WS&&Š MšMšŠSŠM ';■■■: i-šlil ,a„»JtptSSSSS Ne moremo si privoščiti nikakršnega prehodnega obdobja Mercatorjev novoletni sprejem, ki sta ga po tradiciji prirejala predsednik delavskega sveta in generalni direktor sozda, je bil letos 27. decembra v Ljubljani po končanem prvem zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta SOZD Mercator-KIT. Zbranim delegatom ter predstavnikom organov samoupravljanja in direktorjem temeljnih in delovnih organizacij je spregovoril najprej dosedanji generalni direktor sozda Mercator, Miran Goslar. Izrekel je dobrodošlico vsem novim članicam sozda Mercator-KIT, z željo, da bi se dobro počutili in ustvarjalno sodelovali v uresničevanju vsega tistega, kar je bilo potrjeno z glasovanjem na referendumu. Objavljamo nekaj poudarkov Iz njegovega nagovora: • »Vsi se zavedamo, da gre vsebinsko za novo SOZD. Naše združevanje težko zdrži primerjavo s kakršnokoli drugo integracijo, ker sta se združili dve SOZD. V jugoslovanskih razmerah je to edinstven primer, ki mu je izkazala pozornost tudi predsednica ZIS, Milka Planinc, s posebno čestitko.« • »Nastaja zelo velika organizacija, na delikatnem in družbeno zelo občutljivem področju - pretežno agroživilstvo - in tu vsi zelo veliko pričakujejo. Zato je naša odgovornost za uspešno delo velika.« • »V javnosti je za integracijo veliko zanimanje, pa tudi zelo različne ocene. Nekateri izražajo odkritosrčne čestitke, pri drugih prevladuje skepsa, češ da gre za monopol, umetno tvorbo, zlepljenko in podobno. Vse te ocene niso pomembne; odločilno je naše delo in naša odgovornost, da bomo učinkoviti in trdni, kar je naša trajna usmeritev.« • »Kljub branžni in teritorialni heterogenosti smo znali poiskati minimum tistih zadev, ki jih moramo in moremo reševati skupaj in so vsebina 12. člena SaS o združitvi. Zaradi njih združeni mnogo več pomenimo kot vsak zase.« • »Skupaj prihajamo z različnimi navadami, z različnim prepričanjem o potrebnosti združevanja, pa tudi z mnogimi predsodki. Premagati moramo občutek samozadostnosti v posameznih ozdih, kajti pomembno je spoznanje o nujnosti povezovanja in medsebojne soodvisnosti. Zato si ne moremo privoščiti nikakršnega prehodnega čakalnega obdobja, da bi dosegli tisto učinkovitost in notranjo trdnost, ki je nujno potrebna.« • »Nekaj .lepotnih napak' v nekaterih ozdih bo treba popraviti in iti na ponovni referendum. Kdor se še namerava združiti, naj to čimprej stori, kajti posebej se moramo osredotočiti na poslovanje in na poslovno uspešnost.« • »Ne bomo dovolili ozkosti, ki se izraža v filozofiranju: .Strinjam se s tistim, kar mi prinaša kratkoročno korist, vse drugo me ne briga in sem zelo proti.'« • »Nočemo, da bi se delili na 'velike in male^člane sozda ali na pomembne in manj pomembne, ker je enakopravnost vseh poglavitna orientacija v poslovni politiki. Priznamo lahko samo uspešne in manj uspešne organizacije, kolektive in vodstva, in samo ta kriterij razlikovanja dejansko velja.« • »Delavci v delovni skupnosti SOZD in Interne banke smo usmerjeni k članicam sozda - za pomoč, svetovalstvo, usklajevanje in uresničevanje skupnih zadev. Toda samo majhen del vsega, kar je potrebno storiti, se lahko opravi z dejavnostjo delovne skupnosti sozda, največ je odvisno od dela in uspešnosti vsakega posameznega delavca in kmeta v tozdu, temeljni zadružni in delovni organizaciji.« • »Posebna odgovornost je tudi na naših takoi-menovanih organizacijah skupnega pomena: na Mer-cator-Mednarodni trgovini, Mercator-Tehni, tozdu Inve-sta in tozdu Inženiring ter Mercator-Kmetijskem zavodu, ki so prav tako odgovorne, da vsaka iniciativa, vprašanje, prošnja za pomoč, najdejo ustrezni odziv.« Preglednica zgrajenih objektov od pričetka pripojitev do konca lanskega leta Poročilo z zadnjega zasedanja DS SOZD Mercator: plan za leto 1985 sprejet Mercator-Rožnik odprl trgovino v Celju Koliko nas je v Mercator-KIT, nekaj številk Vesti iz računalniških centrov Predstavljamo novo članico sozda, Kmetijsko gospodarstvo Kočevje Iz sindikata kmetijskih delavcev: Premalo smo povezani s trgovino in turizmom Nanosove vesti, med njimi Okviri poslovanja, Opora planski in poslovni funkciji Mercatorjev mozaik, med drugim iz Kopitarne Sevnica, Preselil se je M-Konditor Predstavljamo dobavitelje: Radenska, Lek, Akcije Studia za EP Prešernova družba išče poverjenike Akcij£j&J^RŠA: Razpisni pogoji 8. zim-‘** riade str. 2 str. 3 str. 3 8. Zimska mercatoriada -Kope nad Slovenj Gradcem, 9. marec 1985 str. 4 str. 4 str. 5 str. 6 str. 7-8 str. 9 str. 10 str. 11 str. 12 Smučarje pa tudi gledalce, ljubitelje smučanja, delavce in združene kmete sozda Mercator-KIT vabimo na tradicionalne, letos že 8. zimske športne igre delavcev in združenih kmetov sozda Mercator-KIT, imenovane mercatoriada, ki bodo v soboto, 2. marca 1985, na smučišču Kope nad Slovenj Gradcem. Tekmovanje bo v veleslalomu in teku na smučeh. Več o mercatoriadi in razpisnih pogojih na zadnji strani te številke. L Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina a Leto XXII Ljubljana, Januarja 1985 št. 1 1. zasedanje delavskega sveta SOZD Mercator-KIT Vesna Bleivveis Soglasna odločitev o novem sestavu sozda Mercator-KIT Na konstitutivnem zasedanju delavskega sveta sozda Mercator-KIT je bil poleg sklepov proceduralne narave sprejet tudi sklep konstitutivnega pomena za SOZD Mercator-KIT - sklep o združitvi delovnih organizacij iz sestava sozd KIT v SOZD Mercator-KIT. Mateja Fortič, delegatka delavskega sveta SOZD iz M-Tehne, vnovič izvoljena za predsednico, zdaj delavskega sveta SOZD Mercator-KIT Na zasedanju 27. 12. 1984 so se sešli delegati delovnih organizacij, ki od 1. 1. 1985 sestavljajo SOZD Mercator-KIT. Za prva med enakimi - predsednico in njenega namestnika - so izvolili Matejo Fortič, dosedanjo predsednico. Za njenega namestnika pa Alojza Nosana iz KŽK GoreFfjske. Predsednica je delegatka delovne organizacije Mercator-Tehna. Za vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora SOZD je delavski svet imenoval Mirana Goslarja, dosedanjega generalnega direktorja SOZD Mercator, za namestnika pa Toneta Mastnaka, dosedanjega sozda KIT. S samoupravnimi sporazumi o poznejši združitvi so se v SOZD Mercator-KIT združile vse članice sozda KIT, razen delovne organizacije Ljubljanske mlekarne. V tej organizaciji bo referendum ponovljen, do takrat pa se. ji v skladu s sklepom delavskega sveta o poslovnih in drugih odnosih s sozdom Mercator-KIT tretira kot enakopravno članico sozda. Povedati velja še, da sta se v sozd združili tudi dve novi organizaciji, ki nista bili v sestavu ne enega ne drugega sozda: Kmetijska zadruga Bled in Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, ki je obenem tudi član kočevskega sozda Združeno kmetijsko gozdno gospodarstvo. Iz nekdanje Mercatorjeve DO Velepreskrbe je tozd Grosist nastal delovna organizacija z imenom Blagovni center Ljubljana, iz TOZDA Tovarna mestnih izdelkov Ljubljana pa delovna organizacija Mestna industrija Ljubljana. Obe sta se. odločili združiti v SOZD Mercator-KIT. Delovanje delovne skupnosti SOZD - tako v organizacijskem kot materialnem smislu so delegati sprejeli s sprejemom njenega plana za leto 1985, ki ga je predložil njen vodja, Vukadin gNedeljkovič. Iz dela organov sozda sozd mercator - gradnja novih objektov od pripojitev 1962 do konca leta 1984 K preglednici na strani 2 Kancijan Hvastija Gradnja novih objektov v Mercatorju od pripojitev 1962. do konca leta 1984 Z združevanjem večjih trgovskih podjetij na področju Ljubljane se je v šestdesetih letih pričelo obdobje intenzivnega investicijskega vlaganja v razširitev trgovske mreže. V sodobnem svetu se je trgovina razvijala predvsem v samopostrežne trgovine, blagovnice, centre* za preskrbo, diskonte itd. Tudi razvoj pri nas takrat še samostojnih trgovskih podjetij se je po integracijah v letu 1962 obrnil v prid hitrejšemu in sodobnemu načinu prodaje blaga Potrošnikom. Z združevanjem v sestavljeno prganizacijo združenega dela je Mercator, na podlagi sporazuma vseh pripojenih organizacij, uvedel obvezno združevanje sredstev tozdov in delovnih organizacij za graditev novih, večjih in predvsem najpotrebnejših objektov. Čas je prinašal svoje in posodabljanje blagovnega prometa je zahtevalo še sodobnejše prodajalne - takšne, v katerih bi potrošnik lahko tako rekoč vse kupil na enem mestu. Od konca leta 1962, ko zaznamujemo prve pripojitve k Mercatorju, pa do konca leta 1984, je bilo zgrajenih 42 prodajaln oz. večjih objektov. Od omenjenega števila je bilo zgrajenih 25 klasičnih trgovin, 86 samopostrežnih trgovin in 31 blagovnic oz. večjih objektov. V tabeli posebej prikazujemo prodajalne, zgrajene od leta 1962 in ločeno od leta 1977 dalje, ko je nastal SOZD Mercator. Tip prodajalne • 1962/76 1977/84 1962/84 Klasične trgovine 14 11 25 Samopostrežne trgovine Blagovnice 49 ~ 37 86 in večji objekti 7 24 31 Skupaj 70 -72 142 Ce se ozremo v preteklost, ugotavljamo, da je bila načrtovana politika sozda Mercator za gradnjo večjih objektov v zgoščenih naseljih povsem pravilna in ekonomsko utemeljena. V bodoče nam zaostreni go- Prodor v Celje Vesna Bleivveis spodarski. pogoji r\e bodo omogočali tako pospešene gradnje kot doslej, saj finančnih sredstev ni dovolj, vendar bomo morali z združenimi močmi tudi v bodoče zagotoviti sredstva za gradnjo objektov. Golovec blizu Golovca Zadnjo nedeljo v decembru 1984 je M-Rožnikov tozd Golovec odprl nov center osnovne preskrbe v Celju -točneje v Kajdini. Trgovski in gostinski objekt stojita v bližini celjske znamenitosti - dvorane Golovec. Zgradbo sestavljata v bistvu dva tipska Marlesova objekta, ki sta povezana z nadstreškom tako, da predstavljata celovit tr-govsko-gostinski objekt.- V enem delu je velika samopostrežna trgovina, v drugem pa sta okrepčevalnica »Pod hrastom« in samoizbira tehničnega, tekstilnega in galanterijskega blaga. Skupna prodajna in gostinska površina znaša 1700 m2. Racionalna oprema prodajnega prostora, - učinkovito, za kupca vabljivo razporejanje blaga dajo slutiti, če bo nadaljevanje enako uverturi, da bo trgovina privlačna za kupce, saj prej navedeni značilnosti ne bosta dajali vtisa, da gre za »svaštarsko« trgovino, kjer se mora kupec prerivati med poli- cami zato, da na koncu iskanega blaga ne dobi. Tej trgovini je treba, če ne zaradi drugega, pa zaradi prestižnih razlogov, zagotoviti oskrbo z najboljšim prehrambenim in drugim blagom, prilagojenim okusu pa tudi nekoliko navadam potrošnikov. Vprega grosista in detajlista mora zato tu brezhibno delovati. Le z brezhibnostjo, pestrostjo in kakovostjo ponudbe bo nova celjska trgovina našla svoje mesto. Zagotovila Celjanom, da bo Mercator to zmogel, so bila dana na otvoritvi. Trgovina je zgrajena iz sredstev tozda in združenih sredstev sozda. Po predračunu naj bi veljala 161,153 milijona dinarjev. Zadnje zasedanje delavskega sveta SOZD Mercator Vesna Bleivveis Izgube pokrite-plan za 1985. sprejet Pred konstituiranjem delavskega sveta SOZD Merca-tor-KIT se je na svoje zadnje zasedanje sešel tudi delavski svet SOZD Mercator. Zasedanje je bilo 27. decembra v Ljubljani. Pokrivanje izgub med članicami in z drugimi Pogoji poslovanja - po drugih razlogih za take rezultate ni nihče spraševal - bodo nekaj organizacij sozda Mercator privedli do izgub v letu 1984. Utečeni način pokrivanja izgub so delegati soglasno sprejeli. Tako bo izguba pokrita s sredstvi, ki jih članice sozda namenjajo v sklade rezerv družbenopolitičnih skupnosti, in sicer naslednjim organizacijam: tozdu Jelka Hrastnik iz sestava Mercator-Hoteli-gostinstvo, tozdu Vinogradništvo Kleti iz sestava Mercator-Agrokombinata Krško, Mercator-Ogradu iz Or- moža in Potrošniku iz Lenarta ter Mercator-Nanosovemu tozdu Trgovina Rakek. Tisti, ki so v letu 1984 poslovali z delovno organizacijo Jata, pa bodo v sorazmerju z obsegom medsebojnega poslovanja in obsegom sredstev, namenjenih v sklade rezerv družbenopolitičnih skupnosti, pokrili tudi izgubo te delovne organizacije. Rezultati referenduma odraz načrtnega dela in zavesti med članicami sozda Kako se je »izšlo« glasovanje o aktih sozda Mercator-KIT v posamezni delovni organizaciji, članici Mercatorja, so delegati izvedeli iz,prve roke - poročilo predsednice komisije za izvedbo referenduma in volitev sozda Miljanke