?5 , '5 ‘
vil isel pri e v nil; ialo adi nil-njt>| teta
ni
pri
oči.
)ila
>42.
iice
sti
nje
jje,
obi
po.
ku*
uk«
31.
>7-1
:ski
P®
ki
alt-
Silo
125
1.92
uti.
po-
IIO-
isfc
že
ov-
so
od-
KI
in«
40
X)0
em
lija
mi
ila.
k>b
va.
je
slo
ro-
>j"
ir*
■ v
Leto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (aa inozemstvo 110 lir), za */* leta 50 lir, za '/• leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te ctenaka Izdaja letno 60 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 52.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor tičeva ul. 27. Tel. 47-«l. Rokopisov ne vračam«. — Račun pri poštni hranil nid v Ljubljani St 11-963.
Izhaia vsak to,ek
Liubllana, torek 27. luniia 1944
Preis - Cena 1 0'«0
in
>ri
no
>g>
od
r
ilo
P
tii
\
m*
ih,
14
Zapora kovin
Šef pokrajinske uprave je z razpisom VIII. št. 4680/1 z dne 20. junija t. 1. odredil naslednje:
Kovine vseh vrst (neprelile, surove, polobdelane in odpadki) in kovinski .izdelki, izvzemšj stare kovine, za katere velja naredba z dne 9. avgusta 1941 št. 81, Sl. I. 414/64, se stavi ja jo pod zaporo in so na razpolago šefu pokrajinske uprave.
Kolikor 'imetniki kovin niso zavezani prijavi zalog že po čl. 6. naredbe Vrhovnega komisarja o ureditvi gradbene delavnosti z dne 9. maja t. L, Sl. 1. 121/39, morajo prijaviti kovine in kovinske izdelke vsi, ki kovine uporabljajo v trgovini, obrtu ali industriji, do 5. vsakega meseca po stanju s koncem prejšnjega meseca. L e-ti imetniki kovin morajo voditi tudi knjigo o prejemu in oddaji blaga, v kateri so dolžni vpisati vse spremembe v zalogi in jo staviti vsak čas na vpogled kontrolnim organom.
Kovine, ki so zavezane prijavi, se sinejo prodati, odtujiti ali prepeljati drugam samo s kovinsko nakaznico, ki jo izda Pokrajinski gospodarski svet po razdelilnem načrtu, ki ga odobri šef pokrajinske uprave, oddelek VIII.
Obrazec kovinske nakaznice se odobri s posebno odločbo; založi ga Pokrajinski gospodarski svet, ki sme od interesentov pobirati W'kUijbiiuj, določeno v že odobrenem pristojbeniku.
Opustitev ali zakasnitev prijave zalog, oddaja blaga brez kovinske nakaznice, opustitev ali napačno vpisovanje blagovnega prometa v knjigi o prejemu in oddaji blaga, se kaznuje, kolikor ni kaznivo že po na red bi Vrhovnega komisarja v varstvu gospodarstva z dne 6. januarja t.' 1., po čl. 2 uredbe o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa z dne 12. marca 1941, z globo do 50.000 lir ali z zaporom do 30 dni ali z obema kaznima. Razen tega se sme izreči odvzem obrtne pravice dočasno ati za trajno 'iji zaplembo blaga. Za kaznovanje so pristojna občna upravna oblastva prve stopnje. *
Evropska lesna trgovina
ob kon€u I. pol leti a
K
Protipravno pridobivanje delavcev
I	okrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine razglaša:
Kljub našemu pozivu z okrožnico št. 1276 z dne 31. maja 1944. puiajajo pritožbe, da nekateri
-J6,*! Pridobivajo ali skušajo pridobivati delavce z obljubo višje plače odnosno mezde, kot je določena s kolektivno pogodbo, dasi naredba V rhovnega komisarja z ne 4. decembra 1943. prepoveduje samo astna zvišanja plač in mezd.
Da se tako postopanje v bodoče prepredi, je Zveza dobila nalog, prijaviti vse take primere krš.enja naredbe & dne 4. decembra 1943 nemškemu svetovalcu pni šefu'ix>-krajinske uprave.
