ARHIVI XXI 1998
Iz arlii ;kiii tondov ¡11 /.mrk
51
Starejši fond gor-slu,i deželn h stanov
DONATELLA PORCLDDA MLLiDiFRi
1. Fond Deželnih slonov goriške grofije, ki ga hrani Pokrajinski zgodovinski arhiv' s sedežem v muzejski stavbi na goriškem gradu,1 vsebiijc arhivske dokomente od 16. stoletja do 1861, razdeljene na dva oddelka ;>li registraturi Prva zajema upravne spise goriških stanov od priključitve grofije habsburškim deželam do tcrc-zijarskih reform.
Prva regislratnra je do danes obdržala ure ditev, Kot jo je v 60-ih Iclih 18, stoletja naredil Karel Morclli pl Sehonleld. Ta je z omenjenega gradiva črpal podatke za svojo Zgodavmo grofije Goriške (/storiti deliti Conieit it• Gor',¿ia), te meljno in doslej še nepreseženo delo o goriški zgodovini v prvih treh stoleli H novega veka 2
Časovne mejnike, ki iih jr, pri urc,anju gradiva določil Morclli, je pojasr. 1 v poročilu stanovom o svojem delu: v obdobju od 1500 do 17.'S4 je bila v deželi uveljavljena "enaka obhka vladavine" in deželni stanovi so torej obdržali "enako oblast in enako vlogo".-1
Kot stanovi drugih dednih dežel so bili tudi goriški neposredno udeleženi pr 1 izvaianin sodne oblasti. Po svojih prr.cdr.ik h so skupaj z deželnim glavarjem v vladarjevem imenu oblikovali plemiško sodišče, izvajali so zakonodajno oblast, kolikor je šlo za deželne praviee, ,n upravno oblast v vseh deželi ih zadevah. Stanovi so uživali temeljno pravico odobritve, porazdelitve in pobiranja ivnih dnjalev, v njih pristojnosti je bila orgar, /aeija preskrbe z živili, policija, notranja varnost, Šolstvo.4 Leta 1754 zvedena
Ti ¡krajinski /godi »vinski arhiv (Arihiviti Sloiini I'un-'wi-iiili- ■ i\SI'G), ki je sestavili [leli Pokrajinskega muzeja v Golici (Miuri l-rmim-inU ili Giviziii). ju hil pokli l'W> preseljen i/ palae"e Attcms zaradi reslavi irniijii in jc začasno nastanjen v muzejskih pmsiorili na gradu. pričakuje se namesti lev na novi dokončni ustre/ni lnkaeiji, dodeljeni v krilu stare palate Alvarc/ nekdanjem seile/u hnlnišniee Hrntnv ikjavne Ijuhc/ni (Fatchcrc Trate Ili).
2 C. MORtSkLI, Isloria della Cnntca ili Gnrizia, Gori/ia t HM. v treh ilclih. O Knrlu Mnrcltiju F. CUSIN, l.n stnringralia <lel 70(1 e le ri Inn lie dcll'assolulismo illuiniiiali» ¡11 umi siorico di
G-in/ia (Carin M ure Ili ili SelulrMil), v "La Porta Oricntak", VII-VIII (I«5), str, 2^7-3141; II I'ORCILDDA, liailiei set-
tceeiite.si.hc ilclhi storil i^ralia ¿ori/iana: Carin Mmclli ili Schiiiirclil e ta sua "Islnria", v Quadcrni G," j liani ili .SlnriH I ;IW1), stftjfft?.
Ustni irofim posvetilo Karlu Morelliia gnri'kini slanovoin "lndice dellc Scrillun: ilall'aiinn 1SK) liiiii nil' anno 17M
ilcll'archivio ikgl' liiclili Stati ili Gori/ia e Gradišča".
1 (J goriških ikžclnih staimvih v novem veku primerjaj I'.