Lipovšek. Tako Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Mercator-KIT, kot Statut sta bila sprejeta z veliko večino glasov delavcev in združenih kmetov sozda Mercator. Tudi udeležbi na referendumu velja prizna'nje. Brez pretiravanje lahko zapišemo naslednjo oceno: referendum je bil odraz angažiranega strokovnega in družbenopolitičnega dela, zrelosti delavcev in združenih kmetov v presiji . dolgoročneje načrtovane in zastavljene razvojne politike sozda, s tem pa tudi vsake njegove celice. Leto 1985 velja kot prehodno v planiranju V prehodnem 1985. letu, bodo delovne- organizacije, ki so se združile v SOZD Mercator-KIT vsaka zase uresničevale svoj plan. Zato so delegati delavskega sveta sprejeli le plan sozda Mercator, ugotovitveni sklep o njegovem sprejemu pa je potrdil še delavski svet sozd Mercator-KIT. Ob koncu zasedanja je malokateri od delegatov prejšnjega mandata »jemal slovo«, saj bo večina-njih opravljala delegatske funkcije tudi v delavskem svetu sozda Mercator-KIT. Ostaja nam le še sklepni komentar ali pa napotilo za naslednji mandat: brez problemov nobena organizacija, naj se o njih, čeprav samo v informativ-^ ni obliki, sliši na zasedanjih ' več. Delegat naj ne bo pismonoša - naj bo živa vez med delovno organizacijo in sozdom. Živa beseda, čeprav še tako preprosta, povedana pa pošteno in odkrito, naredi več kot gora brezosebnega papirja. Za ljubitelje statistike in količin Odgovor na vprašanje v glavnem naslovu smo deloma dobili. Ko smo brali poročilo o izidu glasovanja na referendumih v mesecu decembru. Manjkali so podatki še za KZ Bled in KG Kočevje. Vsozdu je po Novem letu 1985 130 temeljnih in delovnih organizacij ter 2 delovni skupnosti, DS SOZD in DS M-Interne banke. Ko se nam bo po referendumu pridružila še DO Ljubljanske mlekarne s 7 tozdi, bo vseh temeljnih in DO, z obema delovnima skupnostma okroglo 140. Prejemniki tedenskih obvestil centra za obveščanje, Informatorja, ki izide vsak petek v tednu, so bili že seznanjeni z organizacijsko shemo delovnih organizacij po panogah. Iz te sheme je razvidno: kmetijska proizvodnja je organizirana v 9 DO oziroma KZ s skupno 41 temeljnimi (zadružnimi) organizacijami (kooperantov) ter v 11 enovitih DO oziroma KZ živilska in ostala industrija je organizirana v 9 enovitih DO storitvena dejavnost je organizirana v eni DO s 4 tozdi notranja in zunanja trgovina je glavna dejavnost v 7 DO s skupno 32 tozdi in 9 enovitih DO gostinstvo je organizirano v eni DO s 5 tozdi zadeve skupnega pomena se koordinirajo v okviru dveh delovnih skupnosti na ravni sozda. Za temi organizacijami stoji okoli 25 tisoč kmetov in okoli 19 tisoč delavcev. Podatek bo bolj natančen po poročilih o rezultatih poslovanja v letu 1984, ki bodo na voljo v mesecu marcu. V prihodnji številki glasila, ki jo prejmejo vsi delavci in kmetje sozda, bo objavljena organizacijska shema vseh članic sozda, po dejavnosti delovnih organizacij in po vrstnem redu na zemljevidu, v smeri SZ-JV. S sestanka komercialistov v Ormožu Po zapisniku Podpora proizvodnji opeke v M- Ogradu V sredo, 9. januarja, so se zbrali na sestanku v Merca-tor-Ogradii v Ormožu predstavniki komercialnih služb članic sozda Mercator-KIT. Žal je manjkalo 13 predstavnikov temeljnih oz. delovnih organizacij. Po predstavitvi M-Ograda, njegove proizvodnje in realizacije prodaje opečnih izdelkov v letu 1984 ter planiranih količin opečnih izdelkov v letu 1985 so se navzoči zavzeli za to, da bodo izpolnili plan prodaje opečnih izdelkov iz Ogradovega proizvodnega programa. Te-' meljne oz. delovne organizacije naj bi se organizirale tako, da bodo vsak leto fizično povečale prodajo za 10 odstotkov glede na prejšnje leto. Delovna organizacija M-Ograd bo kar najhitreje predložila ostalim članicam sozda investicijski program za proizvodnjo strešne opeke, članice sozda pa so zagotovile, da ne bodo sovlagale v izgradnjo zmogljivosti za . proizvodnjo strešne opeke izven sozda, če ne bodo poprej iskale soglasje na poslovodnem svetu sozda Mercator-KIT. Iz računalniških centrov Nove obdelave s 1. 1. 1985 Z novim letom smo pričeli z obdelavo podatkov za nekatere nove uporabnike, in sicer: - v Eti Kamnik smo pričeli s terminalsko obdelavo podatkov BP, tako da se vnos in izpis vseh podatkov opravljata dnevno v skladišču M-Ete. Eta bo prišla do tekočih dnevnih podatkov o zalogah svojih proizvodov; - M-Nanos, TOZD Sadje Ko- per je pričel z obdelavo blagovnega poslovanja in s fakturiranji v obeh skladiščih; - M-Rožnik, TOZD Grmada in M-Konditor bosta obdelovala nabavo blaga za svoje PE in obračunavala PD ter saldakonte dobaviteljev; - TOZD Trgopromet Koper in KŽK Kranj bosta prešla na obračun OD. Računalniški slovarček (nadaljevanje) ASSEMBLER računalniški program, ki prevede program v simboličnem jeziku v izvajalno obliko v strojnem jeziku BOOTSTRAP kratek računalniški program, ki se uporab- lja za poganjanje daljših programov CCL (Console commande language) - koman- dni niz, ki omogoča izvajanje ali ponavljanje protokolov DEBUGGER odpravljanje programskih napak s pomo- čjo tega pomožnega programa MODEM enota, ki pretvarja računalniške podatke v obliko, ki se lahko pošilja preko telefonskega omrežja in ki lahko sprejema na drugi strani take informacije ter jih pretvarja nazaj v računalniške podatke RANDOM FILE to so taki nizi podatkov, ki imajo fiksno dolžino in za katere je čas pristopa za katerikoli zapis 'enak Avtomatska obdelava v tozdu Standard Ljuba Sukovič - TOZD Standard, Novo mesto Nič več na pot za podatki Eden od sedmih stebrov sozda Mercator-KIT je tudi skupna avtomatska obdelava podatkov, ki jo izvaja računalniški center sozda v Ljubljani. Tozda Standard Novo mesto je vključen v avtomatsko obdelavo že 4 leta. Začeli smo z blagovnim poslovanjem za naše en groš skladišče. Začetni koraki so bili res zelo težki. Postopoma pa smo se privadili vendar še nismo premagali odpora nekaterih, ki še vedno ne morejo opustiti starih, navad, -zato ažurnost obdelave včasih še za-šepa. Tako imamo v računalniški evidenci vse kupce, dobavitelje in‘artikle, ki so na zalogi v skladišču, oz. njihov promet, vzporedno s tem pa tudi embalažo in reklamacije. Obdelavo podatkov opravljamo trikrat tedensko. Vse'dokumente, od sprememb matičnih podatkov artiklov, klientov, cen, embalaže in davkPv, do dobavnic, dispetij, sprejemnic embalaže, nestandardnih od-dajnic, je potrebno zajeti na magnetne trakove. Za zajem uporabljamo dva MDS stroja. Ko računski center obdela vse zajete dokumente na trakovih, dobimo nazaj fakture, obvestila o vknjižbi za embalažo in reklamacije, izpise in izračune dospetij - kalkulacij, fakturne knjige, knjige kalkulacij, izpis dobropisov in bremepisov, listi artiklov in klientov, izpise in izračun nestandardnih oddaj-nic in sprejemnic, kontrolne liste dobavnic, dospetij, sprejemnic embalaže, reklamacij, artiklov in klientov ter katalog artiklov oz. izpis zalog blaga. Vsakih 10 dni izpisujemo de-kadne zbirnike fakture za tozde Mercatorja, ki jim strežemo in tudi ostale kupce, ki to želijo, ker plačujejo dekadno. Na koncu meseca dobimo izpise prometa eksternih in internih kupcev, izpis prometa potnikov, izpis prometa po dobaviteljih (količinsko in vrednostno), izpis nabave in prodaje po. artiklih in dobaviteljih (letno in mesečno), izpis prodaje internim kupcem itd. Tudi inventura oz. popis blaga je opravljen precej hitreje kot včasih. Iz cenira dobimo že izpisane popisne pole, kamor vnašamo samo količine (nazivi in šifre so že izpisani). Nato vse zajemamo na trak, damo v obdelavo v računalniški center, kjer računalnik izračuna in izpiše. Sami smo začeli na računalniku voditi tudi osnovna sred- stva in amortizacijo, zaradi česar ob koncu leta ni več po-' trebno toliko ur dela, temveč je vse zelo hitro opravljeno s pomočjo računalnika. Konec lanskega leta smo dobili terminal z vso opremo za direktno povezavo s sistemom in tiskalnik. Nova oprema nam bo v veliko pomoč, saj nam ne bo treba potem več trikrat tedensko na pot v Ljubljano, ampak se bomo preko telefonske linije lahko neposredno s terminalom vljučili v računalnik. Trenutno lahko terminal uporabljamo za pregled stanja artiklov in zalog. Ko bodo spremenjeni oz. prilagojeni programi za vse tozde, ki so dobili terminale (Eta, Portorož, Standard, idr.), bomo podatke vnašali neposredno preko tastature terminala. Povratne informacije oz. obdelani podatki se bodo izpisovali na tiskalnik v tozdu. Terminal s tiskalnikom In modemom, ki je nameščen v tozdu Standard v Novem mestu. Foto: Ljuba Sukovič Evidenca odkupa kmetijskih proizvodov Pred nekaj leti smo v računalniškem centru sozda pripravili projekt za evidentiranje kmetijskega odkupa. V tistem času tovrstnih podatkov še niso tako iskali kot danes. Tako tudi pripravljeni projekt ni zaživel in zanj ni bilo zanimanja. »Takoj mi naredi inventuro, čez en teden galanterijsko dobavnico in izračun stimulacije, še prej pa poglej v zaloge, če je kaj kave in mi jo zrihtaj 10 kg.« V zadnjih treh letih so se potrebe po teh informacijah bistveno povečale. Kmetijska proizvodnja je postala ena izmed prednostnih dejavnosti. KZ in druge organizacije so se pričele zanimati oz. natančno evidentirali odkup kmetijskih pridelkov. Danes je vezan prejem preprodukcijskih materialov (gnojil, nafte, zaščitnih sredstev) na rezultate tržne proizvodnje, ki se kažejo v evidentiranem odkupu. Po projektu prikazujemo s podatki dve plati odkupa: kooperantove proizvodne rezultate, ki so vidni iz odkupa po vrstah proizvodov in vrednosti, ter obseg odkupa po posameznih proizvodih. Organizacija, ki se ukvarja s kooperanti, lahko presoja proizvodne zmogljivosti posameznih kmetov in možnosti pridelovanja posameznih kultur v kooperaciji. Razmišljamo tudi o širitvi tega projekta, tako da bi evidentirali še prejeti 'reprodukcijski material (gnojila, semena, zaščitna sredstva, plemensko živino, pitance, ipd.). Tako bi spremljali podatke o vložku v zasebno proizvodnjo in njene rezultate. Tako zasnovani podatki bodo lahko osnova za dokazovanje dohodkovne sposobnosti posameznega kmeta. Nova-davčna zakonodaja predvideva tudi obdavčitev kmeta po dohodku, zato bodo ti podatki še bolj zaželeni. Sektor AO P stran 5 Mercator Predstavljamo ■ na Kočevskem ^Nova članica sozda Vesna Bleiweis Kmetijsko gospodarstvo Kočevje Odločitev delavcev in združenih kmetov Kmetijskega gospodarstva Kočevje, da se poleg članstva v kočevskem sozdu Gozdarstvo-Kmetijstvo kot delovna organizacija Kmetijsko gospodarstvo včlanijo še v SOZD Merca-tor-KIT, ni brez osnove. Osnove združevanja in problemi Osnove pa so: pogoji za dolgoročnejši razvoj, enakopravno članstvo v reproverigi, ki jo sestavlja SOZD Mercator KIT, ter nabava,in prodaja. Kmetijsko gospodarstvo Kočevje med kmetijskimi organizacijami ni nobena izjema. Njen gospodarski položaj krojita cena kapitala in vhodni stroški na enoto proizvoda, ki jih ne preneseta ne narava proizvodnje ne geografska lokacija te proizvodnje. Postrgane no^ tranje rezerve, ki so predvsem v tehnoloških rešitvah in uvajanju znanstveno raziskovalnih dognanj v proizvodnjo, povprečna ali pa tudi optimalna organiziranost proizvodnje in dela, praktično pomenijo le kapljico Iz glasila ZKG Kočevje Povezovanje s SOZD Mer-cator-KIT Po nekaj letih izražene zahteve in želje se v letošnjem letu uresničuje tudi cijj razvoja kmetijstva, zastavljenega s stabilizacijskimi programi KG in SOZD GK občine Kočevje in republike, da se poveže in združi v reproverigi, od primarne proizvodnje do živilske industrije in prodaje. Res je, da bo SOZD Mercator - KIT zloženka in ne to, kar je bilo v izhodiščih, vendar se kljub temu kažejo že sedaj precejšnje prednosti, ki jih velja izkoristiti. Računamo, da bo naše kmetijstvo pridobilo, saj je v elaboratu dana prednost razvoju primarne kmetijske prbizvodnje. Ta pa je po obsegu največja in tudi potrebuje največ investicijskega kapitala za tekočo proizvodnjo ter za razvoj in izkoriščanje vseh^ naravnih dobrin. Nadaljnja prednost je v lažji nabavi reprodukcijskega materiala (koruze) in razreševapja težav z devizami. Delavci TOZD, TOK in DSSS Kmetijskega gospodarstva (razen TOZD Agroservis) so 7. decembra 1984 na referendumu glasovali o združitvi te DO v SOZD Mercator-KIT. Glasovanje je v vseh TOZD uspelo s predpisano večino. Sprejeli so 5 samoupravnih splošnih