Zato opozarjam ponovno na na-redbo Vrhovnega komisarja z dne 4- decembra 1943., ki v členu 7. določa: Kdor krši določc te nared-he, se kaznuje, po zakonu o disciplini prebivalstva med vojno z dne 31. oktobra 1942., kolikor se 1,(1 uporabi moja naredba o izvrševanju sodstva na operacijskem o*emlju Jadransko primorje z dne 15). oktobra 1943.
^1. 3. naredbe Vrhovnega komi-sarj.a o izvrševanju sodstva na operacijskem ozemlju Jadransko pri-
»Internationaler Holzmarkt« podaja naslednjo sliko o stanju na evropskem lesnem trgu ob koncu I. letošnjega polletja:
Evropska lesna trgovina se je v splošnem razvijala, kakor se je pričakovalo, čeprav so ponekod nastala tudi presenečenja in se niso vsi upi izpolnili. Vzroki za ta presenečenja so prav različni, vendar pa se morejo vsi ‘razložiti s kratko formulo: skoraj pet let vojne v Evropi. Pri tern pa se more ugotoviti, da so se v državah, kjer se je gozdno in lesno gospodarstvo dobro organiziralo, skoraj brez izjeme dosegli postavljeni cilji.
Kar se tiče časovnega poteka gozdnega in lesno-gospodarskega dela, so v skoraj vseh državah imeli v načrtu sečnjo, ki je daleč prekašala normalno in je bila sečnja že v začetku leta v polnem razmahu. Velike sečnje so bile posledica močno narasle potrebe na lesu v lastni državi kakor v Nemčiji, Italiji, Nizozemski; Belgiji in Franciji ali pa iz želje, da bi se čim več lesa izvozilo, da bi se tako kompenziral potrebni uvoz kakor v Finski, Madžarski, Slovaški, Romuniji in Hrvaški. Nekatere države pa so morale povečati sečnjo, da so mogle nadomestiti pomanjkanje premoga in bencina, kakor Švedska itn. Švica.
V	prvih mesecih se je skušala predvsem zagotoviti količina lesa, ki je bila dogovorjena v raznih meddržavnih .pogodbah. Določili so se novi kontingenti, novi dobavni pogoji pa prilagodili medsebojnim željam. Določile so se tudi nove cene in plačilni pogoji.
Kar se tiče cen, se more ugotoviti, da so se prvič po izbruhu vojne tudi znižale cene, kol v pogodbi med Nemčijo in Švedsko. Na splošno pa so se cene zvišale, posebno v deželah, v katerih polzi valuta navzdol. Da se je mogla v teli deželah sploh vzdržati zamenjava blaga' so morali, poseči po umetnih konstrukcijah. Tako se je pred kratkim dogovorilo med Nemčijo in Hrvatsko, da morajo hrvat-ski uvozniki nemškega blaga k blagovni ceni ob prestopu blaga čez mejo plačati, posebne dodatke v sklad, iz katerega se nato subvencionira hrvatski izvoz, tudi les. ni. Slovaška, pa plačuje že nekaj časa izvozne premije za les.
Količine, ki so se v raznih evropskih deželah dogovorile za dobavo, so najbrže v celoti manjše kakor pa v letu 1943, čeprav se je lesna proizvodnja povečala. Vzrok je v tem, ker je povsod lastna potrošnja lesa narasla.
Glede časovnega razvoja na trgu je treba omeniti, da se je v sever-
nih deželah začela izvozna kupčija zelo pozno. Trgovinska pogajanja s Švedsko so se zavlekla in nem-ki nakupi so se praktično začeli šele v aprilu. Enako tudi nakupi drugih držav. Nakupi v Finski so se začeli že prej.
Izvozna trgovina z jugovzhodnimi državami se je razvila primeroma zgodaj. Posebno hitro je prišel v lek trg z listovoi, zlasti z drevesi, katerih les se hitro pokvari, če leži v gozdu, kakor les bukve, jesena in topola. Zlasti blago za izdelovanje vezanega lesa je bilo hitro prodano. Dogovorjeni kontingenti listnatega .drevja so bili primeroma hitro izčrpani. Danes so komaj še večje količine na razpolago.