CALDINI, Gli Stali 1'roviiuiali Gori/i jn i, v 'Mamine Sin. riche Fnrogiulicsi", XXVI (I !J3i>>. str. 75-lflf); O, 1'OU
CI-ODA, Nnhilln c Slali prnvineiali ¡Liiri 'iaiii ncll.i seeonda
meta del CingncccnKi, v "Sludi Giri/iaiii", kVIl-LVlIl (I'JH.i),
reforma pa je upravo '¿drnženih grolij Goriške in Gradiskc poverila oblasti kolektivnega organa deželnemu ^¡avar^Svn, s pristo noslmi, k so ustrezale Reprezeniunctmi in komoram v drugih avsti ^skih deželah; tako jc stanovom odvzela številne stare avtonomne pravice
Vclj;. povdarili, da jc ob strogem upoštevanju načela acl c/nem (do 1754) pi daliranju doku m en tov v fondi: treba načelo e.v anle (od 15 00j razumet1 boli kot historični, nc pa arhivski mejnik pravzaprav ne obslaj i noben dokument, da tiran s 1500, letom .znmrtja goriških grofov in nastopa Habsburžanov po dedni pogodbi V pivi stanovski rcgislratu i so ohranjeni le trije do-knmer izpred leta 1513. ustrezno datirani s 1501, 1^03 in 1511. Gre za prepise vladarskih ukazov. V splošnem pa 'c dokumentacija do konca 20 i h let 16. stoletja prccej skopa in redka. V svoji "Isloiii' Morclli navaja kot vzrok pomanjkanja starejših dokumentov razdejan c, ki jc sledilo benešk zasedbi Gorice 1508 1 oblikovanje pravega arhiva šele po sklenitvi miru z Republiko leta 1523.''
2. Isti More,., v svoji "Storii" opiše spremen) hc v stanovskem gradivu, tako da za vsako stoletje posveti posebno poglavje "varovanju javnih spisov".
Slannvi so se prvič lotih sistematičnega urc-janjr svojega lastnega arhiva v sredini 16. siolcl ¡ji Leta 1545 jc bila dokumentacija razdeljena z ločit, ijq na sodne ir upravne spise. Sodni akti, ki .se nanašajo na delovanje plemiškega sodišča, so bili /anpa.ii sodnemu pisa/ju in shranjeni v nekem prizidku stanovske palače, ki jc bila po stavljena v tako imenovane m 1 spodnjem mestu"; drugi dokiiincnt;, za katere je skrbel stanovski tajnik, pa so ostal, na gradu skupaj s spisi de žclncga glavarja. Stanovi so 1562 sklenili postavi ' pusebne prostore za hrambo svojih lastnih spisov in se odločili nuhovo urci ttev naložiti tajniku. V resnici pa jc bila v ta namen šele leta 1597 kupljena hjšij ob stanovski palači. Tajnik Ivan Frosch jc preuredil spise 1 opremil s kazalom
Oh koncu naslednjega stoletj J jc bila po številnih poskusih v letih' 1604, K-57 in 1680 iz vedena vnovična preureditev fonda, oprav, 1 jo ;c stanovski uradnik Anton Nikolaj Krašina; ter pri tem izdelal dva registra spisov: enega za 16. in
str. 79- 121: ISTA HUn pac.se d i si pieeola eslen slone cnmc e la nosira conlea, piu dal enso clic da una prnvvidcn/adircltr»". Aiilorila snvrana, potcrc nnbiliare c Ta/ioni a Gori/ia nel Scicentn v "Annali ili slnria Isontina", II {19K9„ sir. 9-29. Trim. MOKE'^Ll, Islnria, 1. del, Mr. I IK.
52
Iz arhivskih fondfll in /birk
ARHIVI XX( T99H
drugega /a 17. stolclic fl
Pred sredino 18. stoletja so menili da je treba nadaljevati preurejanje arhiva. Naloga je bila P46 zaupana grofu Ferdinandu Jože Tu Altcmsu: večina dokumentov ic dobila kratke povzetke v italijanščini, vendar delo ni hilo dokončano. V letih 17(50/61 so se stanovi znova lotili zadeve, a neuspešno. Na koncu so izpeljavo naložili Karlu Morclli:u; taje oh pomoči tajnika Mateja Lcbana /aČcl leta 1704 preurejati arhiv, zaključil pa oktohra 1765.