aktov ter izvolili tudi delegate v organe upravljanja SOZD. Delovna organizacija KG pa bo še naprej ostala članica SOZD Gozdarstvo-Kmetijstvo Kočevje in bo tu še naprej izkpriščala naravne dobrine na kočevsko-ribniškem območju pri gospodarjenju z gozdovi in kmetijskimi površinami ter opravljala druge dejavnosti skupnega pomena. v iskanju virov obratnih sredstev. Posojilo na posojilo, obresti na obresti, podrejen položaj kmetijskega proizvajalca v reproverigi s predelovalcem njegove proizvodnje in proizvajalcem, zanj potrebnih surovin, so le delčki krožnih lokov, ki v končni fazi sestavljajo začaran krog, v katerem se sistemsko vrti kmetijstvo. V tem krogu pa pogojev gospodarjenja. To z drugimi besedami pomeni, da bi moralo biti kočevsko kmetijstvo ob dveh pogojih - vremenske razmere (povprečno krajše obdobje vegetacije) in hribovitost - deležno ugodnejšega obravnavanja oziroma takih ugodnosti družbene skupnosti, ki bi olajšale finančne posledice gospodarjenja na takem območju. Uveljavitev naravnih pogojev kot ene od osnovnih prvin v presoji sedanjega kot tudi razvojnega položaja kočevskega kmetijstva in s tem tudi Kmetijskega gospodarstva, je že ena od nalog, ki sov potrošniških središč dogovoriti in odločiti: ali preko ustreznega tretmaja proizvodnje zagotoviti dovolj mleka za vse in spodobno življenje njegovega proizvajalca, ali pa brez mleka nadaljevati in poglabljati životarjenje proizvajalca. Sicer pa redijo v kočevskih družbenih hlevih 3.950 glav govedi, ki poleg mleka letno dajo tudi približno 500 ton mesa. Prašičereja na »špici« TOZD Prašičereja se ponaša z rezultatom - z rdečim v zaključnem računu še ne, saj bi bil sicer enak ostalim slovenskim prašičerejcem - po proizvodno tehnološkem optimumu so »špica« slovenskih prašiče-rejcev. Trenutni stalež živali je približno 18.500 prašičev. Toda tudi ta proizvodnja, čeprav smo ji izrekli hvalo, ima hibo. Je namreč brez kilograma lastne krme. Zato se jim to še ne bo poznalo v finančnem rezultatu. Vrtoglavo naraščanje cene koruze in drugih sestavin, ki predstavljajo strošek na enoto proizvoda, pa grozi, da se bodo tu- tavajo neposredni proizvajalci od institucije do institucije iskat praktičnih rešitev, ki jih akreditirani predstavniki družbenopolitičnega življenja množično zagotavljajo preko video in audio sredstev javnega obveščanja. V zvezi s to nehvaležno vlogo in nalogo, ki zagotavljata preživetje delavcem in kmetom, neredkokdaj pa tudi osnovni čredi, je bilo na razgovoru v Kočevju rečeno veliko bridkega in zajedljivega, pa vendar ne tako črnega, kot bi si mislili. Pogovor na to temo bi lahko strnili v ugotovitev, ki jo je za odslikavanje problemov kmetijcev uporabil eden od udeležencev razgovora: zažgati bo treba velik voz sena, da se bo ogenj videl daleč, glas o njem in njegov dim pa v ušesa in oči tistih, ki imajo kmetijstva polna usta, pa prazne malhe zanj. Organiziranost in pogoji gospodarjenja Delovno organizacijo Kmetijsko gospodarstvo Kočevje vam je predstavil njen direktor Janez Žlindra. Delovno organizacijo sestavljajo štiri temeljne organizacije, in sicer: TOZD Govedoreja, TOZD Prašičereja, TOZD Mesarija in TOK Kmetijstvo. V delovni organizaciji združuje delo 422 delavcev in 49 združenih kmetov. Delovna organizacija gospodari s približno 13.250 hektari zemljišč, ki pa zaradi hribovito-sti, višinske lege in nekultiviranosti ne morejo biti vsa gospodarno izkoriščena. Od skupne površine je v prvo oziroma . četrto kategorijo zemljišč vključeno le 15% celotnih površin. Prav zemljepisna lega celotnega zemljiškega kompleksa narekuje posebno obravnavo jo bo treba bolj naskočiti z ravni sozda Mercator KIT. Mleko brez medu Kmetijsko gospodarstvo je med največjimi preskrbovalci Ljubljane z mlekom. Letno se vanjo samo iz družbene proizvodnje steče prava mlečna reka. - približno devet milijonov litrov. Po tem bi sklepali, da mora ta preskrba oziroma odnosi med predelovalno industrijo, predvsem z Ljubljanskimi mlekarnami, temeljiti na zelo čvrstih, urejenih in dohodkovno opredeljenih odnosih. Stanje, po besedah pripovedovalca, idealno ravno ni. Zato Kočevarji upravičeno pričakujejo - z uveljavitvijo enakopravnega članstva v sozdu tudi bolj kakovostno urejanje notranjih povezav v vpregi proizvodnja - predelava - plasma. Prav na področju mlečne proizvodnje Kočevsko kmetijsko gospodarstvo dobro sodeluje z znanstveno-raziskovalni-mi in drugimi družbenimi ustanovami, ki se zavzemajo za kakovostno, količinsko zadostno in gospodarno proizvodnjo mleka. Uspehi sodelovanja in lastnega znanja in izkušenj se odražajo v povprečni mlečnosti krav: 5.531 litrov mleka letno na kravo. To mlečnost dosegajo z velikim odstotkom lastne krme oziroma s pašo. Kljub temu pa nad mlekom visi neizprosno vprašanje donosnosti. Rezultati raziskave, ki jo pripravljajo z Biotehniško fakulteto in drugimi ustanovami, naj bi opredelili raven še donosne proizvodnje. Prve ugotovitve pa kažejo, da bo treba intenzivnost mlečne proizvodnje znižati za kar velik odstotek. Treba se bo torej tako znotraj sistema sozda kot tudi v okviru intere- di v.Kočevju po finančnih rezultatih izenačili z večino prašičerej cev. Razumljivo je torej pričakovanje, da bo v okviru močnega gospodarskega sistema, kot je SOZD Mercator-KIT, mogoče in lažje parirati proizvajalcem vhodnih surovin, predvsem pri cenah koruze ter izkoristiti rešitve, ki jih deklarira republiški dogovor z Avtonomno pokrajino Vojvodino. Mesna predelava lokalnega pomena V tozdu Mesarija zakoljejo letno približno 3.000 govedi ter približno 900 ton prašičev ter izdelajo 700ton mesnih izdelkov. Gre za količine, ki v glavnem pokrivajo krajevne potrebe. TOZD ima težave z zastarelo opremo. Kako do denarja Ključno vprašanje Kmetijskega gospodarstva je denar. Trajno pomanjkanje obratnih sredstev, ki v povprečju dosega nekaj deset starih milijard, iskanje virov za njihovo pokrivanje je nekoliko * blažilo posebno obravnavanje Kmetijskega gospodarstva v interni banki sozda Gozdarstvo-kmetijstvo z ugodnejšimi obrestnimi stopnjami. Tako ugodnosti interna banka sozda Gozdarstvo kmetijstvo delovni organizaciji Kmetijsko gozdarstvo zagotavlja še naprej, Mercator-lnterrja banka pa bo s sredstvi pomagala po potrebi. V tem smislu je sklenjen tudi ločeni sporazum med delovno organizacijo Kmetijsko gospodarstvo in Merca-tor-lnterno banko, v kateri za to organizacijo opravljajo le del poslov. Ko se sporazumevamo o združevanju, običajno omenjamo kot prednostni interes sredstva za naložbe. To pot je zadeva nekoliko drugačna: potrebe po naložbah sicer so, ni pa možnosti za , njihovo uresničitev. Vreča je prazna - ampak zato ne smemo narazen, temveč določimo leto 1985 kot prehodno obdobje v uresničevanju planskih aktov, tako da bo vsak odvisen dd lastnih, zmogljivosti. V predstavitvi delovne organizacije Kmetijsko gospodarstvo smo nanizali nekaj podatkov, ugotovitev .in problemov. Večina njih tare tudi »prekaljene« članice sozda. Ostane nam torej skupna opredelitev njihove razsežnosti in odločitev o tem, kako jih bomo z uresničevanjem zadev skupnega pomena - sedmih stebrov sozda -zpali, zmogli pa tudi hoteli pripeljati do rešitev, ki bodo pomenile, da se v novem rojeva boljše, trdnejše in varnejše gospodarjenje. Izid glasovanja v KG Kočevje na referendumu o združitvi v sozd Mercator-KIT, 7.12.1984 TOZD, TOK skup. štev. št. del., ki št. nevelj. glasovalo - del. so glasov, glasovnic za proti del. % del. % 1. Sam. »poraium o združitvi v SOZD Mercator-KIT, n. sub. o. 7,89 govedoreja 190 188 12 161 84,73 15 prašičereja 74 73 1 52 70,27 20 27,02 mesarija 88 87 5 49 55,68 33 37,50 TOK kmetijstva 95 88 1 83 87,37 4 4,21 Skupaj 447 436 19 345 77,18 72 16,10 2. Statut SOZD Mercator-KIT, n. sub. o. govedoreja 190 188 9 160 84,21 19 10,00 prašičereja 74 73 1. 54 72,97 18 24,32 mesarija 88 87 4 45 51,14 ' 38 43,18 TOKkjnetijstva 95 88 1 83 87,37 4 4,21 Skupaj 447 436 15 342 76,51 79 17,67 j 3. Sam. sporazum o poznejši združitvi v SOZD Mercator-KIT, n. sub. o govedoreja 190 188 9 165 86,84 14 7,37 prašičereja 74 73 1 54 72,97 ' 18 24,32 mesarija 88 87 • 3 50 56,82 34 38,64 TOK kmetijstva 95 88 1 83 87,37 4 4,21 Skupaj 447 436 14 352 78,74 70 15,65 . 4. Sam. sporazum o združitvi v Mercator-lntemo banko, n. sub. o. govedoreja. 190 188 7 165- 86,84 16 8,42 prašičereja 74 73 1 53. 71,62 19 25,67 mesarija 88 87 4 48 55,68 34 38,64 TOK kmetijstva 95 88 1 83 87,37 4 4,21 Skupaj 447 436 13 350 78.29 73 16,33 . 5. Sam. sporazum OZD iz sestava SOZD Mercator-KIT o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanja In ctelltvi SD pri združav. inv. sredstev v MercatOMntemi banki 17,37 govedoreja prašičereja ' mesarija 190 188 9 165 86,84 14 74 73 1 54 72,97 18 24,32 88 87 3 48 54,55 36 40,91 TOK kmetijstva 95 88 1 83 87,37 4 4,21 Skupaj 447 436 14 350 78,29 72 16,10 Pogledi sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Iz kmečkega glasa Dram st I/) m Q m * K m C& m k' mm Cm-m ■ m mm ' w f Povzemamo domala v celoti intervju, ki ga je dal za Kmečki glas (12. 12. 1984) predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije, Sandi Bartol, ker je prav, da se seznanijo s temi stališči tudi nekmetje v našem sozdu. »Postaviti se moramo na lastne noge. saj je naše članstvo -okoli 40 tisoč delavcev in 700 združenih kmetov - tudi samo sposobno presoditi nekatere razmere v kmetijstvu. Ne rečem, da lahko sami spreminjamo. družbenoekonomski položaj kmetijstva in živilske industrije. Smemo in moramo pa od . odgovornih ustanov in organov zahtevati take ukrepe, ki bodo spremenili možnosti za gospodarjenje v naši dejavnosti. Spremenili tako. da si bodo kmetje in delavci, ki pridelujejo hrano, s svojim delom zagotavljali socialno varnost, imeli tak družbeni in ekonomski položaj, kot si ga za svoje odgovorno in težko delo tudi zaslužijo.« »... da bo delavec spoznal, da hrana ni nekaj, kar nam narava sama ponuja...« »Naš sindikat ne Sme voditi kabinetske politike z Dalmatinove 4 v Ljubljani. Treba je v kolektive, med delavce. Priznati pa moram, da se je glas kmetij-cev v predsedstvu republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije doslej bolj malo slišal, čeprav so predsedniki panožnih odborov vabljeni na seje predsedstva. Proizvodnja hrane je bila pač postranska dejavnost, vprašanje družbenoekonomskega' položaja teh delavcev potisnjeno na stranski tir. O tem se ni razpravljalo - razpravljalo se je o problematiki Gorenja, IMV in še nekaterih drugih dejavnostih. Res je sicer, da se pri nas na kmetijstvo vsi spoznamo, prepričan pa sem, da je potrebna boljša obveščenost o teh problemih, da bo tudi tisti delavec, ki do včeraj ni razmišljal o hrani, ker je je bilo dovolj in je bila poceni, spoznal, da hrana ni nekaj, kar nam narava sama radodarno ponuja, ampak da je treba tu reševati vrsto problemov, zagotoviti repromaterial, zbrati devize itn. Ob sprejemu dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije smo vsi prisegali na kmetijstvo in izvoz. A čeprav je ta program agroživilstvu namenil drugačno razvojno pot, kot jo je imelo doslej, konkretnih predlogov, rešitev in aktivnosti za to še ni.« Najhujše težave in naše možnosti »Sindikat ni pristojen reševati zapletenih problemov v zvezi s pogoji gospodarjenja v agroživilstvu. Pač pa je naša dolžnost, da od odgovornih služb v ' republiki, zvezi in občinah terjamo, da vsa ta negativna gibanja v poslovanju, ki smo jih izpostavili in ki ne morejo biti »naš greh«, uredijo. Ugotovili smo namreč, da se je kljub slabšim možnostim za gospodarjenje, kljub vsem tem pro-• blemom, ki pestijo kmetijstvo in živilstvo, proizvodnja povečala celo bolj kot v industriji in gozdarstvu. In to je velik prir -Aak naše dejavnosti k splošnim prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo. Proizvodnja se je zmanjšala le v industriji pijač, kar pa je posledica manjšega povpraševanja (zaradi upadanja kupne moči prebivalstva). Tako imajo danes velike zaloge pivovarji, proizvajalci sadnih sokov in tudi pri vinu‘so bile | nekatere težave. V živinoreji se je odkup mleka povečal, zelo neugodne pa so razmere pri prireji mesa -govejega, svinjskega in piščančjega - zaradi velikih nesorazmerij med cenami krme in preostalih surovin ter cenami mesa. Zaradi izgub, ki pestijo prašičerejo, se nam utegne zgoditi, da bomo uničili osnovno čredo in tako izničili tisto, kar smo dosegli v 15 letih intenzivnega dela s selekcijo. V pridelavi krušnih žit je slovensko kmetijstvo doseglo velik napredek, ki dokazuje, da je bila politika, ki so jo vodili republiški komite za kmetijstvo, zadružna zveza in splošno združenje kmetijstva, pravilna. Prispevala je k uspehom pri intenziviranju pridelovanja in večji tržnosti slovenske pšenice. Verjetno pa kaže biti za naprej previden, saj so naravne danosti za pridelavo pšenice v Sloveniji omejene. Po drugi strani pa imamo v nekaterih območjih Jugoslavije prav idealne možnosti za pridelavo pšenice in bi- | lo bi nepošteno, ko bi našega kmeta silili v pridelavo pšenice tudi tam, kjer za to ni ustreznih možnosti.