obliki nekaj zabojev piva ali vina. Količino mora novinec predlagati sam, toda če Neptun z darilom ni zadovoljen, mora novinec ponovno prestati preizkušnje. Cena za sprejem oficirjev in telegrafistov je nekoliko višja, saj je tudi njihov zaslužek višji. Nazadnje novince krstijo. Nekatere obesijo na vislice ali privežejo na križ, drugi pa morajo stati ali klečati 262 ANNALES 3/'93 Bogdana M ARINAC: POM ORSKI KRST KOT INICIACIJSKI OBRED, 257-268 sklonjeno in z zavezanimi rokami, medtem ko jih gusarji neusmiljeno škropijo z vodnimi brizgalkami. Oblika sa­ mega krsta ni vedno enaka. Včasih novince polivajo tudi z vedri vode, ali jih vržejo v ladijski bazen. Končno sprejme Neptun novince v svoje kraljestvo. Ti dobijo krstni list z novim imenom. Pri iskanju novega imena se pomorščaki spomnijo novinčevih slabosti in značilnosti. Strojnike pogosto poimemujejo po kosih orodja, navtiki pa dobijo imena kot so Morski list, Piketo, Pantagana... Pomorščaki morajo krstni list nositi vedno s seboj. Z njim ali z dvema pričama dokažejo, da so že bili krščeni. Po krstu lahko novinci prečkajo ekvator. Krstu vedno sledi zabava. Pomorščakom postrežejo s pijačo, ki so jo darovali novinci. Ta dan je pogosto prvi, ko se zbere vsa posadka, saj ji številna opravila dotlej tega ne dovoljujejo. Pri opisu krsta na ladjah Splošne plovbe Piran sem imela pred očmi nekaj bolje organiziranih krstov, vendar poznajo tudi na naših ladjah preprostejši krst. Pomorski krst še vedno poznajo tudi na ladjah drugih, zlasti evropskih, držav. Informatorji, ki so pluli na tujih ladjah,vedo povedati, da so na švicarskih ladjah pri krstu zelo strogi in kruti. Na nekaterih tujih ladjah nastopa Neptun z gusarji zlasti tedaj, ko so na ladjah potniki. Na mnogih ladjah, zlasti če na njih plujejo pretežno neevopejci, pa krst kar izpustijo. SPREMINJANJE IN POMEN POSAMEZNIH ELEMENTOV POMORSKEGA KRSTA O iniciaciji lahko govorimo vselej, ko stopi človek v nov položaj glede na numinozno. Človek želi tudi takrat vzpostaviti absolutni svet pravil, v katerem bi se otresel vseh tesnob, ki so povezane z njegovo svobodo. Rad bi se zavaroval pred negotovostjo, ki v njem vzbuja tesnobo. To pa je v človeškem življenju nedosegljivo, saj se človekovo bistvo izmika pravilom.12 Dejanja v času iniciacije simbolizirajo globoko spremembo, pre­ trganje s preteklostjo in vstop v nov način bivanja. Pres­ top iz enega stanja v drugo se izraža skozi simbolizem smrti in ponovnega rojstva.13 Življenje na ladji ni nikoli lahko, ne glede na to, ali pride novinec na ladjo prostovoljno ali prisilno. Prvi dnevi plovbe so zanj velika preizkušnja. Prihod na ladjo mu pomeni življenjsko prelomnico. Odtrgan je od otro­ štva, od starega okolja. Pretrgan je njegov stari način življenja in privaditi se mora novemu. Sooči se z novim okoljem, novimi obrazi. Delo na ladji je drugačno od tistega, ki ga opravlja doma. Vse to simbolizira tudi pomorski krst. Vendar novincev ne krstijo na dan prihoda na ladjo, ampak šele ko ladja pripluje do mejnika, navad­ no ekvatorja, ki ločuje severno in južno poloblo. Dotlej si novinci že naberejo nekaj izkuženj in pokažejo svoje sposobnosti. Vsaj delno se privadijo na novo življenje. Ko nastopi čas za sprejem med izkušene pomorščake, v novo družbeno skupino in "pod okrilje morskega boga", je ta največja prelomnica v življenju mornarja, združena z mejnikom na morju. Ko jo pomorščak prestopi, se znajde v novem svetu, v novem življenju. Skozi Gibral- tarska vrata je prišel iz enega morja v drugo, čez ekvator pa z ene poloble na