ZavedajDč se usode, ki so i o doživeli predhodni poskusi ureditve fonda, je Morclli iz.hral ureditev, odločilno za ohranitev ne Ic spisov, marveč tudi ureditve same liste je oštevilčil, jih povezal v enote in jih sigmranc vnesel v na tanecn rcgirUcr, da hi "trud dveh ali več let ne mogel hiti izničen v nekaj trenutkih."7
Cilj. ki si ga ic zastavil Morclli, je bil učinkovito dosežen. Nihče več se ni vtikal v to, kar je kmalu postale znano kol Morcl/ijeva z.htrku. Ijz v Q0-ih letih IS. slo'ctia se je /.godil poseg a dokaj spostljiv: Ivanu Krslniku Tuniju je deželna deputacija združenih grofij Goriške m GradiŠkc naložila arhh ranjc doKUincnlacijc, ki je nastala po Morcllijcvi ureditvi gradi"'a (izrecno upo Slcvajoe njegovo metodologijo), prav tako pa tudi starejše spise iz 16. do 18. stoletia, najdene ne goriškem gradu n v gradiški pi;;arni. Tur.i teh spisov ni skušal uvrsl:'j med tiste ki iih je uredil Morclli, pač pa jih jc razvrsti1 poscbci." V nasprotju z Morellijevo zbirko se jc ob pumoči tajnika Vinccnea 3 ru matli ■ a - izbranega za rac. njegovega znanja italijanščinc in nemščine -omejil na obnavljanje vezav zvezkov, na izde lavo ahcccdncga kazala za tiste iz. 16, jn 17. stoletja, na sestavo novega dvojnika kantin sfñsov (hidice de! le Seri! I are)', lc-tcm je dodal seznam listin in privilegijev v fondu.'J
To delo je bilo pretrgano leta 1800; do 3861 ni nič znanega o delu na fondu in s tem tudi o delu na Morcllijcvi zh/'ki.
Leta 1861 so hili stanovski spisi, uradno zročcni v hrambo goriškemu deželnemu zhoru, spravljeni v arhivu deželne palače.j" Prav tega leta je bil ustanovljen Dcžcln muzej {Musco provinciale), čigar odelek za starejšo zgodovino naj bi zbiral zgodovinske spomerke Grofijr Goriške in Gradiskc. Vendar jc še leta 1890 dí
Po>,vetilo Karla Mnrellija v Iniliuc.eil.
Spisi m> /hrani v pribli/nn IIX) številkah da'gc registra I uro Deželnih slannv.
u
Pi'scbci mi v Skallah 4 .Vi 4% /tirani gnriski spi> , ki sc nanašajo na ilejavnnst glavarjev.
Dokumentacija 11 Tunij^vcni ilcln _[c ilancs v Pokrajinskem Zgodovinskem arbivu v Gorici (A.S1'G). fnnd dc/clrib ninv,
II. rc ¡ji .sira t ura {.Slali II), ra/ni Esl| v šle. 4'JK-fi<U, ^(17, 510-511. Alfi; njegovohiinuilii deželni ilepulatijj 10 februarja I7y6 n predaji se/.namnv je v šk.51('/[. Dve kupiji aklualnega ka/ala.-la v ASPG. Slati II, šk. 2fi() in 301. ASI'G. jlrt/iinu ih-Ihi Giini/ii />nnin<iii/r (Fnnil deželnega ililbiira),/'iir/f I. .Tcr/uiic Vti, Sur/ij.ir;ii)Hf /. lase 5
rektor oddelka Hnrico Maiomca, nagajajoč prav Morellijevo želj i, da ne hi rad doživel uničenja svoje Isstr.c ureditve, moral pozivati deželne oblasti, naj Muzeju izročijo starejše gradivo za ustanovitev "zgodovinskega arhiva in domoznanske knjižnice, ki hi mogla služiti vsem raziskovalcem pri njihovem delu."11 Muzej, od 1900 jc bil nastanjen v palači Atlcms,12 pa jc od dežele pridobil arh.v komaj leta 1914; ta tedaj tudi Še ni bil ustrezno preurejen
V	začetku vojne so bile le najstarejše listine preseljene na varno: deloma na Dunaj in deloma v Ljubljano. Po italijanski zasedbi Gorice sla hili v Firence preseljeni deželna knjižnica in Mo rellijeva zbirka, drugi fondi pa so povsem za pušecni ohležali v palači Atleins. Po vojni jc biki zbrano vse dokumentarno gradivo deželnega muzeja in izročeno goriški državr knjižnici; leta 1923 so ga začeli urejat.Dilektor kniiž.nicc Carlo Baitisu jc hotel stanovsko dokumentacijo hraniti ločeno ud ostale drugačnega izvora, ki io jc deželni muzej pridobil pred vojno Zlasti se jc Želel ognili poseganju v Moicllijevo /hirko in vključevanju taKin dokumentov v novo celostno ureditev arhiva. Pravzaprav sc mu tako delo ni zdelo le nei/.vcdluvo v krajšem času, marveč "popolnoma škodljivo in nespoštljivo do starega
'.ročila urili- a'". več, velik pomen .n vrednost jc pripisoval Morcllijevcmu kazalu arhiva, k vsekakor "zadovoljuje potrebam raziskovalcev".