« Vzroki za slabšanje položaja agroživilstva Kljub ugodni rasti proizvodnje se ekonomski položaj agroživilstva hitro slabša. Osnovni razlog za to so nesorazmerja med cenami surovin in končnih izdelkov, saj se materialni stroški povečujejo hitreje od celotnega prihodka. Tako ima agroživilstvo precej manjši delež dohodka v prihodku kot industrija, zato je seveda precej manjša tudi akumulativnost za razširjeno reprodukcijo, za osebni in družbeni standard. Izgube v agroživilstvu so se povečale (v gospodarstvu so se zmanjšale). Ob devetmesečju so bile kar za okoli 60 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani. Poglavitni vzrok za tako slabšanje ekonomskega položaja imajo obresti. Zaloge v agroživilstvu so drugačne narave kot v drugih dejavnostih. Nekatere organizacije imajo dolžnost, ob spravilu pridelka odkupiti vse tržne presežke, ker so odgovorne za nepretrgano preskrbo. Slovenska industrija ima zdaj povprečno 16,5-odstotni delež obresti v dohodku, kmetijstvo 24,3-od-stotni,-živilska industrija 26-od-stotni, žitarji 34 in tovarne sladkorja celo 82-odstotni delež. Mislim, da ti podatki dovolj nazorno kažejo, kako usodno krojijo obresti dohodek agroživilstva, mu slabšajo ekonomski položaj, da nima sredstev za razširjeno reprodukcijo, za obnovitev zastarele opreme in za sovlaganje v.večjo proizvodnjo in Boljšo oskrbo s- surovinami za predelavo. Vse to - za nas pa je to najbolj bistveno - se kaže seveda tudi v nizkih osebnih dohodkih delavcev te dejavnosti. Ob polletju so bili povprečni osebni dohodki delavcev v kmetijstvu in živilski industriji za osem do deset odstotkov nižji kot v gospodarstvu. Da pa so bili v nekaterih organizacijah še veliko nižji, taki, da bi pri sedanjih cenah težko rekli, da zadoščajo za preživetje, je najbrž jasno. Glede na to, da so v agroživil- • ^ -JSL E # M A**9* B JT® ip' »• ; fs» £ ■'v vniu in iUlit' stvu težke delovne razmere, da dela denimo živinorejec 365 dni na leto, poljedelec v vlagi, vročini, mrazu, ponoči, ob nedeljah in praznikih, pri visoki temperaturi itn., res ne razumem, kako je mogoče, da ima naš delavec za osem do deset odstotkov nižji osebni dohodek kot drugi. Res je, da je hrana danes draga, a^primerne življenjske ravni ne* smemo zagotavljati na podlagi nižjih osebnih dohodkih tistih, ki to hrano proizvajajo, ki opravljajo to odgovorno in težko delo.« Drugačen položaj delavca v kmetijstvu »Kmetijsko-živilske organizacije nimajo slabšega ekonomskega položaja in manjše reprodukcijske in akumulacijske sposobnosti kot preostalo združeno delo od danes, temveč je to tradicija. In zato seveda niso mogle toliko vlagati v družbent standard, kot so lahko druge. Niso mogle graditi svojih počitniških domov, obratov družbene prehrane, svetlih in udobnih delovnih prostorov itn. Tudi zato imajo naši delavci bistveno slabši standard. Vse to seveda naravnost kliče po konfliktih. Pa vendar doslej večjih težav ali celo štrajkov v naši dejavnosti ni bilo. Zakaj? Odgovor je pravzaprav na dlani. To so manjše organizacije, z manj zaposlenimi, zato je vzdušje drugačno. Ppglavitni razlog pa je v delu, v odnosu teh ljudi do dela, v njihovi zavesti, da proizvajajo nekaj, kar je vitalnega pomena za vsakdanje življenje. Ne morem si zamisliti ljudi, ki bi zato, ker »štrajkajo«, pustili živino lačno in žejno. Niti si ne morem zamisliti mlekarjev, ki odkupijo na dan denimo 500 litrov mleka, da bi zaradi štrajka pustili, da se mleko pokvari. Škoda bi ne bila samo materialna, ne bi se poznala le v dohodku mlekarne. Ljudje - tudi družine delavcev mlekarne - bi ostali brez mleka. In tretji razlog je ta, da je struktura delavcev v agroživilstvu le nekoliko drugačna kot v industriji. Številni med njimi imajo doma kakšen kos zemlje, ustvarjajo torej dohodek, s katerim za zdaj še izravnavajo nizke osebne dohodke. Ampak za nas v sindikatu vse to ne more biti razlog, da bi ne terjali spremembo družbenoekonomskega položaja naših delavcev. Celo nasprotno. To so naši argumenti, da smo še bolj odločni v svojih zahtevah, da ne pustimo, da bi šle stvari tako daleč, da bi do konfliktov, do prekinitve dela sploh prišlo.« V sindikatu doslej včlanjenih malo kmetov »Kmet in delavec v kmetijstvu imata enake interese za proizvodnjo hrane, na istem bregu, sta, enake probleme bosta morala reševati. Če ne bo tržnih presežkov mleka, mesa, drugih pridelkov, tudi živilska industrija ne bo mogla delati, izkoriščati svojih zmogljivosti. Zato je nadvse zainteresirana za dober družbenoekonomski položaj kmeta. Ta dohodkovna povezanost se bo morala krepiti. Danes je v naš sindikat včlanjenih okoli 700 združenih kmetov, kar je malo, glede na to, da je v Sloveniji kar 85 odstotkov kmetov združenih. Prizadevanja za včlanjevanje združenih kmetov se bodo nadaljevala. Vprašanje članarine - ta znaša 0,6 odstotka katastrskega dohodka in je torej simbolič- na - smo uredili. Članarina torej ne more biti razlog, da je v našem sindikatu tako malo združenih kmetov. Mislim pa, da so premalo naredili nekateri občinski sindikalni sveti, zlasti tisti na kmetij- Franc Smolej, delegat KZ Stična na 1. zasedanju delavskega sveta »Kje se bodo v novem sistemu znašle kmetijske zadruge? Bo zanje bolje poskrbljeno? Bo novi sistem zaživel in živel z mislijo, da je kmet osnovni člen reprodukcijske verige, v kateri morajo biti dani pogoji za zadostno, kakovostno in cenejšo proizvodnjo kmetijskih pridelkov?« skih območjih. Zdaj smo zahtevali, da v takih občinah, ki so pretežno kmetijske, v predsedstva volijo koga iz kmetijske organizacije. Če se bodo občinski sindikalni sveti ukvarjali s problematiko proizvodnje hrane, bo sindikat postal zanimiv za kmeta, želel se bo vključevati. Voditi moramo tako politiko, da bo kmet videl, da je to tudi njegova organizacija. Vse te probleme kmetijstva bomo lahko reševali edino skupaj, ne smemo se zapirati v meje svojih tovarn ali kmetij. Zato naš sindikat podpira kompleksno zadružno pogodbo, ker pomeni drugačen način v načrtovanju zadružne pridelave, predvsem pa napredek pri samoupravnih odnosih v zadrugi. Kmet ne bo sam nosil rizika pri proizvodnji na svoji kmetiji, za ves proces proizvodnje bodo nosili odgovornost tudi delavci zadruge. Sindikat se bo zavzema! tudi za to, da bodo ves družbene spodbude in intervencije, od davčnih olajšav do premij in regresov, tak način zadružne pridelave podpirale. Zato, da bo imel združeni kmet končno tudi v praksi' boljši družbenoekonomski položaj, "kot ga imajo prosti tržni strelci. Ne zato, ker bi hoteli kmeta prisiliti k združevanju, temveč zato, ker je združeni kmet ves čas več prispeval k preskrbi te družbe s hrano in k usklajenemu razvoju kmetijstva.« Sindikati terjajo spremembe »Zahtevamo stabilno cenovno politiko, večja vlaganja v kmetijstvo, nižje obrestne mere, drugačne obremenitve tistih delovnih organizacij, ki proizvajajo življenjsko pomembna živila, večjo učinkovitost intervencijskih sredstev... Razumemo, da bo cene nekaterih osnovnih živil še vedno morala določati država. Jasno nam je tudi, da zgolj s cenami ne moremo izboljšati ekonomskega položaja agroživilstva. Zato pa bi morali biti intervencijski skladi finančno močnejši, da bi lahko opravljali družbeno funkcijo usklajevanja ponudbe in povpraševanja, varovali tako pridelovalca kot kupca. Intervencijska sredstva je treba usmeriti v pridelavo, da bo spodbujala večjo pridelavo tistega, česar imamo premalo ali kar bi lahko šlo v izvoz, da bi s pomočjo teh sredstev možnosti za pridelovanje v hribovskem svetu, kjer je pridelava za 30 do 40 odstotkov dražja, izenačili z možnostmi v ravnini. Predvsem pa bi morali najti enostavnejše načine za delitev tih sredstev. • Danes se preveč teh sredstev izgubi v administraciji. Žal tega ne morem podkrepiti s konkretno številko, a upal bi si trditi, da se vsaj 30 do 40 odstotkov intervencijskih sredstev -izgubi v administraciji. In to so sredstva, ki jih delavci namensko dajejo za hitrejši razvoj kmetijstva. Ekonomski položaj agroživilstva bi morali spreminjati tudi z ukrepi kreditno-monetarne politike. Tako bi, denimo, morali družbeno organizirani proizvodnji zagotoviti reeskontne kredite in beneficirano obrestno mero, ne bi pa smeli kreditirati tistih zalog, ki pomenijo vhodno surovino za predelavo , in s tem normalno oskrbo. Tako ne bi smeli kreditirati, denimo, zalog koruze pri pridelovalcih, kajti ta koruza mora v predelavo. Je pa seveda treba uveljaviti sistem deviznih kompenzacij v tistih primerih, ko se izvoz prepove. Če prepovemo izvoz koruze, je Vojvodini treba dati devizne kompenzacije, saj je tudi ona odgovorna za lastno devizno bilanco, poravnati mora svoje dolgove v tujini, kupiti repromaterial za kmetijstvo itn. Teh poti za izboljšanje našega ekonomskega položaja je seveda še več. Bilo pa bi nepošteno, ko bi kmetijci iskali rešitve le drugod, ko pa imamo tudi sami precej rezerv za zmanjševanje stroškov, večanje pridelave, boljše izkoriščanje pridelovalnih zmogljivosti itn. Če sem rekel', da bi morali v kmetijstvo vložiti več denarja za naložbe, moram reči tudi to, da je treba ta denar usmeriti predvsem v pridobivanje novih površin za pridelavo, tudi s sovlaganji v drugih republikah, če so tam ugodnejše naravne razmere za pridelavo, in navsezadnje v znanje. Kajti vsega tistega, kar danes znanost doma in po svetu že dolgo pozna, še vedno nismo uveljavili na naših njivah, v naših živilskih obratih. Mehanizacije in objektov, ponekod tudi precej razkošnih, pa imamo dovolj.« Pregledali bodo vsak sozd »V kmetijstvu in živilski industriji smo še vedno slabo organizirani, čeprav je v procesih združevanja opazen napredek. Premalo smo povezani s trgovino in turizmom. Tudi kritike na račun naših sozdov so pogosto upravičene. V njih je še veliko napak, nedognanosti in naš sindikat se je odločil, da vsak sozd pregledamo, da kritično ocenimo, ali opravlja svojo funkcijo ali ne. Zato, ker je trajnejše povezovanje organizacij na podlagi združevanja dela in sredstev predvsem v interesu delavcev in združenih kmetov. Pomeni namreč koncentracijo proizvodnih zmogljivosti, boljše izkoriščanje naravnih, finančnih in kadrovskih potencialov itn. In vse to zagotavlja delavcem in kmetom boljši ekonomski položaj, ponuja boljše možnosti za razvoj.« Nanosove vesti Sprejeti so bili letni planski akti M-Nanosa za 1985 Edita Žiberna - DSSS Določeni so okviri poslovanja Na seji delavskega sveta Mercator-Nanos smo v torek, 25. 12. 