drugo. Mogoče je, da je že nastanek pomorskega krsta po­ gojevala želja po zabavi in da so se akterji vzgledovali po drugih podobnih običajih, verjetno pa je tudi, da je imel pomorski krst prvotno globlji smisel, še zlasti če je res, da so ga poznali že Vikingi oziroma Normani. Vsekakor ima pomorski krst mnogo podobnosti z drugimi iniciacijskimi obredi. Oblika pomorskega krsta se je skozi stoletja spremin­ jala. V 17. in 18. stoletju je bil obred glede na nekatere poznejše opise preprost. Glavno osebo je predstavljal poveljnik ladje ali najstarejši in najbolj izkušen mornar, ki si je za to priložnost počrnil ali zakril obraz in si z vrvmi ovil telo. V roki je držal Portolano ali kakšno drugo knjigo. Po Coronellijevem mnenju je predstavljal vraževernega krstitelja. Ostali navedeni opisi iz 17. in 18. stoleta o vlogi našemljenega mornarja ne pišejo, zato lahko le domnevamo, v koga seje omenjeni mornar resnično preoblekel. Če je res, da je treba iskati izvor pomorskega krsta pri severnih evropskih ljudstvih, lahko pomorščaka z vrvmi okoli telesa primerjamo s čarovniki, ki so z vrvmi povezovali vetrove, nad katerimi so imeli oblast. Poznala so jih severna ljudstva. Vetrovi so bili za pomorščake zelo pomembni. Povzročali so morske valove, najbolj pa so bile od njih odvisne jadernice. V knjigi Olausa Magnusa Historia de gentus septentriuna- libus, Rim 1555, najdemo sliko dveh pomorščakov, ki se s čarovnikom, ki stoji na steni sredi morja, pogajata o ceni vrvi, ki jo drži v rokah in s katero stiska zvezane vetrove. Če bi odvezal prvi vozel, bi zapihal lahek jugo­ zahodni veter, če bi odvezal še drugega, bi zapihal močan severni veter, če pa bi odvezal še zadnji vozel, bi nastal najstrašnejši vihar .14 Skoraj ni iniciacijskega obreda, pri katerem ne bi opazili vsaj delnega posega kakšne religiozne podobe. To je lahko prednik ali božanstvo. Severna ljudstva, torej tudi Vikingi, so kot druga pomorska ljudstva poznala 12 Jean C azeneuve : Sociologija obreda, Ljubljana 1986, str. 212 13 N .d ., st. 105 14 Jean Chevelier, Alain G heerbrant: Rječnik simbola, Zagreb 1983, str. 270 263 ANNALES 3/'93 Bogdana M ARINAC: POM ORSKI KRST KOT INICIACIJSKI OBRED, 257-268 tudi boga morja, ribolova in blaginje. Ostanki verovanja Normanov so se morda nekaj časa ohranili tudi med sredozemskimi narodi, ki so od Vikingov prevzeli po­ morski krst in ga postopoma spreminjali. Pozneje pa je vlogo prejšnjega predstavnika nadnaravnih sil prevzelo božanstvo, ki je bilo sredozemskim narodom bližje. To je bil rimski bog morja Neptun. Vanj se je preoblekel eden izmed vplivnejših pomorščakov. Tudi pri nekaterih primitivnih ljudstvih nosijo med obredi posamezniki na glavah maske in predstavljajo bogove, ki so odtlej z duhom navzoči v teh maskah. Z nošenjem maske vzpos­ tavijo stik med človeškim bivanjem in svetim.15 Neptun je bil prvotno bog vode. Sele v 5. stoletju p.n.š., ko so se začeli Rimljani v večji meri ukvarjati s pomorstvom, je postal bog morja. Ker so Rimljani od Grkov prevzeli bogove in jim dali nova imena, je grškega Pomorski krst na ladji mornarice Kraljevine Jugo­ slavije (original hrani PM"SM"P). Pozejdona nadomestil Neptun. S svojim najpomembnej­ šim atributom, trizobom, je razburkal morje ali ga umirili Kot morje je bil tudi sam močne, silovite in nestalne narave, zato ni čudno, da so se ga oklenili prav po­ morščaki in prebivalci obmorskih mest. V zavesti sre­ dozemskih ljudstev je ostal tudi po prevladi krščanstva .