334                                                   Slovstvo.
RVAŠKO   SLOVSTVO. Knjige „Matice Hrvatske" za leto 1891.
(Dalje.)
»V izvještaju« za 1. 1890. pravi »Mat. brv.«, da hoče pomlajati  spomin »na  prve svoje po-bornike iz ilirskoga doba«. V knjigi, ki obsega LXXXVIII -f- 185 str., seznanja »Matica« ude z dvema proizvodoma Dimitrije De m etra, ta sta:   »Teuta«, pa »Grobničko polje«. »Teuta, tragedija u pet čina.« Vrši se po priliki od leta 238 — 227. pr. Kr. Vsebina ji je ta-le: Teuta, druga žena ilirskega kralja Agrona, ki je svojo prvo ženo zavrgel in spodil,   kraljuje po Agronovi  smrti na ilirskem prestolu. Njen značaj slika pesnik v prvem činu: Svaki prostor,  bio i po svieta, Tamnica je za njezinu dušu, Kad ga samo prekoračit ne smje. Da kraljuje, rodjena je ona, A ne dragom da se pokorava.
Prava amaconka! Vanjo se zaljubi Dimitar Hvaranin, poglavar ilirskega brodovja, in jo zaprosi; ona pa se mu odreže:
Dok ti ne zasvietli kruna
Vrh tjemena, moj  viteze hrabri,
Rukavica nagrada ti budi,
Ruka pako, kad postaneš kraljem.
Strast premoti Dimitra, da izda kraljico, pa le, da bi jej, polastivši se prestola, mogel dati krono za njeno roko. Posreči se mu, pa le na pol, zakaj prično se druge spletke. Triteuta in njen sin Pinez nastopita ter ovirata Teutino pa Dimitrovo srečo. Dimitar se v vojni ponesreči, Teuta pa skoči v morje od žalosti.
Pesnik sklepa tragedijo z besedami, ki jih govori Svevlad:
Strogo kazne boži.
Za življenjepisom pesnikovim, ki ga je sestavil sorodnik njegov, Vlad. Mažuranič (- LIH. str.), kritiško ocenjuje oba proizvoda, Teuto pa Grobničko polje, hrv. estetik prof. Franjo Markovič (LIH. — LXXXtII. str.). - Kritik se drži umetniških načel, pojasnjuje zgodovinsko jedro, ki je podlaga pesnikovima proizvodoma.
Zgodovina se v marsičem ne vjema s pesnikovim umotvorom, kar pesnik sam priznava: » . . . nemam nista primjetiti, nego da mi je više stalo do istine poetičke i psihologičke, nego li historičke, i da želim, da se djelo s toga gle-dišta sudi.«
Dimitrija Demeter pa vendar le ni tako našemil zgodovinskih oseb, kakor Schiller svojo »Jungfrau von Orleans«. Zgodovinske osebe v Teuti se spoznajo v pesnikovem proizvodu lahko. Kritik nekolikokrat očita pesniku, da v prvih činih ni dovolj osnovan nadaljni razvoj. N. pr.: da se amaconka Teuta zaljubi kar brž v svojega izdajalca. Očita mu tudi. da so nekateri značaji prenedoločno narisani, n. pr.: Gromovid v III. činu ni podoben Gromovidu v V. činu; tamkaj ves vnet za srečo naroda, tu sotrudnik narodovega nasprotnika. Vkljub nekaterim majhnim nedostatkom prekrasne tragedije rečemo po pra-
vici, da je Teuta dragocen biser hrvaškega slovstva. »Po izvrstnosti dramatičnoga sastava i sloga, po obilju pjesničkih krasota ,Teuta' ostat če dičan spomenik Demetrova oduševljena rada za hrvatsko kazalište . . . Ona je jamstvom, da je Demeter bio vrstan obogatiti hrvatski kaza-lištni repertoir mizom izboritih drama . . . «
»Grobničko polje«.
Ta pesem obsega osem listov.
Ja od Brente vidjeh obale zelene,
Cuh žuborit njene bistre vode,
Pokraj kojih grleči se hode
Umjetnost i narav ko sestre rodjene.
S temi besedami začenja navdušeni pesnik najslavnejše delo svoje. Spominja se krasote, ki jo je zrl v severni Italiji, potem ga duh vodi na polje domače, na polje hrvaško; tu ni rajske Italije:
.  .  .  Kudgod oko stiže,
Nista drugo, nego kamen goli.
Ipak si mi, polje, milo, polje krasno.
Amo, kom' je život Hrvatica dala!
Našeg roda to je sveta Meka;
Ciste krvi djeda naših rieka.
Pesnik proslavlja hrvaški narod, hrvaško bla-gosrčnost, hrvaški pogum.   Opeva boj s Tatari.
Kritik Franjo Markovič deli pesem v deset slik: 1. Užasni razor bogate Ugarske od divljih Tatara. bieg kraljev u prezrenu Hrvatsku; 2. Zagreb od Tatara razoren; 3. tatarski tabor kod Zagreba; 4. Batukan, strašni vodja tatarski; 5. Bjegunac kralj u Dioklecijanovoj palači u Spljetu; 6. poraz tatarski pod bedemi Klisa i pod gradom Spljetom; 7. bieg tatarske horde sve do Grobničkoga polja, bies strašnoga Batu-kana; 8. bojna pjesan: »Prosto zrakom ptica leti«; 9 slika hrvatske vojske, sa svetim rodoljubnim žarom na boj polazece; 10. slika bo-jišta po svršenoj bitci. Markovič pravi: Osobiti sastav »Grobničkoga polja« osobiti splet opisne, epske, dramske i lirske vrsti pjesmene, biti če posljedak trojega uzroka: osobite duševne situacije, iz koje je mkla pjesan, dramatičke žice, koja je u Demetra bila mnogo jača od epske, i onoga izgleda, koji je Demeter našao u ve-likom englezkom pjesniku Byronu.
Ocena Markoviceva obdeluje izvrstno este-tiška načela, ki so lahko umevna, pa se naslanjajo tudi na mojsterske slovstvene izdelke.
<*«>>                    Severus.
»Zagreb i okolica.« Kažiput za urodje-nika i strance. Složio A. Hudovski, gradski viečnik. Sa 43 slike i 2 načrta. U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare 1892. 8°. 96 str. — Ciena 1 for.
To je naslov knjižici, ki je bila hrvaškemu svetu že davno potrebna in je pred dvema mesecema zagledala beli dan. Kakor so sploh laki kažipoti v inorodnih jezikih osnovani, tako je tudi ta spis sestavil A. Hudovski prav za praktično porabo. Stranc-em bode izvrstno služil, ker jim podaja o Zagrebu in njega okolici bodisi v preteklih stoletjih ali iz najnovejše dobe zanesljiva poročila. Zgodovinske podatke je pisec povzel iz Tkalčič-evega »Spomenika grada Zagreba« pa iz Smičiklasove »Poviesti Hrvatske«, druge podatke pa iz  službenih  objav.   —   Slovencem