1984 sprejeli letni plan razvoja Mercator-Nanosa in plan delovne skupnosti Mercatpr-Nanosa za leto 1985. Pri sestavi osnutka plana za leto 1985 smo upoštevali izhodišča, sprejeta na ravni delovne organizacije, ki smo jih izoblikovali na podlagi: - ciljev in nalog, ki smo si jih postavili v srednjeročnih planskih aktih 1981-1985 za leto 1985, - predvidenih pogojev poslovanja trgovine v letu 1985, - ocene poslovanja tozdov in DO kot celote za leto 1984,, izdelane na podlagi doseženih rezultatov v devetih mesecih tega leta in ocene zadnjih treh mesecev, - smernic predloga Resolucije o politiki uresničevanja usmeritev plana SRS za obdobje 1981-1985 v letu 1985, - globalnih usmeritev razvoja SOZD Mercator za leto 1985. Upoštevaje predvidene pogoje poslovanja ter navedena V decembru 1984 je strokovni kolegij Mercator-Nanosa usklajeval plane tozdov in delovne organizacije. Seji so prjsostvovali kot gostje generalni direktor sozda Mercator Miran Goslar in direktorica Interne banke Draga Vaupotič s sodelavci, ki so prispevali k'razčiščevanju nekaterih zadev. Foto: Sergej Paternost Janez Novak je že drugo mandatno dobo predsednik 10 sindikata delovne skupnosti skupnih služb M-Nanosa. Foto: Sergej .Paternost Pol ure z Janezom Novakom Sergej Paternost Razgovor s predsednikom sindikata "m* Preteklo leto je bilo razmeroma dobro glede na dogodke, ki so stabilizacijsko vplivali na ekonomsko in družbeno življenje delovne organizacije in neposredno na vsakega zaposlenega. Kako ocenjujete delo sindikata v letu 1984? V lanskem letu smo na osmih sejah naše osnovne organizacije sindikata obravnavali vrsto perečih problemov: - uresničevanje programa gospodarske stabilizacije v okviru delovne organizacije, - problematiko nagrajevanja po delu, - pravilnik o uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo, - samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v Mercator-Nanosu, - pobude družbenega pravobranilca, - razporeditev sredstev, namenjenih za proslavo 8. marca za . zagotovitev preventivnih pregledov žena v zdravilišču Rogaška Slatina, - opravili smo kandidacijsko konferenco za izvolitev samoupravnih organov DO Mercator-Nanosa, - o počitniških kapacitetah v gorskih in obmorskih predelih, - priprave na letno Mercato-riado, - periodične in zaključne račune, - preskrbo z ozimnico za zaposlene, - organizacijo izleta, - organizacijo družabnega srečanja delavcev tozda Izbire, Grosista in DSSS ob zaključku leta 1984, - razporeditev delovnega časa v letu 1985, - pripravili razširjeno sejo z vodstvi DPO glede postopka kandidiranja za predsednika SO Postojna. Na kaj ste se najbolj osredotočili v letu 1984? V letu 1984 se je sindikat osredotočil na reševanje tistih nalog, od katerih zavisi ure-sničevnje samoupravnih pravic in obveznosti delavcev, njihovih neposrednih interesov kakor tudi skupnih oziroma dolgoročnih interesov vseh delovnih ljudi. V tem smislu smo preko samoupravnih delovnih skupin izpopolnjevali samoupravno organiziranost in delegatski sistem v delovni organizaciji. Sindikalna organizacija si je prizadevala, da bi zaustavili nadaljnje padanje realnega osebnega dohodka in nadomestil ter postopno povečevanje njihove realne vrednosti v skladu z rezultati dela. Kako se sindikat vključuje v stabilizacijska prizadevanja? V okviru sprejetih planskih halog DSSS sindikat podpira njihovo realizacijo s prizadevanji za čimvečjo storilnost, gospodarnost in donosnost poslovanja. Za dosledno uresničevanje stabilizacijskih ukrepov sodeluje z DPO v delovni organizaciji. Posebna pozornost je bila v preteklem letu namenjena racionalizaciji delovnih mest z namenom, da se ukinejo posamezna opravila v tozdih in se v bodoče organizirajo na ravni DSSS. Pobuda sindikata je, da se podobna reorganizacija dela opravi tudi v komercialnem sektorju. Sindikat dosledno podpira politiko kolektivnega poslovodnega odbora pri uresničevanju stabilizacijskega načrta na vseh ravneh in v vseh okoljih, pri čemer je treba zasledovati cilj - zmanjševanje stroškov poslovanja. Naloge sindikata v letu 1985? 1. Uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v pogojih gospodarske stabilizacije. 2. Uresničevanje politike zaustavitve nadaljnjega padanja realnega osebnega dohodka zaposlenih. 3. Dograditev sistema razporejanja in delitve dohodka, osebnega dohodka in skupne porabe na skupnih osnovah panožnega sporazuma. 4. Ocenitev vloge in odgovornosti sindikata pri uresničevanju meril in kriterijev kadrovske politike. 5. idejna politična, kadrovska in organizacijska okrepitev 00 sindikata v združenem delu za uresničevanje funkcije sindikata v procesu samoupravnega odločanja. 6. Priprave na 1.1. kongres ZS Slovenije. 7. Spremljanje uresničevanja za delavce pomembnih vprašanj. izhodišča so naše usmeritve razvoja DO za leto 1985 sledeče: - povečanje prodaje trgovskega blaga za 40% (od tega 1% na račun povečanja fizičnega obsega prodaje) prav tako tudi celotnega prihodka, - rast industrijske proizvodnje za 3%, , - rast izvoza na 'konvertibilno področje za 14%, - število zaposlenih naj bi se povečalo za 0,8% na račun povečanja fizičnega obsega prodaje v nekaterih tozdih ter novih maloprodajnih zmogljivosti, - osebni dohodki ter skupna in splošna poraba se bodo v letu 1985 gibali v skladu 's splošnimi družbenimi usmeritvami, - povprečni, odstotek čiste razlike v ceni naj bi ostal v letu 1985 na ravni preteklega leta, - zaloge trgovskega blaga naj bi naraščale v letu 1985 za dobrih-20% počasneje od rasti prodaje trgovskega blaga, kar bi povečalo obračanje za okoli 0,60 krat, - povprečno uporabljena poslovna sredstva naj bi naraščala v letu 1985 38% počasneje od rasti dohodka, kar bi vplivalo na 12,15% rast donosnosti poslovanja na ravni DO Nanos v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem. Naložbena politika bo tudi v letu 1985 omejevalna. Prednostne naložbe ostajajo še vedno naložbe v pospeševanje in povečevanje izvoza ter deviznega priliva, v primarno kmetijsko proizvodnjo in proizvodnjo hrane. Ker so možnosti pridobitve bančnih posojil za vlaganje v osnovna sredstva vse manjše, imajo v strukturi virov financiranja posameznih naložb vse večji pomen lastnahn združena sredstva za investicije na ravni sozda. Z elaboratom o združevanju delovnih organizacij iz sozda KIT in sozda Mercator smo sprejeli obveznost, da bomo za skupne naložbe združevali približno tretjino sredstev za reprodukcijo oz. letno ne manj kot 25% vseh sredstev za reprodukcijo. Poleg izvoznih naložb in naložb v proizvodnjo hrane bodo imele prednost pri porabi združenih sredstev na ravni sozda še naložbe v zagotovitev osnovne preskrbe prebivalstva v večjih mestnih stanovanjskih soseskah. Osnovi za združevanje sredstev za investicije na ravni sozda bosta v letu 1985 45% amortizaciji po predpisanih minimalnih stopnjah in 21% akumulacije po zaključnem računu leta 1984. Vir združevanja sredstev za naložbe na ravni sozda bo v letu 1985 tekoča amortizacija. Na‘ta način bomo za leto 1985 združili za naložbe na ravni sozda cca 44 milijonov iz tekoče amortizacije leta 1985, kar predstavlja dobrih 50% planirane amortizacije Mercator-Nanosa za leto 1985 oz. 21,6% planiranih sredstev za reprodukcijo. Okrog 26 milijonov smo pred-, hodno združili v letu 1984 za leto 1985, tako da je potrebno združiti še okrog 18 milijonov dinarjev. Predvidene naložbe za leto 1985, ki jih bomo delno financirali iz združenih sredstev za investicije na ravni sozda, so sledeče: 1. TOZD Izbira - razširitev in posodobitev marketa v Postojni. - izgradnja OOP na Reki. 2. TOZD Preskrba - izgradnja SP v Jagodju, Izola, - izgradnja SP v Vrsarju. 3. TOZD TMI - adaptacija dela tovarne ter nabava pakirnega stroja in ure-, ditev pakirnice. Plan delovne skupnosti Mercator-Nanosa v Postojni je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz: - planov del in nalog, ki jih bodo posamezne službe oz. njihovi oddelki opravljali v letu 1985 za posamezne tozde, - planov pridobivanja dohodka oz. celotnega prihodka za pokrivanje stroškov, obveznosti, osebnih dohodkov in skupne porabe posameznih služb. Ta dva plana delovne skupnosti sta med seboj tesno povezana oz. soodvisna, ker je financiranje posamezne službe s strani posameznega tozda odvisno od količine del in opravil, ki jih bo določena služba opravila v naslednjem letu za določeno temeljno organizacijo. V planih ugotavljanja celotnega prihodka ter razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985 vseh obračunskih enot delovne skupnosti Mercator-Nanosa predvidevamo povečanje porabe sredstev (materialnih stroškov električne energije, vode, stroškov ogrevanja, papirja, proizvodnih storitev, vzdrževanja, neproizvodnih storitev, potnih stroškov) do 40%, tako da bo znašala rast porabljenih sredstev v povprečju za okrog 38%. Stroški DS v letu 1985 bi s tem naraščali tako kot v vseh temeljnih organizacijah oz. kot na ravni DO. Brutto osebni dohodki naj bi se zvišali v masi za 46,5% ob upoštevanju rasti števila zaposlenih - v primerjavi s stanjem ob koncu leta 1984 za 4 ljudi -ter zaradi organizacijskih sprememb 1. 7. 1984 (Grosist, Trgovina - za 13 zaposlenih). Rast osebnih dohodkov v delovni skupnosti izhaja iz povprečne planirane rasti sredstev za OD v vseh temeljnih organizacijah Nanosa. Povprečni čisti OD na zaposlenega bodo v DS naraščali počasneje oz. v skladu z rastjo v vseh tozdih (za 36,8%). Število zaposlenih naj bi v letu 1985 znašalo 126 ljudi, kar predstavlja 3,3% več kot jih je ob koncu leta 1984. Število zaposlenih v čistih splošnih službah naj bi se v letu 1985 povečalo za 3 delavce in sicer za podpredsednika za splošne zadeve, socialno delavko in pripravnika v pravni službi. V gospodarsko računskem sektorju naj bi se v letu 1985 povečalo za 1 delavca, in sicer za pomočnika vodje GRS, v komercialni službi in sektorju AOP ter družbeni prehrani pa bi ostalo nespremenjeno. Kot je bilo dogovorjeno, posamezne službe delovne skupnosti, katerih obseg del in nalog za posamezne tozde se v letu 1985 v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem ni spremenil, niso delale ponovno plana za leto 1985. Deleži so ostali nespremenjeni. Spremembe smo upoštevali le pri tozdu Trgovina Rakek in tozdu Grosist Postojna, ki sta prenesla finančno računovodska dela v DS DO 1. 7. 1984 in pri tozdu Indus Koper zaradi prenosa fakturiranja v delovno skupnost. Prispevki za financiranje delovne skupnosti skupnih služb naraščajo v vseh tozdih, razen v treh omenjenih, ki so prenesli nekatera dela v DSSS, 10% počasneje od nominalne rasti dohodka, kar je v skladu z reso-lucijskimi načeli. Nanosove I Nanosove vesti I vesti Sergej Paternost Pravnik svetuje Ali delavec krši delovno disciplino, če odkloni delo na drugih delih in nalogah, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljenim delovnim zmožnostim? Načelo je, da je delavec dolžan nastopiti drugo delo šele po pravnomočnosti sklepa o razporeditvi, to je po 30 dneh od vročitve sklepa, če ne zahteva varstvo pravice ož. po dokončnosti sklepa, to je s prejemom sklepa delavskega sveta, ki je odločil o pritožbi delavca. V praksi pa se večkrat dogaja, da mora delavec začeti delati takoj po prejemu sklepa o razporeditvi na druga dela in naloge. V takih primerih delaveclahko mirne duše odkloni delo, ker mora vsekakor preteči od dneva prejema odločbe o razporeditvi do dejanske razporeditve 30 dni, v kolikor se delavec ne pritoži. Če pa pride do tega, da upocabi delavec pravno sredstvo pritožbe zoper sklep, je potrebno počakati do sprejema sklepa drugostopenjskega organa, to je delavskega sveta. Delavec torej ne krši delovne dolžnosti, v kolikor niso upoštevani roki za pravnomočnost in dokončnost sklepa o razporeditvi na druga dela in naloge, oz. mora pristojni organ za. razporejanje del&vcev upoštevati pri razporejanju vsa zakonita določila, ki obravnavajo to gradivo. Koliko znaša odpravnina ob upokojitvi Menimo, da je samoupravna pravica delavcev, da v ustreznem splošnem aktu o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke predvidijo tudi odpravnino ali nagrado ob upokojitvi. 