Da bi presegel nekatere pomanj ulji vosi; po pisa (nari ene z. izpuščanjem navedb po Mo rclliju malopomcmbni.i dokumentov ali za rad. pretirane zgoščenosti podatkov, nanašajočih se na posamezne zadeve), |c Baltisli že leta 1920, po modernih arhinstičnih krilcr^ih, začel delati analitični inventar za dokumentarno gradivo v posameznih zvezkih Morcllijeve zbirke. To delo sc je izkazalo kot zelo zahtevno. Ustavljeni) je bilo v upanju na "holj.Še Čase", vendar ti žal niso nikoli nastopili: izdelava kartoteke 10 zvezkov morcllijane jc "enega na boljših armvisiov Julijske krajine' 1 zaposlovala celo leto
V	drugi svetovni vojn se jc deželni arhiv sreč nt) izognil poraz.gu "tvj. precejšnji del, skupaj s Številnimi zvezki Morclbjcvc zhirke, so Nemci novcmhra 1944 odpeljali n jc Končal zapuščen v Lužicah (v Kanalski do oi). Poleni, k t) so lih pt) naključju odki prebiva h i, so doku
Porodili deželnemu /bnru piikricžcne gnilljc Goriške in Gra-
diske ii poslovanju ilo/elncg.....Ibora ni I /.idnjc seje ilo kunca
scplembra I K'J0. Gnrica IK<M
12 AS I'G. Ar /litiir i Ai fjiuii/n /'runiii mi/i'. ¡'urh- II, .T<-n/nr IX "Afu.tru /'rifiiik mi/< ". lase. I. 1'nmi.iln ilireklnrja Emilija Turusa i/ I rili,
'-1 Podalki sn pov/eti po C. KATTISTI, U- njrni/ii' .iiiiijcu-im /ifri/i' 1M/11 .«■ziViir lnBi»'ii/i' 1M/11 Inblivhi u j// .tfitlii in fJirnjm i■ i/ ¡ura Hiin/3jiinvi/ii, v Sludi Gnri/ianj. II (MJ24), sir. 57-73.
Verjelnn prnf. Giuseppe Gekich, nekdanji ilireklnr ilržiivnei^a arhiva v Dubrovniku, ki jc bil ik! av^usla 11)20 na ra/pnlagn goriški knjižnici.
arhivi xxi IotjI
I* ¿irtiivskili fondov m zbirk
53
meriti ostali deloma na kraju samem, nekateri so bili odneseni in redk uničeni. Po opozorilu šludcntkc /. tega Kraja, ki jc zaslutila historični pomen, jc bilo vse gradi /o odneseno in deponirano pri mestni kryiz.nici v Vidmu končno pa 17. decembra 1945 izročeno goriški pokrajinski upravi z. muzejskim sedežem v prJaei Altems.1-''
3 Kriterije ureditve 1'onda in izdelave registra dokumentov jc pojasnil sam Morclti v uvodu li kazalu spisov
Dokumenti so bili razdeljeni v Šltr seme: vladarske resolucije (serija Rj, zasedanja stanov {serija S), ohravnavc (serija P), deželn. /hor (serija D). Znotraj posaincz.nfi seri; so dokumemi urejeni kronološko, brez podrobnejše členitve in oštevilčeni po listih: na koncu so [lili zvezar- v zvezke s svojim ošlev.lčenjcm vsake serije.
Serija R vsebuje dokumente eentraln h ob-lastcv jn cesarske pisarne: tu je mogoče najti tudi poverilmi pisma m instrukeije z.a vladarske kom' sarje, poslane v grofijo, ir. ni h poročila, spi; c o podelitvah sodstva, podelitve in potrditve pri"i-iegijev in pravic grofije. Prvotno ic serija ob segala 40 zvezkov, vendar se jc zadnj nanašajoč se na leta 17.53-54, izgubil, verjetno med prvo svetovno vojno.