̂; Neptuna so poznali številni pomorščaki. Mnogi so ga prosili za pomoč, po njem se še danes imenujejo mnoge ladje. Tudi Anton Dolenc piše v svojem potopisu: "Izpo- četka je bil veter močan, tako da so nekateri že tedaj Neptunu za dveletno vožnjo darovali neizmerno svojo žrtev." Po vsej verjetnosti mornarji konec 19. stoletja niso verjeli v njegovo moč, vendar so ga priznavali kot tradicionalnega boga morja. Najstarejši meni znani opisi pomorskega krsta, pri katerih nastopa Neptun, so opisi potovanj na avstijskih ladjah 19. stoletja. V pomorskem krstu sprejme Neptun novince v svoje kraljestvo, pod svoje okrilje. Odtlej bo mornarja ščitil pred nevarnostmi, ki mu pretijo na morju. Mornarji, ki se preoblečejo v Neptuna, si nadenejo sebi dostopna oblačila, toda vedno morajo imeti na glavi krono, ki je simbol kraljevske oblasti, ter trizob, simbol Neptuna in njegove oblasti nad vodnim svetom. Neptun je pogosto nem, namesto njega govori sodnik, včasih pa govori nerazločno, kot da bi govoril v tujem jeziku. To je dokaz pripadnosti drugemu svetu. Nep­ tunov prevajalec je sodnik, ki je hkrati posrednik med svetom bogov in tostranstvom. Neptunova molčečnost oziroma drugačna govorica je tudi simbol njegove vzvi­ šenosti. Danes se običaj navadno prične s preganjanjem no­ vincev po ladji. Slednji morajo premagati številne pre­ preke, predno jih mornarji sprejmejo medse. Posamezne prepreke verjetno nimajo posebnega pomena. Pome­ mbne so le kot celota, saj si morajo novinci vstop v novo družbeno skupino prislužiti z dokazovanjem svojih zmogljivosti. Dokazati morajo, da so sposobni za ži­ vljenje na ladji. Razen pri nekaterih iniciacijskih obredih, ki jih poz­ namo tudi Slovenci, na primer brucovanje in splavarski krst, kjer morajo novinci odgovarjati na razna Šaljiva vprašanja,16 so tudi v iniciacijskih obredih ljudstev na nižji razvojni stopnji prisotne različne preizkušnje. Ti poznajo pri iniciacijskih obredih vrsto surovosti, ponižanj in celo pohabljanj. Po besedah Durkheima, postane po njihovem mnenju, kdor preizkušnje premaga, mo­ čnejši od narave, saj hrati s preizkušnjami premaga tudi samo naravo. Po naravi se namreč vsako živo bitje izo­ giba trpljenju. Poleg tega je vzrok za tako mučenje želja, 15 Jean Cazeneu ve : Sociologija obreda..., str. 210 16 M iloš Rybar: Brucovanje po križevačkih statutih, Traditiones 15, Ljubljana 1986, str. 91-103 Angelos Baš: Savinjski splavarji, Ljubljana 1974, str. 210-222 264 ANNALES 3/'93 Bogdana M ARINAC: POM ORSKI KRST KOT INICIACIJSKI OBRED, 257-268 da bi mladeniča pripravili na težke naloge, ki ga čakajo. To je lahko oblika urjenja.17 Podoben pomen ima napitek, ki ga mora novinec izpiti, predno ga krstijo. Včasih morajo novinci spiti le morsko vodo, drugič pa vanjo vmešajo še kis, olje, poper, sol, jajce, rum ali celo bencin. Vsebina napitka ni do­ ločena, vsekakor pa mora imeti pijača čim slabši okus. Ko novinci izpijejo napitek, dokažejo, da so pripravljeni na težko življenje in da ga bodo prestali tako, kot so izpili napitek. Hkrati premagajo tudi samega sebe. Po napitku morajo novinci izpiti še kozarec ruma ali viskija. Z njim si popravijo slab okus, to pa je tudi dokaz, da so že prestali preizkušnjo in so nekoliko bliže pravim pomorščakom, saj sta tako rum kot viski značilni pijači pomorščakov. Pitje, kot pogoj za sprejem v določeno skupnost je poznan tudi pri nekaterih drugih iniciacijskih obredih (brucovanje, splavarski krst, sprejem v fantovsko družbo...). V pomorskem krstu so prisotni tudi simbolično pul­ jenje zob, strižnje las, britje, zdravljenje z mazutom in kladivom in bičanje. Iz starejših