4 Višina odpravnine mora biti v aktu določena, Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo posameznih panog predvidevajo, da se upošteva pri določanju odpravnine celotna delovna doba, pri čemer naj bi višina znašala največ 3 mesečne povprečne čiste OD na delavca v gospodarstvu SRS, ugotovljene v devetih mesecih preteklega leta, V kolikor v splošnem aktu delovne organizacije ni določil o odpravnini oziroma nagradi, delavci te organizacije nimajo pravice, da bi jo ob upokojitvi prejeli. Družbeni standard Sergej Paternost Predstavljamo Sergej Paternost Mehanična delavnica v Nanosu Malokdo pozna ljudi, ki skrbijo za tehnično brezhibnost tovornih vozil v Nanosu. Naj jih predstavimo širšemu krogu bralcev našega časopisa. Zglasili smo se v mehanični delavnici tozda Grosist, ki ima sedež v Postojni, na Tržaški 5&, in pokramljali z delavci te delavnice. Poprej smo govorili še s tehničnim referentom Tomažem Vrhovcem, ki nam je povedal nekaj podatkov o ustanovitvi in delu delavnice. Mehanično delavnico Mefcator-Nanosa je ustanovilo v letu 1947 takratno »Trgovsko podjetje Nanos«, ki je imelo sedež v Prestranku. Takrat je podjetje imelo le nekaj starih vozil, ki so bila rabljena. Zato je bilo nujno imeti lastno delavnico za vsakodnevna popravila vozil, da bi bila sposobna za nemoteno oskrbo poslovalnic. S preselitvijo podjetja v Postojno v letu 1961 je tudi mehanična delavnica dobila svoje prostore. S. širjenjem obsega poslovanja podjetja je bilo nujno povečati tudi število mehanikov in oskrbeti delavnico s potrebnim orodjem, tehničnimi sredstvi in ustreznim skladiščem za rezervne dele, tako da je v zadnjem času delavnica sposobna opraviti vsa tekoča popravila in tudi zahtevnejše posege na vozilih. V razgovoru z v.d. vodje me- ■ hanične delavnice Štefanom Mahničem smo izvedeli, da dela v delavnici 6 delavcev. Od teh so trije avtomehaniki, en avtoelektrikar, en avtokovač in en skladiščnik. V delavnici opravljajo vsa splošna popravila. Okvare so pretežno na sklopkah, električni napeljavi, na dovodu goriva ittjj. V letošnji zimi je bil največji “problem za vsa Vozila z dizelskimi motorji mraz, zaradi katerega je zmrzo- vala nafta in onemogočila vžig in vožnjo. Delavnica je trenutno zadovoljivo opremljena, vendar, pa prostori ne ustrezajo pogojem za delo, saj niso bili zgrajeni namensko za delavnico. Eden najstarejših mehanikov v delavnici je Andrej Gregorič, ki je v Nanosu že 16 let. Doma je z Rakeka in se vsak dan vozi na delo v Postojno. Za mehanika se je izučil pri podjetju Tran-savtoPostojna, nakar je prišel v Nanos. V delavnici opravljajo vsa mogoča popravila na vseh vrstah vozil. Na TAM motorjih do dveh ton nosilnosti opravljajo celo generalna popravila ter manjša kleparska in ličarska dela. Z enakim delovnim stažem pri podjetju je tudi Stane Kodre iz Goč v Vipavski dolini. V obrat Sadje Koper je prišel v letu 1969 kot voznik tovornega vozila. Zaradi poklicne bolezni, okvare hrbtenice, je moral opustiti delo šoferja in je bil razporejen na dela in naloge skladiščnika v mehanično delavnico. Pogled v skladišče pove, da gre za zahtevno delo, saj je skladišče podobno dobro založeni trgovini z rezervnimi deli. . Skladiščnik mora poleg vodenja kartoteke in izdaje materiala nabavljati rezervne dele. Največji problem so rezervni deli za vozila Zastava, medtem ko je nabava TAM-ovih rezervnih dcelov lažja. Sicer pa mora biti nabavljač iznajdljiv in imeti dobre zveze, da dobi potrebne rezervne dele. Andrej Gregorič že polnih 16 let skrbi za motorizacijo M-Nanosa. Foto: Sergej Paternost Štefan Mahnič skrbi za organizacijo dela in pravočasnost popravila vozil. Foto: Sergej Paternost Počitniški prostori Nanosa V Mercator-Nanosu imamo poleg počitniških prikolic še dva objekta - počitniški dom v Bašaniji, Savudrija, z »depandanso Stala bar« in dvosobno stanovanje v Kaninski vasi v Bovcu. V tem sestavu bomo nekaj več zapisali o domu v Bašaniji zaradi njene problematike. Stavba v Bašaniji je bila kup- , Ijena v letu 1964 za potrebe tedanjega _ trgovskega podjetja Nanos. Že ob nakupu je bila v pritličju trgovina. V drugem nadstropju pa stanovalci z družino. Trgovina je bila v sestavu našega tozda Buje. Po izločitvi tega tozda je trgovina še vedno ostala v teh prostorih. Pri sodišču v Bujah je vložena tožba zaradi izpraznitve poslovnih prostorov. Postopek je v teku. Kar zadeva stanovanje v drugem nadstropju, pa bi morali nosilki stanovanjske pravice priskrbeti drugo ustrezno stanovanje. Če bi hoteli, da bi se izselila iz teh stanovanjskih prostorov. Poleg tega je stavba zaradi starosti in dotrajanosti . potrebna temeljite obnove. O problematiki počitniškega doma je že razpravljal koordinacijski odbor sindikata Merca-tor-Nanosa, ki je sprejel sklep o potrebni obnovi doma, v nasprotnem primeru pa ga je treba prodati in za izkupiček nabaviti nove počitniške prostore. Glede na tako stanje in pa ha dejstvo, da je zaradi padca standarda delavcev vse večje zanimanje za letovanje v lastnih domovih, menimo, da bi bilo potrebno dom usposobiti in ga sodobno opremiti, da bi služil namenu, za katerega je bil kupljen. Najprej je treba priskrbeti družini drugo ustrezno stanovanje ali pa preurediti de[ obstoječega objekta - »Štala bar« v stanovanje in ga dodeliti družini, ki sedaj zaseda drugo nadstropje doma. S tem bi pridobili okrog 20 novih ležišč, dosegli pa bi tudi, da bi bila stavba pod enim ključem, saj so sedaj glavna vrata odprta zaradi stanovalcev. Dvosobno stanovanje v Kaninski vasi v Bovcu bo opremljeno do 15. 1. 1985. Po tem bodo smučarji Nanosa lahko poceni smučali na pobočjih Kanina. Prostore bodo lahko uporabljali tudi drugi delavci Nanosa izven smučarske sezone, saj je Bovec turistično središče, ki omogoča izlete v okolico kot tudi zahtevnejše planinske ture. Olajšave, ki jih nudi računalnik MDS 21/50 Slobodan Milinkovič Opora planski in finančni poslovni funkciji V naslovu omenjeni poslovni funkciji imata vsaj eno skupno lastnost »premetavanje« velikega števila podatkov in izračun nič manjšega števila različnih kazalcev poslovanja oz. sestavljenih informacij, ki jih je treba izračunati s pomočjo matematičnih operacij. Analiza pokaže, da gre pretežno za uporabo štirih osnovnih matematičnih operacij (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje) z dodatkom dveh najbolj pogostih izračunov (povprečij ter odstotkov oz. indeksov). Za potrebe Mercatorja je to v glavnem vse. Analiza oblik prikazovanja teh sestavljenih informacij pokaže, da so to pretežno tabelarni prikazi (matrike) z določenim številom navpično postavljenih stolpcev ter vodoravno postavljenih vrstic, kjer so podatki v prvem stolpcu in vrstici (bolj redko v drugem, še redkeje tudi v tretjem) v opisni odn. črkovni obliki. Ostali deli tabele (matrike) so v številčni obliki. Enako so zelo redki primeri takih tabelarnih prikazov, kjer je niz v številčni obliki v notranjosti tabele prekinjen še s kakšno vrstico ali stolpcem, ki bi bil v črkovni obliki. Če strnemo: imamo ta- belarne prikaze, kjer nekaj zunanjih vrstic in (ali) stolpcev vsebujejo opisne informacije v črkovni obliki (nazivi; imena ipd.) ostali del tabelarnega prikaza pa vsebuje podatke, razporejene v »okencih« tabele v številčni obliki. Velikost take tabele (matrike) oz. število stolpcev in vrstic v naši praksi v večini primerov ne sega čez 15 do 20 stolpcev in 20 do 30 vrstic. Zelo redke so namreč potreben po tabelah (matrikah), večjih razsežnosti - nekatere posebne sestavljena bilance. V razvitem svetu (ZDA) je pomoč računalnika pri izračunu in prikazu takih tabel (matrik) že lep čas nepogrešljiva oz. ne-nadopnestljiva. Med drugimi je primer Ameriške računalniške firme MDS (MOHAVVK DATA SCIENCES), ki nudi poseben software-paket, PLAN 21, za izračun omenjenih tabelarnih prikazov. Zmogljivosti PLAN-a 21 so naslednje: - Tabela (matrika) vsebuje do 60 stolpcev in do 120 vrstic. - Vsako »okence« v tabeli lahko »napolnimo« oz. neposredno vpišemo vanj podatek ali podamo matematično formulo, s pomočjo katere bo podatek izračunan in po izračunu vpisan. - V vsako »okence« tabele lahko Vpišemo podatek velikosti do 20 mest (črke ali številke). - Formule za izračun so lahko enostavne ali sestavljene iz več različnih računskih opera- ' cij z dvema ali več različnih podatkov, in sicer na ta način, da zraven označb za računske operacije naznačimo »okenca« ali niz »okenc« (navpično, vodoravno, diagonalno ali »cikcak«, oz. v poljubni smeri), čigar vsebina je predmet računske operacije. - Izračun je mogoč na eno od štiri decimalna mesta - zaokroženo ali ne. Računalnika, ki ju imamo, v Postojni po konfiguraciji (minimum 96 KB, dve enoti disket, trak ter tiskalnik), ki jo zahteva PLAN 21, sta sposobna za uporabo PLAN-a 21. Potrebno je še zagotoviti tehnično povezavo tiskalnika s centralno enoto (nabava in montaža ustreznega kanalnika) ter prireditev (»spro-gramirati« oz. »napisati na ko* žo«) PLAN-a 21 za potrebe Mer-cator-Nanosa, kar je v teku. Mercator Mercatorjev I Mercatorjev mozaik I mozaik m Ob jubileju v Kopitarni Sevnica Milan Poljšak - članek v Biltenu, december 1984 »Bilten« skozi čas Kot marsikje drugje smo tudi v naši delovni organizaciji že pred leti spoznali, da brez pravočasnega primernega in objektivnega obveščanja ni uspešnega samoupravljanja ni dobrih medsebojnih odnosov, ni splošnega razumevanja in da tako obveščanje zato lahko precej pripomore tudi k boljšim uspehom. Zato smo že takrat začeli posvečati temu področju veliko pozornost, seveda v okviru naših možnosti. Iz dela KORŠ-a * Ljuba Sukovič Načrtno delo terja izobraževanje V skladu z odločitvijo poslovodnega sveta sozda Mercator 27.11.1984 je koordinacijski odbor za rekreacijo in šport sozda Mercator v času od 14. do 16. decembra 1984 organiziral v Mercatorjevem hotelu »Bor« na Črnem vrhu nad Idrijo posvet oz. seminar za organizatorje šport-norekreativnih dejavnosti v delovnih organizacijah. TOZD in TOK iz obeh tedanjih sozdov Mercatorja in KIT-a. Že v prvem statutu, ki smo ga sprejeli v maju 1964, smo zapisali, da imajo delavci delovne organizacije pravico, da so pra-yočasno, objektivno, razumljivo iti v celoti obveščeni o: ~ delu in uspehih ali neuspehih - tekočih poslovnih do- godkih, - nameravanih akcijah delovne organizacije za dosego boljših uspehov dela in - o dejavnosti organov opravljanja. Organi upravljanja, direktor in strokovne službe pa so dolžni in odgovorni, da zagotovijo organizirano, stalno in pravočasno obveščanje članov kolektiva o naštetih vprašanjih: - s poročanjem na zborih kolektiva, - z objavami na oglasnih deskah in - s poročanjem predstavnikov organov upravljanja na obratnih sestankih. Kaj kmalu smo spoznali, da re oblike obveščanja niso dovolj. Zato smo začeli iskati še druge, take, ki bi zainteresirale delavce, da bi tudi doma v svojem prostem času več razmišljali in se seznanjali z našimi skupnimi zadevami, težavami in uspehi v delovni organizaciji. Tako smo prišli na idejo, da bi tudi pri nas, čeprav smo sorazmerno majhen kolektiv, poskusili z izdajanjem svojega glasila. To idejo smo nato uresničili že na začetku novega leta. V januarju 1965, leta nam je uspelo, da je izšla prva številka našega glasila »Bilten-. Od tega časa dalje izdajamo glasilo redno mesečno že dvajset polnih let. Doslej smo izdali že 240 številk rednih izdaj in tri izredne. Če računamo, da je vsaka številka imela poprečno štirinajst strani (posamezne od 10 do 19), je to v teh letih precej zajeten kup informacij, s katerimi so se lahko naši delavci seznanili izven rednega delovnega časa. Naše glasilo sicer ni reprezentančne oblike, saj smo ga več čas pisali in razmnoževali sami na ciklostil, razen ene številke in nekaj naslovnih strani. Zato je še bolj domač in poceni, saj je doslej predstavljal dodaten strošek le papir, medtem ko so bili vsi dosedanji prispevki napisani brez vsakega najmanjšega honorarja, Glasilo prejemajo brezplačno vsi člani kolektiva. Poleg njih ga prejemajo tudi nekatere zainteresirane organizacije, posamezniki in ustanove ter večje število naših upokojencev, ki so ob odhodu v pokoj izrazili željo, da bi ga radi še naprej prejemali. V glasilu redno objavljamo izvrševanje letnega in mesečnih proizvodnih planov, sklepe samoupravnih organov, sklepe občinske skupščine in skupščin SIS, v katerih sodelujejo naši delegati, izvlečke poslovnih poročil, zanimivosti s službenih potovanj v tujino, poučne članke s področja varstva pri delu in požarne varnosti, programe dela naših družbenopolitičnih organizacij, zapise političnih in podobnih akcijah, športne rezultate, ki so jih dosegli naši sodelavci, kadrovske vesti ter druge prispevke informativnega ali vzgojnega značaja. Med izdajami moramo posebej omeniti število 141, ki je izšla v septembru 1976, ob praznovanju 90-letnice obstoja naše delovne organizacije. Ta številka je bila natisnjena v tiskarni in ilustrirana s slikami. V njej je popisana zgodovina naše delovne organizacije do takrat, njena takratna proizvodna sposobnost in zanimivi doživljaji in spomini nekaterih starejših delavcev in upokojencev. Zato smatramo, da je ta številka še posebej zanimiva in pomembna med dosedaj izdanimi. Žal pri pridobivanju dopisnikov še vedno nismo veliko napredovali. Vendar je treba upoštevati, da imamo v našem kolektivu kar 58% delavcev, ki imajo samo popolno ali celo nepopolno osemletko in taki se neradi pripravijo k pisanju. Zato bomo morali storiti še več, da bo naše glasilo postalo ob sodelovanju večjega števila sodelavcev še bolj naše. Iz informacije je razvidno, da je načrtovano povečanje fizičnega obsega proizvodnje za leto 1985 10 odstotkov. Najbolj bodo povečali proizvodnjo raz-tezačev in napenjačev - kar za 40%. Znatnejše povečanje proizvodnje načrtujejo še pri kreker paličicah (30%) in pri proizvodnji plastičnih profilov (31%). Lesenih podplatov nameravajo proizvesti za 18% več od leta 1984. Pri izgotovljenih kopitih pričakujejo 3% nižjo realizacijo, z ozirom na plan v letu 1984 pa za 3% višjo kakor v letu 1984. Proizvodnjo gotove lesene obutve bodo zvišali za 10%, medtem ko se pri lesenih polizdelkih ne bo zvišala. Izvoz nameravajo povečati za 15 odstotkov, vendar glede na realizacijo iz leta 1984 tu ne bo povečanja, ker so bili lani v izvozu zelo uspešni in so presegli plan. Izvoz po vrednosti predstavlja 16 odstotkov realizacije. Udeležilo se ga je 17 organizatorjev športnorekreativnih dejavnosti iz sozda Mercator, žal pa nihče iz sozda KIT. Prvi dan so bile na programu predavanj naslednje štiri teme:' 1. Športna rekreacija med počitnicami, organizacija tečajev smučanja, plavanja in rekreativne dejavnosti v letoviščih in domovih. 