Serijo D sestavlja 18 zvezkov V prvih štirih so spisi, zadevajoči hodiM goriški dcželr. /hor (od 'eta 1525 dalje) bodisi meddeželnc avstrrske ter državne zhori (od 1519); v petem zvezku so spisi zhora v Brucku 1578. Razen fase-iktu, ki vscbiiic dogovore na zboru v Gradcu 1620 glede splošnega sbiambncga ;;istcm; Notranic Avs trije, se od šestega zvezka te ^erije spisi nanašajo izključno na goriški deželni /bor: sestavljajo iili povcrilna pisma in navodila za vladarske komisarje, (leže nozbor.skt. propozic pripomhc in končni sklepi goriškir stanov.
Serija S, sestavljena iz. 34 zvezkom pri čemer prvi t ikumenti segajo v leto 1532, uslr m izvirnim registrom zapisnikov plenarnih ir B.jili zasedanj stanov in poverjer <ov. Velja poudariti, da so h la plenarna zasedanja goriške ,;kupščinc poleg letnega deželnega zhora na vladarjev poz, v doka pogosta (v povprečju so p tekala vsa meseO T. praksa jc bila uradno |QpljaEi v 2C ih lotih 17. slol«lja: omejen obseg grolne i'; omogočal vsem dežclanom, da i ■ se v i-Knonu irol dneva z.hrali na sedežu, vcPko vlx časa in dc narja pa jc zapravilo plemstvo Brusili, pEčej vee'ih dežel za svojo ndeležho na zasedanjih častitljivih stanov.16
V "zapisnikih zasedanj so vedno navedeni navzoči. V zapisnikih niso zapisane rosamezne intervencije, ■litrvcč le predme' i.sku:;i|e ter končni iklcp.1 Glasovanje v .sktips<'ni jc nave deno le v runeru volitev zastopnikov: po ri-
U Gradivo jc še vedno v u pravim m arhivu goriške pokrajine. lft a.si'g, Ani il.-xli Silili 1'rovinriuli, Snitmt' I l-Suili I). l'26.j:
99.
stemu tajnega glasovanja s pomočjo spuščanja barvnin kEglic v vrč (halctaeiia).
Jezi';, ki se uporablja v zap';n Miri, je do 1707 po pravilu nemški. Včasih pa so celotna zasedanja, skupščinski ■»ravilniki, navodila za poverjenike in prejemnike zapisana v il^liianšeini; pogosteje so v italijanščini posamezne točke diskusije in ustrezni sklepi. Takšna praksa je bila polcbna z.a boljše razumevamo s strani ped-ložnikov, k. so govorili le itrlijansko.17 V letih od 1708 do 1724 se redno izcmenjiijeta raha nemščine in italijanščine la se dokončno uveljavi od ] 725.
Sci a P je pe ohsegti največja. Sestavljena je iz 62 zvezkov, toda zvezek številka 40 v resnici ni nikoli obstajal: med dokument: s številkama 39 in 41 je kronološka kontinuiteta in noben dokument v kazalu spisov ni naveden pod sig-naturo P 40, Prvi spisi te serije so daliram t, 1513, kontinuirano pa teč ;jo šele ;id 30-ih let istega stoletja.
Senja P vsebuje vso stanovsko koresnon-deneo, tako z. nadrejenim oblastmi in drugimi iavnin uradi v groriji ali drugih avstrijskih dc želah, kot lud. s priiatnMi strankami. Dokumentacija ic karseda različna: prevladujejo fi nančne n upravne zadeve, pogosto v ohliki poročil ali pt i/vedb kar dopolniuje bolj splošne podatke v seriji S. -Icvilni so tudi dokumenti v oblik pritožb, priiav, obvestil, privatnih in javnih, ki laliko dajejo nove m izvirne podatke z vidika še neznane n skrf.c družbene resničnosti na Goriškem
V tej senji Morelliicva odločitev, da vse do kumente uren kronološko in s tem razbije povezavo razm li Risov v skupno zadevo, v resnici otežuje uporabo. Kljuh vsemu je te ovire mogoče pmnagati s pomočjo kazala spisov: tu je pra viloma predmet zadeve označen s točnim kro nološkun podatkom samo za uvodni spis, a z navedbo nahajališča vseh preostalih posameznih spisov v tr j zadeli.
Kazalo, zvezek z 296 stranmi v kvari formatu, ki vsebuje več kot 5H00 arhivskih gesel, je abecedni seznam stvai i .n osehn/n .men.