Dočim so bila za evropski lesni trg v prvih šestih meseciih najbolj značilna velika prizadevanja gozdnega gospodarstva, da se dobe potrebne lesne količine pri, istočasnem znatno večjem lesnem povpraševanju ko ponudbi, so bile na severu in v jugovzhodu tudi izjeme, in sicer v švedski in Slovaški,. Kljub enakemu pojavu pa so bili vzroki čisto drugačni.
Švedska j6 v tej vojni le malo silila na večji kontakt v evropski lesni trgovini. Vedno bolj se je omejevala na domači trg in švedski lesni izvoz je dosegel v l. 1948. najnižjo stopnjo. V letu 1044. se bo najbrž ta razvoj nadaljeval. Švedska namreč danes računa le na prodajo lesa po vojni. Hoče biti jiopolnoiiia pripravljena, ko bo po vojni povpraševanje silno naraslo. Takrat hoče zaslužiti. Zato tudi švedska lesna industrija pridno investira in se modernizira, da bo dorasla vsem nalogam. Za tekočo lesno kupčijo je na Švedskem le malo zanimanja.
Cisto drugačne pa so razmere na Slovaškem. Tudi na Slovaškem je prišla v 1. ]>olletju 1944 v modo beseda 'stagnacija«. Kot vzrok se navaja v vseh poklicanih, še bolj
pa v nepoklicanih časopisih, izostanek Italijanskih lesnih nakupov. Res je sicer Italija v zadnjih letih kupovala velike količine slovaškega lesa, vendar pa je za stagnacijo le v najmanjši meri kriv izostanek italijanskih nakupov. Ta je bil kvečjemu povod, nikakor pa ne vzrok. Da kar takoj povemo: v sedanjih . razmerah v slovaški lesni trgovini sploh ne gre za »stagnacijo«, temveč za »nasprotja v mnenju«i. Kakor je že navada v časih, ko je potreba mnogo večja ko proizvodnja, so se pri nekaterih slovaških lesnih prodajalcih udomačile navade, ki lesni trgovini niso v prid. Proizvedene kvalitete niso bile vedno najboljše, dogovorjeni dobavni roki se niso vedno izpolnili, cene so bile prenapete, v lesno trgovino pa so se vrinili elementi, ki niso bili za njo usposobljeni. Z izpadkom italijanskih nakupov je sicer nastal nov položaj, ki pa se nikakor ne more označiti kot stagnacija.
Končno je treba opozoriti še na en pojav, ki je najnovejšega datuma in ki se more označiti, kot »živčna vojna« v lesni trgovini. Najbolj se je pokazal ta pojav po izdajstvu Badoglia, ko so v Švici sprejeli besede takrat sprožene sovražne propagande kot dejstva. Nastal je skoraj beg od blaga. Cene so prišle jicd pritisk in trg je prišel v nered. Vlada, ki je položaj bolj mirno presojala, je odredila večjo sečnjo, nervozno lesno trgovstvo pa je ustavilo lesne nakupe, da je nastala zmeda na trgu. Sedaj pa ustvarja z invazijo iz Londona in Washingtona umetno povzročena živčna obremenitev nervoznost, ki se je pokazala v nekaterih za-podno-evropskih pokrajinah. Z zadoščenjem pa se more ugotoviti, da so gozdni in lesno-gospodarski krogi v srednji ih jugovzhodni Evropi dobro prestali živčno preizkušnjo in presojali dogodke popolnoma mirno.
z onimi 'iz leta 1941.^ izražena v denarni vrednosti leta 1941., kaže bistveno razliko med dohodki pod in nad 7000 švedskih kron. Dohodki pod to mejo so se precej zvišali, dohodki nad to mejo pa znižali. To kažejo razne statistike in tudi pregled davčnih napovedi od leta 1938. do leta 1942. V tej dobi so( se vsi obdavčeni dohodki, izraženi v denarni vrednosti leta 1941., znižali od 8.3 na 7.8 milijarde kron. Vse to znižanje pa gre na račun višjih plač in dohodkov.
V	prvem letošnjem četrtletju se je tako zvani konjunkturni indeks (leta 1985. = 100) zvišal na 119, pri čemer pride pri Izvozu zvišanje od 30 na 44, pni uvozu pa od 38 na 41 točk. (Po »Sudost-Echo«.)
