Drago Meze, Učinki povezave gornjesavinjskih hribovskih kmetij s ce­ stami. C eljski zborn ik 1977— 1981, str. 371— 384, C elje 1982. V č la n k u so d o k u m en tira n o n ak azan e sp rem em b e v g o sp od arsk i, p re b iv a ls tv e n i in f iz io g n o m sk i p od ob i k m ečk ih dom ov po h r ib o v ju G orn je S a v in jsk e d o lin e , k i j ih je sp rožila izg ra d n ja so d o b n e jše c e s tn e p o v ez a v e z d o lin sk im i sred išč i. K a m io n sk e gozd n e ce s te , k i p o v e z u je jo že nad 90 % o b s to je č ih h r ib o v sk ih sam in , so v p liv a le na n ag lo m e­ h a n iza c ijo k m etij in n a p reu sm e r itev n j ih o v e p ro izv o d n e n a ra v n a n o sti (iz sam oosk rb n e v tržn o m esn o in m lečn o g o v e d o r ejo ), p o v e ča n o up orab o u m etn ih g n o jil in m očn ih krm il. C este om o g o ča jo k m eto m , da u p o ra b lja jo pri o b n o v i d om ov čed a lje v e č in d u str ij­ sk ega g ra d b en eg a m a ter ia la . T o p r in aša n o v e p rv in e v p o k ra jin o . C este so le d e ln o z a u s ta v ile iz se lje v a n je , p ač pa se je z n jim i p o v eča la d ea g ra riza c ija h r ib o v sk ih dom ov, k ar se kaže v d n ev n i m ig ra c iji d e lo v n e s ile . N o v o ces tn o o m režje je v id n o v tisn jen o v p ok rajin o . Z n jim so iz g in ile š te v iln e o gra je z le sa m i in pr itak am i. š te v iln a travn išk a p ob očja so n a g o sto p rep režen a z n o v im i k o lovoz i. Z an im iv , te h tn o in d ok u m en tarn o n a p isa n p r isp ev ek , k i o s v e t lju je k o ren ite sp rem em b e v ž iv lje n ju in pod obi h r ib o v sk eg a sveta . Anton Sore, Cestni režim na celjskem prometnem križišču. C eljski zbor­ n ik 1977— 1981, str. 47,1— 500, C elje 1982. N a o sn o v i grad iva , k i so ga zb ra li d ija k i c e ljsk eg a p ed a g o šk eg a cen tra v ok v iru g eo g ra fsk eg a krožka , je n a sta la p o g lo b ljen a p ro m e tn o -g eo g ra fsk a š tu d ija o C elju in n jeg o v e m r eg io n a ln em p om en u . P rik azan je razvoj u lič n e g a in c e s tn eg a om režja v m estu , ki sta se razrašča la s š ir jen jem C elja . O risana je g o sto ta ce s tn eg a p ro m eta v m estu , k i je b ila izra ču n a n a na p od lag i š te tja v o z il na izb ra n ih k ra jih v 19 u lica h . P oseb n o p o g la v je je n a m en jen o garažam in p a rk ir iščem (sam o 4 0 % la s tn ik o v a v to m o b ilo v im a garaže) pa z a sed en o sti v o z il te r v p ra ša n jem go sp o d a rn o sti p r ev o za n a d e lo z o seb n im i a v to m o b ili. O sv e t lite v n e k a ter ih sp lo šn ih p ro b lem o v p ro m eta v m e s tu in o k o lic i se kaže v č le n itv i p ro m etn ih n esreč . P o seb n o p o g la v je je n a m en jen o p reg led u p rih od n jega ra zv o ja c e s tn eg a om režja in p ro m eta v m estu . P r isp ev ek je izred n o za n im iv prim er k o m p lek sn e g e o g ra fsk e p r e d sta v itv e p rom eta . S sv o jim i iz sled k i pa la h k o n ep osred n o k o r isti p r ed la g a te ljem in n a čr to v a lcem p r o m etn e u r e d itv e v C elju in n jeg o v i ok olici. Drago Meze, Nekaj o kmečki hiši hribovskih km etij v Gornji Savinjski dolini. C eljski zborn ik 1977— 1981, str. 425—442, Celje 1982. š tu d ija o sp rem em b ah k m eč k e h iše je v v seb in sk e m