Bpisi, ki se l"čc)o posameznih oseb. se le deloma nanašajo na naloge in zadolžitve širšega, iavnega pomena, naložene posameznikom s stra ni štanov; v tem primeru kazalo vschi.jc napotilo na predmet, na katerega se nanaša. Prevladuje pa dokumentacija o vstopanju v vrste deželnega plemstva. V splošnem se najde le navedba skup finske seje, n;: kateri se je razpravljalo i potrdilo sprejem (torej zajela v serii S). Le redko, i.i sicer po 1600, jc označen obstoj dokumenta o nol ili aciji (v tem pr t ictu i' v konceptu ohranjen v seriji P). Trcha jc poudarili, da v goriškem
'7 Na primer: v inslrukdji sbmovskih poverjenikov baronu Oklaviju Tcr/iju. ki je hil liiHO imenovan /ii prejemnika, je bilo dovoljenje, da ic besedilo napisano "in der Wallisthen Spr,ich um bes.sern verMandt" ASPO, Slati I, P .14, f. 14H

s4
V/, arb iv.sk m ion t! o v in /.mrk
ARHIVI XXI l9i
arhivu ni zbirk in sistema',eno ohranjenih plemiških privilegijev, niti posebnih popisov Ic-tc.b, kljub odločit" i stanov iz leta 1686 očitno niso poskrbeli za njeno i;:vedbo o uvedhi deželne plemiške malrike, ki uai .sega naza 1 v najstarejše ohdobje.l}i
Rezu I lat Morclhjcvc kategorizacije arhiva je 21 lako imenovanih ruhrik, navcdemti v kazalu abecedno po geslih Znotraj rulirike so posa mc/n dokument našteti kionološko z dodanim opisom vsebmc in navedbo nahajališča, to je pri padnosl seriu, številko zvezka v .seriji ii o.šlc vilčenjc lista.
V predgovoru h kazalu j" Morein utemeljil svojo odločitev, da številne dokumentarne zadeve skrči na nck-n kategorij: ker je men , da e malo zadev, k "i jih ped nekim geslom vsakdo lahko poljubno predstavlja, ' h j_ naj: aje poimenoval z eno same besede, zanesljivo n stalno, luči na račun tistih, ki so imeli radi dolge rubrike.
Rubrike Morcllijcvcga kazala so:
Preorana1 odredbe /a preskrbo z živežem, prehranskega značaja
Kamcrainc zadeve dokumentacija o deželno knežji.] dohodki.i, ki zajema gozdna področja in pravicc pobiranja dohodkov od država h posesti.
Glavar: spisi o imenovanju .n dežclnogla varska navodila, slovesnost ustoličenja in položi.
Delegacije1 povcrilniee in instrukciie za stanovske delegate pri dvoru in nadrejenih oblasteh, ooročila le teb
Podeželje pri"ilegiji, posebni opravki kmečkih skupnosti (naklade, tlaka, novačenje), prodaja in nakup komunalnih zcmhišč.
Deželni zbor: poveriInicc stanovskim odposlancem na državne .a ineddeželnc zbore, po verilniec vladarskim komisarjem na goriških dcždn .1 zborih, dogovori, obravnave in odločitve deželnega zbora
Cerkvene zadeve, verska vprašanja, eerkvena junstlikeija, uprava ecrkvenc posesti, podelitev bcnefleiiev, odnos z verskimi redo vi, ko menda v Precenieu. ustanovitev Škofije.
Sodne zadeve: zakonodaia, vladarsk dopisi, sodni redi, sodne pr stoj nosu, sodne inveslilure
Vlada: zunanje zadeve (.ipori na mejah, odnosi z beneškimi podložniki), mejni spori z avstrijskem dežel ai'1 , lrgov'n:;M in nduslrijski ukrepi, deželna policiia (javna gradma, lov, ribolov, javn: red potrošnja), židovska vera in .lOcialni položi i Zidov, odnosi z. grofijo Gra-diška.
Davek uzakonjenje da/kov, zemljiški davek, sporne davčne zadeve, ugovori, prošnje in informacije, inslrukeijr in uredbe o ivršh: da rovi za vladarsko hišo.
Namestnik: imenovanje, pristojnosti in polo-
Javna oblast: pr:"ilcgiii mestnega magistrata,
¿SPC- Stali S 21. f. 93.
pristojnosti na področju civilnega m kriminal nega sodstva, glede obdavčenja, imenovanja v službe in zaposlitve.