Iz švedskega
gospodarstva
morje št. 292 z dne 19. oktobra 1943 (Sl. 1. št. 91 z dne 13. novembra 1943) predvideva v svoji točki
2	(d) naslednjo kazen:
»V denarju in s kaznijo na prostosti v hujših primerih pa s smrtjo se kaznuje neupoštevanje ali oviranje oblastvenih ukrepov in odredb, kakor tudi vsaka nasnova k temu.«
Vabimo združenja in Odsek za obrtništvo, da opozore svoje člane na citirane sankcije, ki jih predvideva naredba Vrhovnega komisarja z dne 4. decembra 1943. i,n ki jih bodo merodajna oblastva uporabljala proti kršilcem naredbe.
Pred sedanjo vojno je imela švedska industrija za seboj nekaj uspešnih let, kajti njena proizvodnja se je od leta 1935. zvišala za 25%. Aprila leta 1940. pa se je položaj naglo spremenil, ko je bila Evropa odrezana od ostalih kontinentov. Takrat je bilo konec napredka in produkcijski indeks se je v primerjavi z letom 1939. znižal za 9%. Najbolj je bila prizadeta eksportna industrija. Pri industriji celuloze in papirja, ki sta izvažali do 90% svojih izdelkov, se je leta 1941. od marca do maja proizvodnja zmanjšala za 55%, pozneje po 'izvedeni preureditvi pa se je spet dvignila. Ko so bile urejene trgovinske zveze z deželami Evrope, so napočili za industrijo, ki izvaža, boljši časi, oborožitveni program pa je dvignil 'predvsem železno in jekleno industrijo ter tekstilno in oblačilno .industrijo. Produkcijski indeks pri industriji železa in jekla (1935. == — 100) se je dvignil leta 1989. na 124, lani na 140, letos februarja pa na 146. Ce ne bi bilo pomanjkanja surovin, bi bil napredek še večji. Pri strojni industriji 3e je dvignil indeks od 139 leta 1939.
na 165 letos februarja. Število industrijskega delavstva se je med vojno povečalo za 10%.
Celuloze so lani izvozili 140.000 ton, letos jo bodo okrog 200.000 ton, zaloge pa so se povečale od 550.000 na 600.000 ton. Pri celulozi in papirju je bil leta 1939. indeks 105, leta 1940. je padel na 70, potem na 50, leta 194l2. se je dvignil na 66, lani pa spet znižal na 50.
Zasebni dohodki se od leta do leta bolj izravnavajo. Najbolj se je dvignil življenjski standard industrijskega delavstva, a tudi kmetje živijo v ugodnih gmotnih razmerah. Zvišanje zaslužkov ni povzročilo sprememb v gospodarskem življenju in zaradi večje kupne moči prebivalstva se izvoz ni skrčil.
Primerjava dohodkov iz 1.1937.
Opozorilo trgovcem, pekom in gostinskim obratom
Treba računati s tem, da bo z mesecem julijem skrajšan rok oddaje odrezkov živilskih nakaznic in nakazil Prehranjevalnemu uradu. Zaradi tega priporočamo vsem trgovcem, pekom in gostinskim obratom (gostilne, mlekarne itd.), ki sprejemajo od svojih odjemalcev za oddana racionirana živila in predmete odrezke živilskih nakaznic, da že sedaj uredijo zbrane odrezke tako, da jih bodo lahko dali Mestnemu preskrbovalnemu uradu v času od 1. do 4. julija 1944. Zbrani odrezki morajo biti nalepljeni kot običajno ,in zamotani v omotu, kateremu mora biti, priložen seznam v dvojniku kot doslej. Točna navodila bodo pravočasno sledila.
Novi gospodarski predpisi na Hrvatskem
Z novo zakonsko naredbo je dobilo hrvatsko ministrstvo za kmetijstvo in prehrano pooblastilo, da za vse državno ozemlje ali pa le za posamezna upravna ozemlja ali pa tudi le posameznim lastnikom ali zakupnikom predpiše, katere ploskve se morejo obdelati in s katerimi kulturami. Ministrstvo ntore tudi predpisati koliko živine in katere vrste se mora rediti na posameznih posestvih ali v celih okrajih. Kršitev teh predpisov se kaznuje z zaporom ali z denarno kaznijo v višini do 10 milijonov kun. V težkih primerih se izreče zaporna in denarna kazen hkrati. Globe se stekajo v sklad za zagotovitev prehrane prebivalstva in za ]>ovrnitev škode, ki bi nastala pri prehranbenih kupčijah.