potopisov je razvidno, da so to nekoč opravljeli Neptunovi pomočniki. Glede na to, da so Angleži pomorski krst na povratniku ime­ novali tudi "Shaving on Crossing the line" (britje ob pre­ hodu linije), lahko trdimo, da je bilo britje že v preteklosti nepogrešljivo. Tedaj so morda novince resnično obrili. V 19. stoletju je na avstrijskih ladjah nastopal celo brivec. Slednji danes ne nastopa več, njegovo delo pa opravljajo gusarji. Nasprotno pa so pred 1. svetovno vojno zdravili in pulili zobe Neptunovi pomočniki, ki niso bili pre­ oblečeni v zdravnika, danes pa sta pri krstu na ladjah Splošne plovbe skoraj vedno prisotna zdravnik in zo­ bozdravnik. Bičanje novincev je bilo v pomorskem krstu prisotno že zgodaj. Omenjeno je v poročilih o pomor­ skem krstu v italijanskih slovarjih 18. stoletja. Kot pravi poročilo, so morali novinci po krstu drug drugega "za spomin" prebičati. Tudi ta dejanja so sorodna dejanjem v iniciacijskih obredih nižje razvitih ljudstev, kjer s stri­ ženjem las, britjem, pohabljanjem delov telesa in pul­ jenjem ali brušenjem zob udejanjajo ločitev, pretrganje s preteklostjo in ponovno rojstvo. Kot piše Van der Leevv, človek ne more sprejeti življenja kot danosti. Zavračanje naravne danosti najlaže pokaže s tem, da spremeni videz človeka. Iniciiranec za vedno ohrani znamenje iniciacije, ki ga ločuje od neiniciranih. S po­ habljanjem, rezanjem in odstranjevanjem se spremeni posameznikova osebnost tako, da to vidijo vsi. Obredno pohabljenje pri iniciirancih je tako rekoč drugo stvar­ jenje, s katerim postane posameznik prilagojen človeš­ kemu arhetipu svoje družbene skupine.18 V Neptunovem krstu je striženje, britje, puljenje zob in pohabljenje le simbolno. Novinec riima po obredu na telesu nobenega znamenja, nobene vidne spremem­ be. Na telesu tako nima dokaza, da je bil sprejet v novo družbeno skupnost. Po ničemer se ne loči od nekrščenih tovarišev. Ker pa brez tega ne gre, so po­ morščaki poskrbeli za drugačen, manj boleč dokaz. No­ vinec dobi po krstu vedno krstni list z novim imenom ali Neptunovo spričevalo, ki je potrdilo o sprejemu med prave pomorščake, v kraljestvo boga Neptuna. Nep­ tunovo spričevalo in krstni list sta nova pojava. V navado sta prišla šele po 2. svetovni vojni. Vendar pisni dokaz ni prisoten le pri pomorskem krstu. Poznali so ga na primer v pivskih pravilih, imenovanih križevački statuti, kjer so novega pajdaša vpisali v "hišni protokol" in bru- covanjih, kjer so dobili novinci diplomo.19 Prisega je prisotna skoraj pri vseh sprejemih v do­ ločeno skupnost, nanaša pa se na dejanja, ki jih določena skupina pričakuje od novega člana. Tudi v pomorskem krstu je prisega pogoj za sprejem v novo poklicno sku­ pino, zasledimo pa jo že v najstarejših opisih pomorskega krsta. Najpomnejši in osrednji del obreda je krst, ki pa ni bil vedno enak. V 17. stoletju so novince polili z vedri vode ali pa so jih zavite v mrežo potopili v morje. Že Anton Dolenc v svojem potopisu iz leta 1890 omenja, da so novince poškropili z vodno brizgalko, Carlo Scher- zer pa piše, da so novince namilili s travo in katranom, jih zdrgnili z železno krtačo in šele nato polili z vodo. Danes škropijo novince z vodnimi brizgalkami ali jih polijejo z vedri vode. Na ladjah z bazenom, vržejo no­ vince kar vanj. Novince vedno krstijo z morsko vodo. Krst je značilen obred pri kristjanih. Že zgodaj pa so ga poznali tudi izven židovske vere in njenih sekt. Danes poznajo sprejem novincev s pomočjo krsta še nekatere druge družbene skupine. Slovenci poznamo splavarski