Malteški rc.d: sprejem goriškega plemstva v češki prioral, komenda San Nicolo.
Denar: uredbe, dopisi, mnenja, valutacijc. hc-nešk in tuj denar, postavitev kovnicc v C-orici.
Plemstvo: privilegiji, pravice, vpis, v deželno plemstvo, uredbe in glasovanje o tem.
Policija: uredbe (omejene nn mesto Gorica) glede šolstva in javne pomoči, odredbe o javni vurnosii 11 čistoči, urejanje mesta.
Zdravstvo: zaščitn ukrepi zdravstvene poli cije, epidemije in živinske kuge, sanitarne oblasti in dclcgaeijc, imenovanje zdravnika, farmacevtski ukrepi
Zunanja varnost: odredbe glede vojaške ob rambe (utrdbe, novačenje enot, pomoč sosedniim deželam).
Stanovi: pr vilegiji in pooblastila, dedne službe, voli cv odposlancev, organizranjc podrejenih uradov.
Vina: zakoni in dckicti o trgovin, z vinom, iiformaoij", poročila in prošnje, tihotapljenje.
Pred kratkim je 1 .1 končan računal ruški vnos vseh podatkov iz kazala |p sov Ta opcacija sc jc zvesto ravnala po Morelh cvein popisu, zalo ne izpolnjuje vseh arhivskih kriterijev; kljub temu dopušča hiter vpogled, tako po zadevab kot kronologiji, in omogoča izdelavo zelo pri: oenega osebnega in krajevnega kazala.
4. Ker je deželnim stanovom pripadiila Široka in avtonomna lokalna oblast, jc n.ihov arh<v po membna podlaga 'za zgodovinske raziskave
V tem smislu ima prva registralura deželnih stanov dvojn. pomen.
Vsebinska popolnost in celotnost na vseh področjih ohscžncga upravnega aparata dežele, kakršna jc v goriškem fondu navzoča od prvih desetletij 16. stoletja, jc med podobnimi avstrijskimi arhivi prcccj redka- zalo lahko študij goriških stanov v loKalncm okviru prispeva spo znanja o odločilnem obdobju za nastanek sodobne državne uprave.
Nadalje so za to obdobje spisi deželnih stanov najpomembnejši uporabn1 lb"d. Zaradi poraz-gubilvc arhivov različn11" avnih lokalnih uradov (od glavarstva do finančne uprave), o čemer jc tožil že Morclli, zavoljo uničenja ali delne po razgubitve pomembnih družinskin arhivov (AUemssSv Križa, Thurn, Coro ni-Kromberk) in /aradi težav pri unorah preostalih v zasebni lasti so spisi dežclp'h stanov količinsko naj obsežnejsi m vsebinsko najpomembnejši dokumentarni vir za goriško zgodovino novega veka.
Stara grofija sc jc razvijala vzdolž dveh o.si: srednje in zgornje Soške doline ter Vipavske doline oziroma na ozemlju, k jc danes v veliki meri v Republiki Slovenci: očiten je pomen sta rega arhiva goriških slanov za slovenske raziskovalec lokalne zgodovino
AliUIVl XXI 1998
iz arhivskih fnnticw in zbirk
55
V tem Kinislii se najzanimivejše graui vo nanaša m; posebne zadeve, zlasr na upravljanje velikih kameralnih gozdov in prodap komunalnih zemljišč. Poleg podatkov o ozemeljskih spiemenihali in o njihovem gospodarskem izkoriščanju je v teli dokumentih mogoče najti (ud1 pomembne podatke o gospodarski in družbeni organizaciji lokalnih vaških skupnost . zlasti v prošnjah, ki so jih pošiljale vladariu ali nadrejeni upravi za ohranitev svojih pravic posebno za jus pasccuiH 111 jus Ic^iutiuh o/roma /.a pravico do paše in sekanja lesa na skupmh zemljiščih 1er v /.vezi z obravnavo tlake, k. so jj bile pod vržene (tudi v grofiji imenovane rabota) in jâ hila namenjena prevažanju lesa ali utrjcvanp goriškega gradu. Obilo take dokumentacij ; z 16. m 17. stoletja je za gozd Panovcc ■ najbljižji incslu, ki se je raztezal proti Kromhcrku ■ ter za log -kamor ;n gravitirale sos ;kc i/. Ozeljana, em-pasa, Šmihela in Oseka Šele v IX. stoletju seje pojavila ustrezna dokumentacija /.a Trnovski gozd, ki prej očitno m bil zkori.ščan.