Svetovna proizvodnja kave
Že v letih 1935. do 1939. se je svetovna proizvodnja kave znižala od povprečnih 23.6 milijona metrskih stotov na 22.6 milijona metrskih stotov. L. 1941. se je spet znižala na 22.1, naslednje leto na 20.6, lani pa na 17.6 milijona metrskih stotov. Letošnji pridelek bo še manjši, ker so v Braziliji neugodne vremenske razmere.
Pridelek kave se je od 1. 1941. do 1943. zmanjšal v Južni Ameriki od 16.1 na 13.4, v Srednji Ameriki od 3 na 2.3, v Aziji od 1.4 na 0.8, v Afriki pa od 1.6 na 1.1 milijona metrskih stotov.
OKVIRI * UMETNINE
GOSPOSVETSKA 3
GALERIJA „OBERSNEL“
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 27. junija 1944.
Štev. 52.
Obrtniški vestnik
Pregledi vajencev
Zavod zu socialno zavarovanje je s 15. majem t. 1. ponovno pričel z zdravniškimi pregledi vajencev, ki so učno dobo nastopili v letu 1943. Vajenci se pregledujejo v zavodovem ambulatoriju na Miklošičevi cesti št. 20. Navedeni zavod je sicer poslal mojstrom pozive za te preglede, vendar se vajenci zelo slabo odzivajo. Odsek za obrtništvo poziva včlanjene delodajalce, da pošljejo na določeni dan svoje vajence na zdravniški pregled.
šušmarstvo v torbarski stroki
2e dalj časa se opaža, da izdelujejo nekatere modistke ročne torbice in jih celo izstavljajo v izložbah. S tem prekoračujejo modistke svoj delokrog in posegajo v delokrog torbarske stroke.
Odsek za obrtništvo poziva te modistke, da prenehajo z izdelovanjem torbic, ker bi, jih sicer moral prijaviti obrtni oblasti radi uvedbe kazenskega postopanja po zakonu o obrtih.
Ureditev
gradbene
Pritava gradiva
Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine je izdalo naslednjo okrožnico:
V smislu naredbe o ureditvi gradbene delavnosti z dne 9. maja t. 1., ki je bila objavljena v »Službenem listu« z dne 27. maja 1.1., se smejo gradnje začeti, ali nadaljevati samo tedaj, če je bila izdana za to poleg grodbeno-policij-ske odobritve tudi gradbena dovolitev po tej uaredbi, za katere izdajo je pristojen šei' pokrajinske uprave.
Za gradnjo se štejejo vsa gradbena dela za visoke in nizke grad-
nje, vštevši vsa gradbena, po-
Popravila čevljev
Stranke se pritožujejo, da čevljarji ne popravljajo čevljev v zaželenem času. Temu v večini primerov niso krivi čevljarski mojstri.
Ta pojasnilo naj zadostuje in naj ga stranke upoštevajo ter naj ne delajo krivičnih očitkov čevljarskim mojstrom, ki pri najboljši volji ne morejo zadostiti vsem željam strank.
Preskrba obrtnikov z železom
Pri vlaganju prošenj na Pokrajinski gospodarski, svet je treba navesti, za kakšna dela bo obrtnik potreboval železo ozir. železne izdelke. Treba je navesti vrsto železa, ročno težo in dimenzije. Če je obrtnik prevzel večje delo, mora prošnji priložiti tudi dovoljenje in številko šefa pokrajinske uprave.
stranska in pomožna dela, kakor tudi vsa vzdrževalna in preure-ditvena dola.
Podrobnejša pojasnila glede postopka pri izdaji gradbenih dovolitev bodo objavljena te dni v dnevnem časopisju.
Kdor ima gradivo ali pomožno gradivo, gradbene stroje ali orodje v svoji posesti ali lasti, mora v smislu čl. 6 naredbe do 5. dne vsakega meseca prijaviti pokrajinski upravi njih količino po vrsti, velikosti in kraju s stanjem konec predhodnega meseca. Taki prijavi pa ni zavezano gradivo in [»omožno gradivo, določeno za gradnje, za katere je bila že izdana gradbena dovolitev po tej Uaredbi.