krst pri savinjskih in dravskih splavarjih, ki pa so običaj po vsej verjetnosti prevzeli po avstrijskih donavskih splavarjih, ti pa po krstu na ladjah, ki so plule po Donavi. Na njih so poznali krst, kije bil podoben splavarskemu krstu in krstu, kakršnega so poznali po­ morščaki na morju. Po svetu so razen krsta razširjene tudi druge oblike sprejema novincev. Na Slovenskem poznamo sprejeme v fantovsko družbo s kronanjem, skok čez kožo pri montanistih in metalurgih, sprejem med študente pri nekaterih brucovanjih in druge. Znani so tudi lovski krst, flosarski krst in drugi.20 Pomorski krst je morda nastal pod vplivom krščanstva 17 Jean C azeneuve : Sociologija ob reda..., str. 219 18 N .d ., str. 221-224 19 M iloš Rybar: Brucovanje..., str. 91-103 265 ANNALES 3/'93 Bogdana M ARINAC: POM ORSKI KRST KOT INICIACIJSKI OBRED, 257-268 ali pa je krščanstvo vplivalo na njegovo spreminjanje. Krst navadno simbolizira očiščenje in obnovo. Ne po­ navlja se, zato' dobiva značaj iniciacije, v skupino z določenimi navadami vpelje nove člane, od katerih se zahteva in pričakuje določeno vedenje in ravnanje.21 Krst simbolizira konec prejšnjega bivanja, prekinitev s preteklostjo in očiščenje ter vstop v novo življenje. Naj­ boljša načina, da bi samemu novincu predstavili prelom z njegovo preteklostjo, sta simbola smrti in ponovnega rojstva. Dobiti ime pomeni začeti obstajati kot novo človeško bitje. Da je pomorski krst danes le oblika zabave, doka­ zujejo nova imena, ki so vedno posmehljiva ali pa vsaj smešna in nenavadna. Imena opozarjajo na pomor­ ščakove slabe lastnosti, pomanjkljivosti in podobno. Ne­ katera imena mornarji pred drugimi celo skrivajo. Že oče Coronelli leta 1684 piše v svojem opisu po­ morskega krsta, ki je po njegovem mnenju že zelo star običaj, o plačilu pri sprejemu novincev. Plačilo omenjajo tudi vsi drugi opisi pomorskega krsta. Danes je na ladjah Splošne plovbe plačilo obvezno za vse novince ali pa ga sploh ni. Krščeni morajo biti vsi. Zahteva plačila se je najverjetneje pojavila tedaj, ko so na ladjah pluli premožnejši potniki in pomorščaki, ki so se hoteli izogniti neprijetnostim, a so jih mornarji vseeno sprejeli medse. Toda s plačilom so krst mornarjev le omilili, izogniti pa se mu niso.mogli. Drugačno pravilo je veljalo za potnike, ki so se lahko s plačilom izognili krstu. Tedaj je bila to neke vrste podkupnina, s katero so pomorščaki, tako kot danes, zbrali denar za pijačo in jedačo, ki so jo potrebovli za zabavo po krstu. Sicer paje plačilo pogoj tudi za sprejem med savinjske, dravske in donavske splavarje ter ponekod v fantovsko družbo. Danes so pri krstu na ladjah Splošne plovbe Piran kot Neptunovi pomočniki prisotni pirati, ki jih pomorščaki navadno imenujejo gusarji, pisci opisov pomorskega kr­ sta iz prejšnjih stoletij pa jih ne omenjajo. V 16., 17. in 18. stoletju so krstitelju pomagali pomorščaki s po­ črnjenimi obrazi. O mornarjih, ki so imeli čez ramena ogrnjena črnska oblačila piše že oče Coronelli leta 1687. Počrnjene obraze imajo mornarji v opisih iz italijanskih enciklopedij 18. stoletja. Črno namazane Neptunove spremljevalce omenjata tudi Anron Dolenc in Ivan Rup­ nik, Carlo Scherzer pa piše, da so se mornarji po obrazih namazali tako čudno, da so skoraj prekašali prebivalce otoka Marquesas. V vseh teh primerih so bili pomočniki verjetno črni sužnji. V 17. stoletju so bili črni sužnji že nekaj časa najcenejša in pogosta delovna sila belcev. Lahko so postali simbol sužnjev in služinčadi, kot taki pa so nastopili tudi v pomorskem krstu, kjer