p o g led u n a d a ljev a n je pri- sp ev k a , k i o b ra v n a v a p o v e za v o h r ib o v sk ih k m etij s c esta m i. R a zd e ljen a je v d va dela . V p rvem je p r ik azan a pod oba in g ra d b en a zasn ova g o r n je sa v in jsk e h r ib o v sk e h iše v o k v iru dom a. in s icer p red n jeg o v o cestn o p o vezavo z do lin o . D ru g i d e l š tu d ije podrob­ no r a zč len ju je h iše h r ib o v sk ih k m etij, ki so b ile o b n o v lje n e a li na n o v o zgra jen e v za d n jih d e se t ih le tih . V ečin a n o v ih h iš im a ze lo m a lo z u n a n jeg a »k m ečk ega am b ien ta«, saj so v eč in o m a slaba k op ija m ešča n sk e , o b ič a jn o en o n a d str o p n e h iše z b a lk on i, s p o ­ ložn o str eh o b rez čopa, z v e lik im i d vo ali ce lo tr ik r iln im i ok n i itd . S sv o jo »m oderno« a rh itek tu ro se n e v k lju č u je jo n e v k m ečk i dom in n e v o b sto ječe o k o lje , te m v eč po­ s ta ja jo tu jk i v k m eč k i p o k ra jin i. T u d i n e k a tere p o č itn išk e h iš ic e (pred n ek a j le t i jih je b ilo 35 v h r ib o v sk em s v e tu G orn je S a v in jsk e d o lin e ) , p o seb ej tis te , k i so na n ovo p o sta v ili , po sv o jem zu n a n jem v id ezu in razk o šn o sti se n e p r ileg a jo o k o lju . P r isp evek je op om in , o b en em pa opozorilo v sem , k i b i m ora li b d eti nad sm o trn im ra zv o jem p od e­ že lsk e a rh itek tu re , pa sv o je stro k o v n e in d ru žb en e v lo g e ne o p ra v lja jo a li pa jo celo zan em arja jo . A v to r se za vzem a, da m orata b it i nova k m ečk a h iša kakor ce lo tn i k m ečk i dom org a n sk o v ra ščen a v sv o je naravn o , so c ia ln o in gosp od arsk o o k o lje . Borut Belec, Prostorski razvoj hmeljarstva na Slovenskem . Časopis za zgodovino in narodop isje , N ova v rsta 16, str. 147— 164, M aribor 1980 (1981). S p r e d s ta v itv ijo p ro sto rsk eg a ra zv o ja h m elj išč a v to r za k lju ču je p re u č ev a n je tako im e n o v a n ih p o seb n ih k m etijsk ih k u ltu r na S lo v en sk em , k am or p r ištev a v in o g ra d e , sa ­ d o v n ja k e in h m eljišč a . N a o sn o v i b o g a teg a s ta tis tič n e g a g ra d iv a je p r ik azan a razm e- ščen o st h m elj išč na S lo v e n sk e m v treh ob d ob jih : v zad n jih d e se t le t j ih 19. s to le tja pa do I. s v e to v n e v o jn e , v ča su m ed ob em a v o jn a m a in po zad n ji v o jn i. P od rob n a pozornost je n a m en jen a p reg led u h m elj išč v ča su 1960— 1976, k i so se, v p r im erja v i z le ti poprej, zm a n jša la za en o d v a jse tin o . L eta 1976 je b ilo v S lo v e n iji 2.310 ha h m elj išč (1960. le ta še 2.439 h a ), od te g a k ar 71 % v S p od n ji S a v in jsk i d o lin i. D ru žb en i sek to r k m etijs tv a je o b d elo v a l 68 %> s lo v en sk ih h m elj išč , na o b m očju C eljsk e k o t lin e pa 56 %, š tu d ija po­ seg a tu d i na n ek a tera o b ču tljiv a p od ročja h m elja rs tv a b o d isi v p re tek lo sti bod isi v s e ­ d a n jo sti (p ro izvod n i stro šk i in p rod ajn e cen e , izu m ira n je h m elja rstv a itd .) . M ed b e se ­ d ilo m so tr ije k artogram i, ki p r ik a zu jejo r a zš ir jen o st h m elj išč v le tu 1976, sp rem em b o n jih o v ih p ovršin od 1960 do 1976 te r d e le ž h m elj išč od sk u p n ih p ovršin .