Razpolaganje z gradivom, pomožnim gradivom, gradbenimi stroji in vsem ostalim gradbenim orodjem je dopustno samo v obsegu gradbene dovolitve ali pa s [»osebno odobritvijo šefa pokrajinske uprave.
Na vprašanje, kaj je razumeti pod pojmom gradivo in pomožno gradivo v smislu te naredbe je
izdal šef pokrajinske uprave z razpisom VIII. št. 4324/25 z dne 16. junija t. I. sledeča navodila:
Pod pojmom gradiva se štejejo vse stvari, ki so določene za uporabo pri kateri koli vrsti gradnje, torej tudi pri nizkih gradbah, kot sestavni del — pod pojem pomožnega gradiva, pa je šteti vse one tvari, ki se pri gradnjah uporabljajo za njihovo zunanjo, ne več bistveno dodelavo.
Glede na že izdane predpise oz. navodila se gradivo in pomožno gradivo — ki se v celoti mora prijaviti pokrajinski upravi, oddelku VIII., odseku za oskrbo — nakazuje pri tehle ustanovah:
1. Pokrajinski gospodarski svet nakazuje: tehnični les (čl. 4 naredbe z dne 25. marca 1942, Sl. 1. 90/24), železo in kovinske izdelke (glede na izdana neposredna navodila), steklo (Odredba VIII. štev. 4686/2 z dne 23. novembra 1943), keramično blago (naredba z dne 26. novembra 1942, Sl. list 400/95, materijalno blago vseh vrst, kakor fasadne barve, katran, asfalt, klej.
2. Združenje industrijcev in obrtnikov glede na izdana navodila razdeljujejo opeko, cement in cementne izdelke ter apno.
Blago se sme razdeljevati samo proti izkazu gradbenega dopustila v smislu čl. 7 uvodno označene naredbe.
Spričo strogih kazenskih sankcij, • ki so predvidene v čl. 8 naredbe, priporočamo vsem intere-siranim podjetjem, da točno postopajo po predpisih naredbe ter da zlasti pravočasno vlagajo mesečne prijave gradiva ter gradbenih strojev in orodja.
JtLPA
•>
Hranilni proizvndi
LJUBLJANA
pisarna:
skladišče: Vidovdanska cesta 18 telefon 47-07
Suho konzerviranje branil. Čaji, čajni nadomestki. Gobe, izdelki iz gob.
Dišave in začimbe. Trgovci!
Kadar Vani grozi pokvarjenje raznih hranil radi. vlage, moljev, črvov itd. ne zavrzite blaga. Mi Vam na novih modernih napravah blago higiensko steriliziramo, brez žvepla ali pare, samo z udarci vročega zraka.
Jubilei	tvrdke
Dentaldepot
Razdelitev ostanka živil
Gostilničarska nabavljalna zadruga l»o razdeljevala ostanek živil za mesec junij v petek dne 30. t. m, in v soboto dne 1. julija do zaključno 12. ure.
Živila morate dvigniti do tega roka, ker sicer brezpogojno zapadejo.
Buffeti, ki izdajajo mrzla jedila prehodnim gostom, dobe dne 30. t. m. in 1. julija pri Gostilničarski nabavljalni zadrugi kis.
Kis morajo dvigniti najkasneje v soboto dne 1. julija.
Nabavne knjižice predložite zadrugi takoj.
Sindikat gostinskih podjetnikov.
Opozorilo davčne uprave
Delniške družbe (razen zavarovalnih), družbe z o. z. in vsa podjetja, ki so zavezana voditi poslovne knjige (knjigaši v smislu čl. 53 a zak. o neposrednih davkih) morajo po določilih t. p. 37 taksnega zakona prijaviti davčni upravi v roku od 1. do 15. julija vsakega leta seznam odprtih ali tekočih računov v minulem polletju.
Taksa znaša 12 lir na vsak odprti ali tekoči račun ter se nalepi na en izvod seznama, ki se vlaga v dvojniku.
Opustitev prijave v “navedenem roku se kaznuje poleg plačila redne takse še s kaznijo v višini trikratnega zneska redne takse.
