125 Županova Micka. Vesela igra (komedija} igrana v Ljubljani 8. dan tega mesca. 58 let je preteklo, kar je bila Županova Micka, poslovenjena od gosp. Antona Linharta, tadajniga c. k. tajnika deželnima poglavarstva v Ljubljani, per-v i krat igrana. Veliko Ljubljance je med tem časam že v Savo steklo, veliko se je med tem na svetu prekucnilo, hvala Bogu! de smo po dolzih težavah zopet na tisto stopnjo prišli, na kteri so naši starši že pred 58 leti stali, ko so smeli, kakor zdej mi, nŽupanovo Mickou igrati. Gotovo bo marsikteriga naših drazih bravcov mikalo zvediti: kdo de je takrat (1790) Linhartovo komedijo igral? — Stara gospa, ktera se še z veseljem pervi-krat igrane „Micke" spomni, so mi povedali, de že vsi tadajni igravci v grobu počivajo. Imenitni igravci pa so bili vsi, in — Bog jim daj večni mir in pokoj — gotovo so bili tudi iskreni Slovenci! — Tulpenhajm je bil vlastnik suknarske fabrike v Selu pod Ljubljano, gosp. Deselbruner; Sternfeldovka je bila žena žlah. gospoda Garearolita; Monkof je bil gosp. Makovi c, zdravnik in Linhartov svak; Jaka župan je bil Dr. Morak (poslednjič c. k. dvorni svetovavec na Du-naji); Micka je bila gosp. Linhartova žena; Anže je bil Dr. Piller; Glažek pa Dr. Repič;—šeptavec (Soufileur) je bil gosp. Linhart sam. Ali je bila pred Linhartovimi komedijami v Ljubljanskim gledišu kaka slovenska igra igrana, nismo mogli zvediti; gosp. H. Ko sta govori sicer v svojih ;,Spominkih Krajnske dežele" od nemških, tali-janskih in francozkih komedij v Ljubljani, od slovenskih pa besedice ne spomni. To pa nam kažejo nektere gledišne oznanila, de je bila v letih 1821 in 1822 včasih slovenska igra v Ljubljanskim gledišu napravljena. Z rudečimi cerkami natisnjeno gledišno oznanilo od 28. sušca 1822, ktero smo med starimi bukvami našli, napove tole: „Danf bo igran: „Golfani §tarez"—krat-kozhafnj&ft u enimu Delu is Nemfhkiga preftavleno ot Ko-zebua. Ljudje: Komednin gofpodar, pride kakor kell-nar in kakor godez-----gofpud Flor. — Mizka, njegova shena .... punza Fischer. — Godernavez, oskernik-----gofpud Wilchelm. — Janez, hlapz____ JanezDittmaver." Ti igravci so bili gledišni igravci, ki so navadno nemško igrali. — 8. dan tega mesca se nam je spet prikazala Slovenska ^Županova Micka", popravljena nekoliko od gosp. M. Kastelica in igrana od zbranih rodoljubov, ki je vkljub silni vročini toliko gledavcov privabila, de je bilo glediše čez in čez polno , in de so pogorelci v St. Vidu gotovih 120 gold. od slovenskiga družtva prejeli, ki jim je čisti dohodek današnje igre podarilo. Vsak pravi rodoljub je bil ta večer v gledišu, in s serčnim veseljem smo vidili tudi nasiga ljubljeniga deželniga poglavarja s celo svojo rodovino pričijočiga, ki dosih-mal še nobene slovenske 5?besede" niso zamudili. Vsi gosp. igravci in obe gosp. igravki so se tako izverstno obnesli, de jim je od vsihv strani ;,slava" donela. Spodobi se, de nar poprej od Župan o ve Micke in gospe Sternfeldove kaj povemo. Micka je bila gospodična M., ki nam je županovo hčerko, nedolžno in od zapeljivca zalezovano deklico tako ljubeznjivo pred oči postavila, de si je koj vse serca pridobila; tudi je bila prav zalet oblečena. — Kot dober varh ji je „mlada vdova" na strani stala, ktero je gospa S. tako nježno (zarf) igrala, de tudi nji po pravici velika hvala gre. — 126 Pervak med vsimi pa je bil enoglasno gosp. J. M. — igra-vec župana, spoznan, ravno tisti gospod, ki se je uni-dan LKdo je mar?) izverstniga govornika skazal. Ni mende mogoče krajnskiga župana boljši pred oči postaviti, kakor ga je gosp. J. M. v vsih, tudi nar manjših rečeh! —Glažek, gosp. J. K. je bil od nog do glave priliznjen zakotin sleparček, smešen pri vsaki stopnji, ki jo je storil, smešen pri vsaki besedi, ki jo je izgovoril. — Gosp. Z. B. je bil An že. Ta gospod je za igro ^kmečkih fantov" kakor vstvarjen, in težko ga bo kdo v tacih igrah prekosil. — Dobro sta se tudi gosp. vit. H. in gosp. S. kot T ul penhaj m in M o n ko f vedla, pa nista imela dovelj priložnosti, se posebno skazati. Tulpenhajmova pesmica pod oknam je kaj lepa. — Pred ^Županovo Micko" smo slišali ilirski kor peti, ki je bil zlasti v basih premalo močan, torej tudi ni posebno dopadel. Tomažovičeva pesem „Hčere svet" nima za Slovenca nobene vrednosti. Mila pesmica 5,Kje so tiste rožice" od gospodične P. lepo peta, bi bila še bolj dopadla, ko bi jo bila hitrejši pela.— Planinar gosp. Potočnika, ki jo je gosp. vit. H. slavno pel, po pravici stoji v pervi versti slovenskih pesem. — Sklep petja je bila stara gorenska sme-snica, ki so jo naši Krakovčanje prav možko peli. Kako ljubi so nam ti pevci, se jev nar očitniši iz tega vidilo, de so bili z enoglasnim „Zivijo" pozdravljeni, ko so se na igrališe prikazali. Kako pa je to, de jih je bilo ta večer veliko menj, kot pervikrat ? AH jih je kdo zdražil? Pred ko ne! zakaj duhovi raspartije si dan današnji prizadevajo kjer koli morejo edinost in spravo podkopati, in ta namen doseči, jih tudi ni sram lagati. Nadjamo se, de naši spoštovani Krakovčanje takim pod-pihačem ne bojo ne besedice verjeli in drugo pot nas spet vsi s svojim prijetnim petjem razveselili. — Poslednjič pa se zahvalim v imenu slovenskiga družtva vsim, ki so pri današnji večernici v pomoč Št. Vidških pogorelcov peli io igrali, in tako ob enim dve dobri deli storili: slavo slovenšine povzdignili, in ubogim pomagali. Dr. Bleiweis.