so bili služabniki boga morja. Po 1. svetovni vojni so črne sužnje nadomestili pirati. Ti imajo v krstu podobno vlogo, le da so agresivnejši. Gusarji novince tepejo, bičajo ter se nad njimi včasih prav nesramno izživljajo, s čimer izražajo svojo premoč nad novinci. Vpitje in bičanje tako kot mnoga druga dejanja simbolizirata očiščenje in odganjanje nečistosti pri novincih. Zakaj so se sužnji spremenili v pirate? Morda bolje ustrezajo svoji vlogi in bolje simbolizirajo značaj in življenje pomorščakov. Preoblečeni pomor­ ščaki so pogosto zelo malo podobni gusarjem in piratom, saj si nadenejo oblačila, ki so jim na ladji dostopna, mnogokrat pa želijo biti tudi smešni. Na njihovo vlogo pogosto opozarjajo le sablje, meči in biči. Vsekakor so našemljeni mornarji nenavadni, saj stopi pri krstu v os­ predje tudi človekova želja po šemljenju in po spre­ membi lastnega jaza. Že v 19. stoletju je bila v pomorskem krstu pogosta ženska vloga. Tudi danes jo najdemo pri vsakem bolje organiziranem pomorskem krstu. Anton Dolenc v svo­ jem opisu omenja Neptunovo ženo, Carlo Scherzer pa omenja Amfitrito. Na ladjah Splošne plovbe pogosto nastopa kot morska nimfa ali morska deklica. Amfitrita je bila v grški mitologiji Pozejdonova žena, hči starega morskega boga Nereja. Bila je morska nimfa. V rimski mitologiji je postala Neptunova žena, pogosto upodo­ bljena kot pol riba in pol deklica. Taka pa pogosto nastopa tudi v pomorskem krstu. Mornarji, ki se vanjo preoblečejo, želijo biti predvsem smešni. Na to kažeta njihova obleka in obnašanje. V pomorskem krstu prvot­ no ni bilo ženske vloge. Z njo hočejo pomorščaki le popestriti krst. Anton Dolenc opisuje v svojem spisu še vrsto drugih oseb, ki niso omenjene niti v starejših niti današnjih opisih krsta. Omenja pilota, ki oznanja prihod Neptuna, ter vso Neptunovo ožjo družino z grajskimi slugami. Osebe predstavljajo Neptunov dvor po zgledu tuze­ mskega plemiškega dvora. Ker so bili na ladji Saida potniki, so se mornarji pri pomorskem krstu še posebej potrudili. Iz opisov je razvidno, da je bil pomorski krst že v 18. stoletju skoraj izključno zabava. Postal je neke vrste igra, pri kateri se zabavajo tako gledalci kot igralci, ni­ kakor pa ne novinci. Pogosto je prilagojena gledalcem, saj je krst še posebno dolg in atraktiven, ko je na ladji več potnikov. Igralci, z izjemo novincev, uživajo ob svoji igri, gledalci pa igro opazujejo kot neko spontano komedijo. 20 N .d ., str. 91-103 Angelos Baš: Savinski splavarji..., str. 210-222 21 Jean Chevelier, Alain Gheerbrant: Rječnik sim bola..., str. 318-320 266 ANNALES 3/'93 Bogdana M ARINAC: POM ORSKI KRST KOT INICIACIJSKI OBRED, 257-268 Pomorski krst je dogodek, ki ga pomorščaki dolgo pričakujejo in se nanj tudi dolgo pripravljajo. Je eden redkih praznikov, ki ga skupaj praznujejo vsi člani po­ sadke. Pri krstu so bili že nekoč zbrani vsi, ne glede na socialno in poklicno pripadnost. Ko pripluje ladja do ekvatorja, so navadno že opravljena vsa dela, ki morajo biti postorjena po odhodu ladje iz pristanišča, zato je tedaj na ladji manj opravil. Sele tedaj si mornarji oddahnejo. Nekateri si lahko privoščijo celo prost dan, ki ga izkoristijo za pripravo odra, oblačil in drugega. Pomorščaki delajo mnogokrat po ves dan, saj mora biti delo opravljeno, ne glede na delovni čas, hkrati pa jim ob delu čas hitreje mineva. Pomorski krst in zabava prekineta ta strogi delovni ritem in popestrita njihov pust vsakdan. Vendar ima dejstvo, da se pomorščaki krsta dolgo veselijo, še drug vzrok. Krst je dogodek, ko se