Družbe oz. podjetja, ki v minulem polletju niso imela odprtih ali tekočih računov, so dolžna predložiti prijavo, ki. pa ni zavezana taksi. Ce te prijave ne pred-lože, se kaznujejo z globo 190 lir.
Davčna uprava opozarja, da so vlaganju prijav navezane vse delniške družbe in družbe z o. z., ki do 1. jan. 1944 še niso bile izbrisane ozir. so se v tem letu vpisale v trgovinski register.
Konec junija 1. 1919., ko so po prvi svetovni vojni nastale nove državne meje in je bilo težko s preskrbo zelo potrebnih zobo-zdravniiških potrebščin, je bila Ljubljani ustanovljena tvrdka 0. Golob, Dentaldepot kot prva dentalna trgovina v bivši Jugoslaviji,
Kot matica specialne dentalne trgovine je tvrdka tako močno razširila svoj delokrog, da je imela odjemalce v vsej državi ter dobavitelje v vseh svetovnih strokovnih središčih in da je zaslovela kot največja 'in najpopolnejša - tvrdka za vse zdravniške in tehnične dentalne potrebščine. V začetku teta 1933. jo je prevzel g, Karel Golob, ki je prej vodil njeno podružnico v Zagrebu. Po zaslugi njegove velike delavnosti in strokovne sposobnosti se je tvrdka še bolj razvila, samo po sebi se pa razume, da Dentaldepot ne bi doživel takšnega razmaha, če ne bi slovel tudi po svojii solid-
ncs
i in če ne bi imel poleg veščega in iniciativnega vodstva tudi visoko kvalificiranega naineščen-stva.
Kakor je Dentaldepot zalagal z najboljšim materialom in izdelki od leta do leta širši krog zobozdravnikov, denlistov in tehnikov, tako je vedno na razpolago tudi s strokovnimi nasveti in informacijami. Tudi zdaj med vojno ima liz najboljših dosegljivih virov potrebščine moderne higienične zobne ordinacije, po vojni pa bo svoje zaloge izpopolnil tako, da bo v vsakem oziru zadovoljil svoje odjemalce. Pred petindvajsetimi leti v težkih razmerah ustanovljena tvrdka ima vse [»ogoje za še večji razvoj in pomen v bodočnosti, njeno dosedanje udejstvovanje pa zasluži častno priznanje, ki je zasluženo tudi zaradi tega, ker je tvrdka že od nekdaj zavzeta za socialne potrebe in stremljenja ter za stanovski pok ret in njegovo glasilo.
Mineralna olja, nafta derivati, kemični in mineralni proizvodi
stalno na zalogi
Petronafta A. Hmelak
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■■■a■■■■■■■•■■■
Denarništvo in zavarovalstvo
Beograjska Jugobanka, naslednica .lugoslaveniske bainike ta beograjske podružnice Hrvaitsike deželne banlke, bo v kratkem -zaradi velikega dvtiga svojih .poetov- zirišalu. delniško glavnico. Pri Ju/giobainiki, ki je druga Jiaj-večija beograjska nemška banka, sta udeleženi v razmerju 2 :1 Dresdaier Bank im dunajska Landerbamik.
Za finansiranje povojnih del, ki naj preprečijo brezposelnost, je najelo mesto Kodtunj posojilo 35 milijonov damskih kron, ki se bo amioirtiaiirafio v IH) telit).
Švicarski narodni dohodek se je v
prvih štirih vojnih .letih dvignil od 8.2 na 8.7 milijarde šv. frankov. Ce .pa se upošteva dviig cen, je narodna dohodek do leta 1940 efektivno padel za 4, dio leta 1941 pa za 15 odstotkov.
zavarovanje za odvoz lesa ina vse meni sko ozemlje.
Za uvoz in izvoz blaga iz Italije ne
zadostuje več uvozno oziroma izvozno dovoljenje, temveč je treba predložiti Iuidlj izpričevalo o nujnosti, ki ga izda » .ristojnii opolnomočenec.
Blagovna izmenjava med Slovaška iii Italijo naj bi se zopet obnovila. Do sklenlitve nove trgovinske ipogodlbe pa bi se razvijale le komipe n »arijske kup-čiije. Pogajanja o dobavi eiovašlkega lesa v Italijo so «e že začela. Gre za kupčijo v višini' 10 milijonov Ks.