2. Športna rekreacija skozi oči zdravnika. 3. Športna rekreacija v DO, TOZD in TOK. 4. Predstavitev dejavnosti na športno rekreativnem področju. Predavala sta priznana strokovnjaka s teh področij: dr. Berčič in Komelj. Program drugega dne seminarja je bil bolj praktične narave, kjer so seminaristi najprej predelali program dela KORŠ-a za leto 1985 in se dogovorili o konkretnih zadolžitvah ob organizaciji obeh Mercatoriad. Nato sta sledili seminarski nalogi udeležencev. To' je priprava in izvedba tekmovanja v šahu in kratek planinski pohod na vrh hriba. Po končanih tekmovanjih je alpinist Viki Grošelj ob prikazovanju čudovitih diapozitivov alpskega sveta predaval o alpinizmu. Za zaključek je sledila analiza seminarja in tovariško srečanje Te načrte nameravajo uresničiti s 433 zaposlenimi, od katerih je 245 proizvodnih delavcev, 188 pa storitvenih in vodstvenih. Pri izračunu potrebnega števila ljudi upoštevajo 2,5% izgube časa za priuče-vanje in prav toliko časa za sestanke, za izpade električne energije, čiščenje jtd. Ker so v letu 1984 nabavili precej nove opreme, so v planu za leto 1985 načrtovali zvišanje storilnosti za najmanj 5 odstotkov. V letu 1985 bo vsaka od obeh izmen delala 17 sobot. Tedaj delajo samo v dopoldanskem času. Naložbe načrtujejo v opremo za proizvodnjo obutve za prosti čas, nadalje v opremo za preusmeritev proizvodnje z lesenih kopit na plastična, za odpravo ozkih grl in za zamenjavo zastarele opreme. Poleg lastnih 'sredstev bodo viri še posojila banke in zavarovalnice, mednarodna posojila in združena sredstva sozda Mercator. seminaristov, ki je kar prehitro .minilo ob različnih družabnih igricah. Namen seminarja je bil predvsem dogovor članov KORŠ-a in ostalih udeležencev o delu in Srečanje je bilo v sredo popoldan v gostinskih prostorih Potrošniškega centra Ločna na cesti herojev. Udeležilo se ga je precejšnje število upokojencev, ki vsako leto željno pričakujejo ta dan, da se spet snide-• jo s svojimi vrstniki, nekdanjimi sodelavci in pridejo v stik s svojo delovno organizacijo, ker jih še vedno Mercatorjev mozaik koordinaciji medsebojnega delovanja v letu 1985. Posvet smo izkoristili tudi za to, da so nam strokovnjaki s tega področja predstavili nekatere teme, ki so v naših vrstah manj poznane oz. nedodelane. Žal se seminarja niso udeležili organizatorji športne rekreacije iz sozda KIT, ki so zdaj že člani velike družine Mercator-KIT. Taka vrsta izobraževanja je v sistemu sozda potrebna in jo je treba podpirati in tudi še v bodoče organizirati. zanima, kaj se dogaja v tozdu, kako posluje, kakšne težave ima in kakšni so načrti za v bodoče. Use to in še kar je koga zanimalo, jim je rade volje odgovarjal direktor tozda Standard, Ciril Jarnovič. Predsednik sindikata Andrejčič je z željo, da bi leto 1985 preživeli srečno in zdravo, izročil skromna darila, osnovna organizacija sindikata jim je pripravila družabni večer, kjer ni manjkalo dobre hrane in pijače. Ko so se v večernih urah poslovili, so si zaželeli srečno 1985 in nasvidenje čez eno leto. Iz Biltena delovne organizacije Januar 1985 Gospodarski načrt Kopitarne Sevnica Gospodarski načrt Mercator-Kopitarne Sevnica so sprejeli delavci delovne organizacije 28. decembra. V internem glasilu navajajo vrednosti le v odstotkih »zaradi določenih pravil v delovni organizaciji«. Informacija pa poudarja, da so tudi številčni podatki zaposlenih dostopni in navaja, pri kom. Člani KORŠA In ostali udeleženci seminarja za organizatorje športne rekreacije med seminar-jem. Foto: Ljuba Sukovič Preselil se je Mercator-Konditor Pod vabljivim naslovom »Kam so se preselile torte in krofi« so dnevni časopisi objavili novico, da se je Konditor končno preselil v novo tovarno. Pravzaprav se seli postopoma saj je zaenkrat (ko smo pripravljali časopis) preseljena le »uprava«. Seveda so tudi upravni prostori v novi tovarni, ki stoji v Murglah, točneje na Koprski cesti, n. h. kratica n. h. pomeni »nova hiša«, ki hišne številke še nima. Sicer pa je važno to, da veste, da je Koprska ulica v Murglah in nova sladka tovarna, le lučaj stran od zadnje avtobusne postaje proge mestnega prometa številka 1. V teh dneh, ko nastaja naš časopis, se postopoma selijo tudi slaščičarske in pekarske delavnice, ki so zdaj takorekoč raztresene po vsej Ljubljani in to v precej utesnjenih in neprimernih prostorih, kjer pa kjub vsem težavam uspejo napeči vsak dan cele gore sladkih dobrot. No, v novi tovarni bo vse seveda veliko lažje in kaj in kako bodo z delom pričeli tam, bomo seveda kmalu tudi mi obširneje napisali. Prav je, da tokrat naredimo tudi nove telefonske številke M-Kondi-torja na Koprski cesti (prej Oražnova 12). Hišno centralo dobite na številki 267-061, direktorja na direktno številko 264-282, vodjo komerciale na 264-791, številka prodaje in nabave pa je 264-792. Pa sladek pozdrav iz nove sladke tovarne Mercator-Konditor. Mile Bitenc Iz Novega mesta Ljuba Sukovič - TOZD Standard Tradicionalno srečanje upokojencev % Zadnje dni pred iztekom starega leta 26.12.1984 je OO sindikata v tozd Standard iz Novega mesta organizirala že tradicionalno srečanje upokojencev tozda. Naši dobavitelji Radenska Brez rubrike Radenska bi y našem časopisu nekaj manjkalo. Sporočila o njihovi proizvodnji, turistični ponudbi, športnih manifestacijah in morda še o čem, so nedvomno dobrodošla in s takim načinom predstavljanja Radenske se bomo srečevali tudi letos. V tej številki vas bomo v imenu Radenske povabili na prijeten dopust v Radence; drugačen »stik« z Radensko pa vam ponujamo v križanki, h kateri je tudi ta delovna organizacija primaknila nekaj nagrad. Radenci so bili že nekdaj privlačni in razlogov za to je kar veliko. Preveč je, da bi naštevali vse. Zapišem naj le to, da so kup lepih in dobrih stvari o Radencih videle celo stroge komisije, ki so temu kraju v lanskem letu podelile visoko priznanje: imenovali so jih za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji. Podelili so jim zlato plaketo za kakovostno turistično ponudbo v letu 1984. 1 Ponavadi nanese tako, da si nekaj starega dopusta prihranimo še za prve tedne po novem letu. Če bi nekaj dni radi preživeli lepo, prijetno in obenem tudi koristno, potem pa se odločite za Radence. Spet so namreč pripravili vabljiv in sora-zmero poceni paket za sedem dni programiranega bivanja v tem zdraviliškem kraju. Razen polnih penzionov - o dobri hrani in postrežbi, pa tudi gostoljubnosti v hotelu Radin vendar ni treba posebej govoriti -omogočajo tudi en brezplačni pregled pri zdraviliškem' zdravniku, kar pa je brez dvoma nadvse koristno. V paket so »vtaknili« tudi eno podvodno ali pa ročno masažo, dvakrat C02 kopeli, pitno kuro mineralne vode Radenska tri srca in seveda neomejeno kopanje v hotelskem bazenu. Cene paketa so različne in pač zavisijo od tega, kje si boste izbrali sobo: ali v tistem delu hotela Radin, ki je A kategorije, ali pa v kategoriji B. Povsod imate možnost izbirati med eno oz. dvoposteljno sobo, kar se deloma pozna tudi pri ceni. Cene pa so naslednje: v A kategoriji hotela Radin boste za 7 dni odšteli 10.800 oz. 11.300 din (druga cena velja za enopo- steljno sobo), v B kategoriji pa stane celotni program v enoposteljni sobi 10.000 din, v dvoposteljni pa 9.500 din. Otroci do 7. leta starosti imajo.50% popusta pri penzionski prehrani, če spijo s starši. Bivanje v hotelu Radin pa lahko seveda podaljšate in razliko pač doplačate po dnevni ceni paketa. Pri podaljšanem bivanju za 3 dni se dodatno vključi po ena masaža in C02 kopel. Če pa se boste odločili za štirinajstdnevni paket v Radencih, potem boste tam lahko ostali še petnajsti dan, seveda na stroške zdravilišča. V Radencih in okolici je toliko zanimivosti in prijetnih stvari, da vam nikoli ne bo dolgčas. Njihova animacijska služba ima pripravljen pester program, ki vključuje izlete v bližnjo in daljno okolico, pa kulturne in zabavne prireditve in še kaj. Prav v času Pusta pa je v Radencih celo več prireditev in zabave, zatorej lahko pričakujemo tudi tega februarja na račun maškarade v§liko zabave in dobre volje. Konec koncev se boste sprostili še v bazenu, trim kabinetu ali na kegljišču, vabi vas savna, solarij, takorekoč vsak trenutek boste imeli možnost rekreacije. Verjemite, da so Radenci lepi in prijetni tudi v zimskem času in če se boste odločili za ponujeno ugodnost, ki velja le do konca marca, potem pokličite v hotel Radin, kjer vam bodo radi postregli še z drugimi informacijami, in vam sobo tudi rezervirali. Zavrtite telefonsko številko 73-331, ne pozabite pa na številko omrežne skupine - ta je 069. Mile Bitenc Lek sprašuje: Poznate Hay? Mile Bitenc Darilo - kot večne sanje Dišeče darilo, ki ga podarimo, je vedno dobrodošlo. Dišave so že tisočletja špremljevalec, ki poudarja našo osebnostjo nas predstavljajo. ~ Ni naključje, da so v Leku torej pri kreaciji parfumske linije Hay mislili na raznoliko paleto razpoloženj in značajev potrošnje in prav zato tudi izbrali štiri različne, ekskluzivne vonje, ki so paralele najbolj prodajnim parfumom na svetovnem trgu. Zaradi raznolikosti vonjev lahko izberemo iz parfumske linije tistega, ki trenutno najbolj odgovarja našemu razpoloženju, ali pa si izberemo enega, ki je naš stalni spremljevalec. Hay - čar orienta je topla, cvetna nota z orientalno zasnovo, namenjena elegantni, čustveni, očarljivi ženski, je nota, ki odkriva v topli poletni noči tančice romantičnih skrivnosti. Hay - zeleni veter je sveža, zelena cvetna nota, namenjeni športni, naravni, mladostni vitalni ženski. Hay - majski svet je poudarjena, fantazijsko cvetna nota za romantično, občutljivo, zasa- V trim-kabinetu Radenske se lahko temeljito razmigate. Fotoarhiv Radenske Propagandne akcije Mile Bitenc Nepričakovan uspeh ob začetku Propagandna akcija, ki smo si jo zamislili ob otvoritvi COP Celje, je bila kar obsežna. Pomislili smo na to ih ono, pretehtali, se posvetovali in končno sklenili, da bomo bodoče kupce, predvsem Celjane in okoličane v Mercatorjevo prodajalno privabili na razne načine. Predvsem zaradi tega, ker je Mercator pravzaprav v Celju in okolici nepoznan. Tisto, da vsa potrebna dela za otvoritev objekta (planirana storitev je bila za 26. 12. 