mornarji lahko maščujejo novincu, ki je do njih neprijazen ali jim zaradi česa drugega ni povšeči. Največkrat so takega maščevanja deležni kuharji, ki delijo pomorščakom pre­ majhne obroke ali jih slabo pripravijo, ter vsi, s katerimi pridejo starejši pomorščaki navzkriž. Takega neprilju- bljeneža krstijo zadnjega in se iz njega še bolj norčujejo. Mnogokrat pomorščaki novincem nagajajo že davno pred krstom ter jih opozarjajo na bližajoči se dogodek, pri katerem bo njihova usoda odvisna od obnašanja. Novince ponižujejo in jih opozarjajo na to, da še niso enakovredni ostalim pomorščakom, zaradi cesarjih mo­ rajo poslušno ubogati. V takem primeru je pomorski krst za novince še posebnega pomena, saj je zanje od­ rešilni trenutek, po katerem bodo postali enakovredni ostalim pomorščakom. Pomorski krst je tako klub norčavosti in zabavi še vedno iniciacijski obred, ki je obdržal svoj glavni pomen - sprejem novincev med zrele pomorščake. POMORSKI KRST V PIRANU Po drugi svetovni vojni, ko je bila v Piranu usta­ novljena Srednja pomorska šola, je bil krst na ekvatorju prenešen tudi na kopno. Ob poznavanju nekaterih dru­ gih obredov za sprejem novincev med ostale dijake in študente so želeli organizatorji tudi sprejem dijakov v pomorsko šolo zaznamovati z določenim obredom. Or­ ganizatorji - pomorščaki so najbolje poznali krst na ek­ vatorju in za sprejem dijakov pomorske šole se jim je zdel najprimernejši. Leta 1948 je Neptun prvič krstil učence prvih letnikov. Pomorski krst v Piranu je na začetku vsakega novega šolskega leta. Krščeni morjo biti vsi učenci prvih letnikov. Leta 1948 so novince krstili na manjšem pomolu piranskega pristanišča. Neptun je prišel peš do lesenega prestola. Ko se je nanj usedel, sta njegova pomočnika predenj pripeljala prvega prvošolca. Ta je moral pred Neptunom poklekniti. Neptun je prebral kratko bese­ dilo, nato pa mu je novinec prisegel zvestobo. Novinec je moral izpiti še kozarec morske vode, nakar sta ga Neptunova pomočnika vrgla v morje. Za njim so v morje skočili ostali četrtošolci in ga neusmiljeno potapljali. Na enak način je Neptun krstil vse prvošolce. Že čez nekaj let je postal pomorski krst bolj množičen. Dan ali dva pred pomorskim krstom so učenci z zelenjem okrasili nekdanji internat Srednje pomorke šole in na stavbo obesili veliko črno zastavo z mrtvaško glavo. Novincev je bilo vsaj sto. Na sebi so morali imeti žak- lovinaste vreče. Učenci višjih letnikov so se preoblekli v Neptuna in njegove pomočnike. Obleke so si izposodili v gledališču ali pa so si jih naredili sami. Izposojena oblačila so bila različna, iz različnih obdobij in različnih poklicev : vojakov, vitezov, rabljev, menihov in seveda piratov. Nosili so najrazličnejše orožje (sablje, sekire, nože, pištole...). Kljub različnim oblačilom so jih im­ enovali gusarji. Neptun je imel že tedaj, tako kot še danes, zeleno oblačilo, krono in trizob. Neptunov pres­ tol je bil obdan z zelenjem, kot da bi bil obdan z morskimi travami, algami in drugim morskim rastlinjem. Prireditev je postajala vedno bolj turistična. Izobli­ koval se je sprevod, v katerem so gusarji preganjali no­ vince. Sprevod se je iz leta v leto dopolnjeval. Nekateri prvošolci so morali v koloni vleči lesen top, nekaj novin- Neptunov krst ML Borovnica leta 1980, na poti v zahodno Afriko (Original hrani Jadran Jerman). cev je nosilo težko ladijsko vrv, drugi so nosili blazinico z lobanjo ali ladijsko skrinjo, s katero so beračili. Nekaj novincev je vleklo top, najtežje pa je bilo tistim, ki so nosili nosila z