Iz lega obdobja jc tndi obsežnejše gradivo o pnxJaji skupnih zemljišč, /.lasti na ohmočjn lîrd in v Vipavski dolini. V starem arhivu dežclniii stanov se nahajajo pretežno spisi :) političnih raz pravah na to rano, v katere so sc nekatere skupnosti, kot Šempeter, Vrtojba, V ogrsko. Bilje, vključevale kot polni upravičeni -n nastopale kot kupei zemljišč, spisi, ki so boli ekonomskega značaja in obsegajo t ud pomembnejša gospostva grofije, /.lasti tolminsko, se Ani o v drugi rc gist rat uri.
Za zgodovinsko raziskovanje ozemelj. Ki ¡o bila zajci a v večjih gospostvih, jc dokumentacija v IVinch. precej omej -na. Pa vendar: medtem ko spisi o gospostvu Sv. Knž skorai ne obstajajo, so dokuimnli z.a gospostvo Kanal in| kameralno gospostvo Bovec prcccj številni, zhisli za posamezno problematiko, povezane ttjjc i v teir pri mern /. gospodarskim izkoriščanjem velikih go/dov. Gre /1 izgradnjo (v 16.) i vzdrzcvanie tv naslednjih stoietjihj komunikacijskih poii, cestnih ali rečnih, za potrebe transporta in prodaje lesa ter za postavitev naprav za njegovo ibdclavo. Druga obravnavana tema je îoJitik;. nalaganja carin in davkov na ta promet. Navzoč jc ¡udi dokumentarni material v zadevi zdnrvstva, zlasti izmenjava informacij za potrebe ukrepov
lokalni 11 oblasti zoper širjenje epidemij in živinske kipgc, ki konkretno zadevajo Bovce na začetku in koncu 16 ter Kanal v 17. stoletju
O ozemlju Tolminske, leta I5.?4 goriški grofih prikliučcncga glavarstva in 1649 spremenjenega v alodialno gospostvo, pa jc dokumentacija posebno bogata.
Predvsem jc dokumeniirano uradno dogajanje na tem območju: od poskusov tolminskih gla varjev, da se otresejo podrejenosti do grofije, do odstopa vlatlarjevih sodnih pravic, najpr-i šla jersk m lircuncricm, nekaj let po/ncjc pa Co-ronimjem- Prcccjscn pomen ima tud" strateška vloga glavarstva, /.alo jc oš.rno izpričano utrjevanj; in vzdrževanje tamkajšnjih utrdb. Obsežna jc ¡roJi hogata dokumentacija o izkoriščanju gozdnih zalog n o poteh, zlasl1 ic hogata o pndložiiiškcm miranju plačevanju naklad in uvaiaiuu davkov, ki sc vleče od leta 1534 do upora 1713 ta jc obravnavan !c z vidika go n.šk.h ohlasli ter /.adeva sprva le obramhnc ukrepe in kasneje represijo.
Zelo je pomcr.ibna obsežna dokumentacija, ki zadeva neposredne odnose med stanovi goriške grofije in kranjske vojvodinc. Gre zlasti zal gra d o'o, k- pokriva vsa stoletja novega veka m sc nanaša na instituci onalno sodelovanje na področju zdravstva, predvsem v primerih kuge, na vzajemno vojaško pomoč na mejah v primeru voine proti Benečanom m Turkom, na skupne naloge pri graditvi ccstnih komunikacij na ob mocju Kanala, i3ovca in Razdrtega.
Predvsem so dokumentirani trgovinski odnosi med dvema dc/elama, ki zadevajo preskrbo Goriške z žitom in živino na Kranjskem (z zanimivimi podalKi o tihotapstvu) in prodajo goriških vii', ter ustrezna davčna, carinska in denarna politiKa
Končno sc v goriškem arhivu nahajajo (udi vladarski odlok , poslani na Kranjsko, npr o fevdih aii o gozdovih, informacije, ki so jih kranjski stanovi posredovali goriškim kot gradivo o uporam metod pri uvajanju novih onlik obdavčenja, nadalje m formacije, ki sc nanašajo na namestnika i "iccdoma, na predpisani obred ob pok Ioni t vi knezu, dokazi tesnili uradnih od nosov med dvema sosednjima deželama.
Prerod: Dra^o Trpin