Ilrvatsko ministrstvo za trgovin«! obrt in industrijo je prepovedalo zaradi težavnih prehranjevalnih .razmer vsaiko [pošiljanje paketov z živili v inozemstvo brez posebnega dovoljenja glavnega ravnateljstva za prehrano.
Hrvatska trgovinska delegacija je odpotovala v Švico., kjer se bo pogajala zaradi nove trgovinske i[»ogodbe.
10.000 plugov je prišlo te dml i* Nemčije za Hrvatsko.
Madžarski izvoz se ni mogel v januarju. ohiranlili na isti .višin! iko prejšnji mesec. Dočiun je uvoz nazadovat po vrednosti le od 94.9 na 87.8 milijona pengo, je padel izvoz od 172.5 na 128.5 mliMjioma .pengO. Zato je nazadoval tudi izvozni presežek od 77.0 na 40.7 milijona, pemgij.
Slovaška industrija je izdala v zadnjih .petih letih več lito 500 milijonov Ke za zboljšanje delovnih obratov in delavskih hiš.
Zaradi vojnih dogodkov so se v Romuniji lesne kupčije zelo povečate, da so se skladišča izpraznila. Kljub povečani, .potrebi pa se strogo pazi na to, da se cene ne zvišajo. Zaradi vpoklicev pod orožje v romunskem lesneon gospodarstvu zete ,primanjkuje delovnih sil.	.	J
Turško gospodarsko ministrstvo je liizdelalk) inačrt za drugo petletko, po kateri naj se izvede industrializacij® dežele. Zaradi vojne se prva petletk® ni popolnoma posrečila.
Švica ima 17 papirnic s predvojno proizvodnjo približno 110.000 toni. S tem,, se je mogla kriti vPSiina domače potrebe. V vojni se je posrečilo Švicarskim papirnicam, da so .po prenehanja uvoza papirja iz (inozemstva z večji trn sečnjami zvišale proizvodn jo na 130.000
ton.	.	,
švedska živilska komisija je dovolila zaradi velikih zalog svinjskega mesa prosto .prodajo 'konserv s svinf ekim mesom.
Prošnji angleških izvoznikov in brazilskih uvoznikov, da bi se zboljšale ladijske zveze med Anglijo in Brazilijo, n'i mogla a.ngleStka vlada ustreči,i iker primanjkuje ladiiij. Obljulbiilla j« samo, d;a bo vealk mesec določena ena ladja za trgovinski promet z Brazilijo.
Na podlagi pogajanj v Teheranu j« Rudija dobavi!« znatne količine celu-; loze Združenim državam Sev. Amerike.
Pred vojno so porabile USA 290.000 ton Volne, od' katerih so morale uvoziti samo 7000 ton.. Zaradi vojne pa je potrošnja volne tako narasla, da e« morale Združene države uvozit! leta 1942 250.000, leta 1943 pa celo 300.000 ton .volne.
Ni
PC
in
le'
Ut
de
Pl
Sgspgnarske vtsti
Nemški državnj komisar za ceno je
dovolil, da se zvišajo produkcijske cene za tdbalk za 10 odeitolikov. /vW^ nje cen bodo nosile tobačne tovarne .same da se tobačni. Izdelki ne bodo podražili.
Državni nadzorni urad za zavarovalništvo v Nemčiji 'je razširil obvezno
Pinter & Lenard
LJUBLJANA
Dalmatinova ulica
I J. J. NAGLAS
■
TOVARNA POHIŠTVA
LJUBLJANA
■
Josip Olup ml.
konfekcija
manufaktura
Ljublj ana
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
j Za sončenje in proti sončnim opeklinam
j Drogerija Gregorii
Ljubljana, Prešernova ul.
M
FR. P. ZAJEC j
izpraSan optik In urar
Ljubljana, Stritarjevi ulica •-	«4-88
(pri trlmoetovlul
FUr das Konsortium »Trgovski lisk uls Verlug - Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless - Schriftleiter - Urednik: Aleksander Železnikar - FUr die Druckerei »Merkur« A. G.-
IŽa tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alte — vsi v Ljubljani.	■	•