Neptunom. Ostali prvošolci so s sklon­ jenimi glavami hodili v skupinah. V osemdesetih letih 267 ANNALES 3/'93 Bogdana MAR1NAC: POM ORSKI KRST KOT INICIACIJSKI OBRED, 257-268 so se sprevodu pridružili tudi gusarji na konjih, nekajkrat pa se je tudi Neptun pripeljal s kočijo, ki sta jo vlekla konja. Gusarji so zelence prevažali tudi z barkami, iz katerih so jih navadno vrgli v morje. Iz leta v leto se je spreminjal tudi Neptunov govor. Že v petdesetih letih, je Neptun spregovoril vsem na­ vzočim in ne le prvošolcem, ki so prisegli vsi v en glas. Danes se v svojem govoru Neptun posmehuje politiki, gospodarstvu in šolstvu. Kot Neptunov govor je smešna tudi prisega novincev. Oblačila in prizori v sprevodu prikazujejo podrejenost prvošolcev starejšim učencem. Krst je bil predvsem prva leta za prvošolce velika prelomnica, saj so morali biti pred tem dogodkom pokorni učencem višjih letnikov, ki so jih izkoriščali in včasih z njimi grobo ravnali. Po pomorskem krstu so jim postali enakovredni. Učitelji so tako vedenje višješoicem sicer prepovedali, toda po­ polnoma ga še vedno niso izkoreninili. Pomorska šola je dobila po uvedbi usmerjenega izo­ braževanja nove nepomorske oddelke, toda Neptun kljub temu krsti vse prvošolce, s čimer se izgublja prvotni pomen pomorskega krsta. INFORMATORJI 1. Dušan Ivančič, Kanal ob Soči, 1910, Podoficirska šola mornarice v Dubrovniku, radiotelegrafist, Piran. 2. Branimir Velkaverh, Trbovlje, 1910, Trgovska po­ morska akademija v Bakru, prvi oficirn krova, Portorož. 3. Dušan Krnev, Ljubljana, 1922, Elektro fakulteta v Ljubljani, dipl. ing. elektrotehnike, Piran. 4. Dimitrij Pahor, Novo mesto, 1929, Višja pomorska šola Piran, Predstavnik Splošne plovbe Piran, Piran. 5. Zdravko Klasek, Ajdovščina, 1930, Tehnična fakul­ teta v Zagrebu, ing. ladjedelništva, Portorož. 6. Endi Jovanovič, Koper, 1960, Srednja pomorska šola Piran, tretji oficir krova, Piran. 7. Robreto Mohorič, Koper 1962, Višja pomorska šola Piran, tretji oficir stroja, Portorož. 8. Jadran Jerman, Koper, 1962, Višja pomorska šola Piran, tretji oficir stroja, Koper. RIASSUNTO I riti di iniziazione, le affiliazioni di nuovi membri in una determinata comunitá sono diffusi ancora oggi. Ne fa parte anche il battesimo del mare al passaggio della linea equinoziale, quando vengono battezzati tutti coloro che la passano per la prima volta. II battesimo del mare é un'usanza antica, conosciuta da molti popoli marinan. Lo conoscono anche gli Sloveni. Come la maggioranza delle usanze, anche il battesimo del mare é cambiato nel decorso storico, sicché dopo la seconda guerra mondiale i marinai sloveni lo hanno portato dalla linea equinoziale anche in terraferma, a Pirano, dove viene ricevuto dalle matricole dell'lstituto Professionale Náutico. Nella prima parte del saggio l'Autrice presenta alcune descrizioni di battesimo del mare dei secoli precedenti, c o s í come esso era conosciuto sulle navi italiane, francesi, inglesi e specialmente su quelle austriache, su cui navigavano anche gli Sloveni. Rifacendosi alie testimonianze degli informatori, ha descritto le forme di battesimo del mare sulle navi jugoslave nel XX secolo. Nella seconda parte del saggio, basandosi sulle descrizioni raccolte, l'Autrice si sofferma sui cambiamenti di alcuni elementi costitutivi dell'usanza. Visto che il battesimo del mare ha molte somiglianze con altri riti di iniziazione, all'Autrice é sembrato interessante confrontarli per poter rilevare in tal modo il valore simbólico dei singoli elementi costitutivi del rito. 268