1984) sicer ni stvar propagande, a vseeno smo držali pesti, da bi trgovina prvič odprla vrata le še v starem letu. Šlo je sicer sila težko, a vendarle morda precej nenavadno, otvoritev je bila na nedeljo, le dva dni pred novim letom. Morda so mnogi zmajevali z glavo, češ, nedelja je... Vendar je prav v tej nedelji bil svojevrsten »čar«. Kar poglejmo: vsepovsod zaprte trgovine, njano in zadržano žensko. Štirje čudoviti vonji Hay so spremljevalec, ki je ves dan z vami. Za jutranjo in večerno nego priporoča Lek parfumsko milo Hay, ki je veliko bolj primerno za kožo, kot klasična trda mila. Kožo telesa parfumsko milo Hay nadišavi tako, da vse telo prijetno diši. Parfumski deodoranti in deo sticki so primerni predvsem za dnevno rabo, takoj po umivanju, saj diskretno odišavijo in dezodorirajo najbolj kočljive dele telesa. Za večer in posebne priložnosti pa kapnemo na uho in na vrat parfumsko vodo v istem vonju, kot prej milo ali deodorant. Izberite svoj.vonj zase in odločite se za obdaritev najbližjih. Hay so vonji v štirih izdelkih, ki vas spremljaj'0 od jutra do večera. bližajoči se prazniki pa so terjali ravno nasprotno. In drugo: nov prodajni center, novo ime, obljubljena velika in morda celo drugačna izbira blaga... Transparenti na najbolj »vročih« mestih v Celju, odlična radijska reklama na radiu Celje in Ljdbljana, pa vabljivi letaki, ki so jih razdeljevali takorekoč na vseh mogočih in nemogočih mestih, obljubljena presenečenja in še kaj... Vse to je skorajda presenetilo tudi vse vas, ki smo temu kakorkoli stregli. Prava škoda, da jo je prav tisto nedeljsko jutro zagodlo vreme, kajti sicer bi nad Celjem lebdel tudi ogromen Mercatorjev balon. Nekaj sto avtomobilov, še večkrat po sto ljudi in dvakrat toliko radovednih oči.se je zbralo na slovesni otvoritvi, ki je pravzaprav pomenila le še kratek korak do odprtja vrat. Nepopisna gneča je trajala vse do poznih večernih ur, ko so v nakupovalne košrice dobesedno »tekle« ponujane stvari. Posebna ponudba celotnp Mercatorjeve proizvodnje je pritegnila. Nekaj, česar mnogi niso mogli doumeti, je bilo tudi nagrajevanje kupcev. Skozi ves dan smo v sodelovanju z našimni proizvajalci in drugimi poslov--nimi partnerji nagrajevali kupce. Nagrado je resnično dobil vsak 20. kupec. Veliko takšnih in drugačnih del je bilo seveda potrebnih, da je bila trgovina ob otvoritvi takšna, kakršna je pač bila, ali, kot sem mimogrede ujel iz ust nekega kupca »strašno šika-na«. Za vse to je poskrbela roka aranžerja Zvoneta Goleta, ki je dokazal, da zna narediti marsikaj. Nagrade za kupce v COP Celje so prispevali: Pivovarna Union Ljubljana, Radenska, Aero Celje, Ilirija Vedrog, Fructal, Medex, Kolinska, Slovin, Pionir Subotica, Pivovarna Laško, Žito Ljubljana, Vipava, Mitros in Mercatorjeve organizacije združenega dela Emba, Eta, AK Krško, TMI Ljubljana, Konditor, Steklo, Golovec in tudi Studio za ekonomsko propagando. Mercator-Konditor pripravlja Pavlihove torte Mile Bitenc Skoraj 100.000 sladkih ust Ste za nekaj sladkega? No. Pavlihova torta vas bo zagotovo posladkala tako kot vse tiste, ki so si jo privoščili pred vami. Ne verjamete, da je temu res tako? V akciji Pavlihe in našega Konditorja — rečejo ji »Vzemi me s seboj« se je prav s Pavfihovo torto posladkalo že skoraj 100 tisoč ust. In kaj bi podarili? Izbira je velika, štirje različni parfumski vonji so v štirih različnih izdelkov: deo sprayu, deo sticku, parfunski vodi in par-funskemu tekočemu milu. Ko izbiramo vonj je najbolj zanesljivo, da ga izberemo glede na značaj naše obdaro-' vanke. Hay - divji mošus je izrazita animalna, erogena nota mošu-sa, namenjena nenavadni, napredni, izzivalni, osvajajoči ženski. Vonj je primeren za plesno razpoloženje v diskoteki ali na družabnem srečanju. Uspeh pelje akcijo naprej. Kdor kupi Pavlihovo torto, dobi ob njej poseben pavlihov žeton. Šest žetonov daje pravico do udeležbe pri žrebanju za privlačne sladke nagrade. Treba je le vtakniti žetone v kuverto, pripisati svoj polni naslov in jih poslati na CP Pavliha, Ljubljana, Kardeljeva 4 (s pripisom »za torto«). Več kompletov žetonov daje pri žrebanju seveda več možnosti. Kakšne so nagrade? Sladke, seveda in to v obliki lepih, okrasnih in velikih tort pa še v obliki brezplačne naročnine na Pavliho. V Mercator-Konditorju računajo, da bodo to akcijo zaključili v marcu. In kje so prodajna mesta Pavlihove torte, kjer obenem dobite tudi žetone? To so vse Kondi-torjeve slaščičarne v Ljubljani ter nekatere prodajalne Rožnikovih tozdov Grmada, Golovec in Dolomiti. Če boste vsaj malce pokukali v Pavliho, pa boste lahko prebrali celoten spisek prodajnih mest.' Naj tudi vaš posladka Pavlihova torta, ki je menda tako dobra, da kar sama od sebe vabi: vzemi me s seboj... Hran 11 Nagradna križanka Št. 1 Postanite poverjenik Prešernove družbe Pravilno rešeno križanko št. 1 pošljite z izpolnjenim kuponom in obveznim pripisom na ovojnici »Nagradna križanka 1« na naš naslov: Mercator-Studlo za EP, 61000 Ljubljana, Breg 22, najpozneje do 15. februarja 1985. Nagrade, ki jih bo 10, bodo prispevali: Medex Ljubljana, Radenska Radenci in Mercator-Studlo za EP. V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovno oživljanje tecja našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo pa sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe? Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturo osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Poleg tega, da pridbbivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje. Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program,'cenike in ostalo informa-tlvno-propagandno gradivo, 'ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih organizacijah in. v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici približali bralcem. Izid žrebanja novoletne križanke Prešernova družba razpisuje nagrade za poverjenike prvo v višini 20.000,00 din - dve drugi po 15.000,00 din - sedem tretjih po io.000.00 din Nagrade bodo podeljene ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna 3. decembra 1985 - ob izidu Redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986. Vsi poverjeniki so upravičeni tudi do določenega odstotka denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. ‘Z ustanovitvijo nagrad želimo približati slovensko knjigo kar najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, obnoviti in povečati število članov Prešernove družbe, ki bodo pri uresničevanju teh ciljev dosegli najboljše uspehe v letu 1985. Prijave za delo poverjenika, poročilo o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošljite na naslov: Prešernova družba, Borse-tova 27, 6100 Ljubljana, tel. 218-909 ali 218-950. KUPON ZA POŠILJANJE KRIŽANKE Prejeli smo 824 pravilnih rešitev nagradne križanke. Med temi smo izžrebali 20 srečnežev, ki prejmejo nagrade Leka iz Ljubljane in Studia za ekonomsko propagando Mercatorja. Nagrajenci so: 1. Ivan Gregom, M-Sadje zelenjava, Poljanska 46/a, 61000 Ljubljana 2. Verica Emeršič, Mezgovci 3, 62252 Dornava 3. Stane Pogačar, M-MT TOZD Contal, Titova 66, 61000 Ljubljana 4. Mirjam Ceranja, Gotska 9, 61000 . Ljubljana 5. Ciril Jarnovič, TOZD Standard, Glavni trg 3, 68000 Novo mesto 6. Anica Kranjc, Bife, Tržaška 37/b, 61000 Ljubljana 7. Boštjan Benedetti, Kopališka 4, 66310 Izola 8. Tereza Horvat, Celovška 103/51, 61000 Ljubljana 9. Ludvik Čampa, TOZD Dolomiti, Tržaška 37/b, 61000 Ljubljana 10. Miro Polšak, Planina 165, 66232 Planina 11. Marinka Jugovec, M-P, Osojnikova 1, 62250 Ptuj 12. Olga Starovasnik, M-Eta, Kajuhova pot 4, 61240 Kamnik 13. Franc Gutnik, Butahjeva 2, 61360 Vrhnika 14. Rudi Pogorelec, M-Sadje zelenjava, Poljanska 46/a, 61000 Ljubljana 15. Jože Mikuž, TOZD Javornik, Staneta Rozmana 1,, 65280 Idrija 16. Emica Strnišnik, M-Preskrba Krško, Blagovnnica 5, 68270 Krško 17. Rudi Barbo, Jerebova 4, 68000 Novo mesto 18. Marija Zupančič, M-Konditor, Slaščičarna, Potrčeva 6, 61000 Ljubljana 19. Franc Češarek, TOZD Jelka, SP Sodražica, 61317 Sodražica 20. Tilka Črtalič, H. Maroka 1,68290 Sevnica Ime in priimek Točen naslov delovnega mesta (DO ali TOZD, mesto in ulica) Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite »Nagradna križanka«, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. 12. stran januar ’85 Mercator vmkMsmMm tmk 5\ VIDEL,LVkOVIMA, TR-€OJlUK II TRE5BL IN LIPNICE W\KV_ Č^PfelH OGL/Vb ! AKonmuE^cmic nms EUJB.SK fKfiDlUAL^K TOTKE WXb' Razpisni pogoji 8. mercatoriade I. V veleslalomu razpisuje KORŠ naslednje tekmovalne skupine: 1. MOŠKI supina A - do 30 let (rojeni leta 1955 in kasneje) skupina B - od 31 do 40 let (rojeni od leta 1945 do 1954) skupina C - od 41 do 50 let (rojeni od leta 1935 do 1944) skupina D - nad 50 let (rojeni leta 1934 in prej) 2. ŽENSKE skupina A - do 30 let (rojene leta 1955 in kasneje) skupina B — od 31 do 40 let (rojene od leta 1945 do 1954) skupina C - nad 40 let (rojene leta 1944 in prej) II. Tudi v teku na smučeh so moški in ženske razporejeni v iste starostne skupine kot v veleslalomu: 3. MOŠKI skupina A - do 30 let (rojeni leta 19$5 in kasneje) skupina B - od 31 do 40 let (rojeni od leta 1945 do 1954) skupina C - od 41 do 50 let (rojeni od leta 1935 do 1944) skupina D - nad 50 let (rojeni leta 1934 in prej) 2. ŽENSKE skupina A - do 30 let (rojene leta 1955 in kasneje) skupina B - od 31 do 40 let (rojene od leta 1945 do 1954) skupina C - nad 40 let (rojene leta 1944 in prej) Naj samo v osvežitev spomina dodamo še nekatera določila iz pravilnika o tekmovanjih’ na zimskih športnih igrah: - moški in ženske tekmujejo v obeh panogah v skupinah v različnih starostnih kategorijah, - tekmovalci opravijo za uvrstitev samo eno vožnjo oziroma tek, - za prva tri mesta v starostni'kategoriji se podeljujejo medalje, - tekmovanje je organizirano tudi ekipno, in sicer posebej moške^ in ženske ekipe, za uvrstitev ekipe so štete točke iz posamičnega tekmovanja v vsaki kategoriji, ki se dodelujejo po »fis« sistemu, in sicer: prvi prejme 25 točk, drugi 20, tretji 15, četrti 12 in nato do petnajstega mesta po točko manj. Prijave sprejema KORŠ na naslov: SOZD MERCATOR - za KORŠ, Aškerčeva 4, 61000 Ljubljana - do vključno 18. februarja 1985 Program za 9. marec 1985 Ob 7.30 odhod avtobusov iz Ljubljane izpred poslopja DS SOZD na Aškerčevi 3 (velja samo za tiste, ki se bodo udeležili skupnega organiziranega prevoza iz Ljubljane) do 9. ure prihod udeležencev na Kope. Vodje posameznih ekip v Partizanskem domu v informacijski pisarni dvignejo štartne številke, štartne * liste in vse ostale in- formacije ob 10.00 štart tekmovanja v veleslalomu po naslednjem vrstnem redu: na daljši prvi progi tekmujejo moški; naj-* prej skupina C, nato skupina B in nazadnje skupina A na krajši, a vendar dovolj zahtevni progi štartajo istočasno najprej moški tekmovalci skupine D, nato pa ženske po istem vrstnem redu - najprej skupina C, nato B in na koncu skupina A- ob 13.00 štart tekmovalcev v tekih na smučeh po istem vrstnem redu kot pri veleslalomu -najprej starejše tekmovalne skupine, nato mlajše (DCBA) - s tem, da najprej tekmujejo moški, nato ženske od 14. ure bo udeležencem na razpolago kosilo v športni dvorani v Slovenj Gradcu ob 16. uri slavnostna podelitev medalj, pokalov in drugih priznanj s tovariškim srečanjem udeležencev Sprotnih iger s plesom. Za , ples bo poskrbel an- sambel FANTJE TREH DOLIN Cemšeni Jo planin^ „ --------- , 8. zimske športne igre, mercatoriada Kope 9. marec 1985 V prejšnji številki glasila Mercator smo vam predstavili delo koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport sozda Mercator - KIT. Ker se je med tem časom število članic sozda zelo povečalo, s tem pa tudi verjetnih udeležencev in morebiti tudi dobitnikov medalj na zimskih športnih igrah, bomo s tem krajšim zapisom skušali predstaviti našo zimsko mercatoriado, kot popularno imenujemo naše športne igre. Koordinacijski odbor za rekreacijo in šport sozda Mercator (krajše KORŠ) organizira v okviru svojega načrta dela dvoje športnih iger - zimske in poletne. Zimske igre bodo tokrat 9. marca 1985 na smučišču Kope nad Slovenj Gradcem, oddaljenem od Ljubljane nekaj nad 90 km. (Kranjska gora npr. 88 km), na dokaj urejenem smučišču. Prireditev se bo odvijala po programu. Takoj moramo poudariti, da so naše športne igre v prvi vrsti tovariško srečanje delavcev in združenih kmetov sozda Mercator KIT. šele nato tekma za medalje, pokale in podobno. Tekmovanje se odvija v dveh športnih panogah: v veleslalomu in tekih na smučeh, v različnih starostnih skupinah -ločeno za moške in ženske. Tekmovanje je bilo na dosedanjih sedmih igrah zelo zanimivo, saj so proge vedno postavljene tako, da jih brez večjih težav prevozijo tudi slabši smučarji. Vzdušje na prireditvi je vedno prijetno, za kar poskrbimo še posebej na zaključnem delu, to je tovariškem srečanju. Naj ta zapis pomeni vabilo vsem na 8. mercatoriado na Kope - tako takmovalcem kakor gledalcem. Informacija na podlagi izkušenj Za zamudnike -štoparje Tisti, ki boste morebiti zjutraj zaspali in zamudili odhod avtobusa: Štopati morate na koncu Titove ceste in ne na Dolenjski (proti Koroški se potuje namreč kot proti Štajerski)! - Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n. sub. o., Ljubljana, Aškerčeva 3. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator. Uredništvo: Aškerčeva 5, 61000 Ljubljana. Telefoni: odgovorni urednik 221-044, novinar in tajništvo uredništva 221-010 in 218-522/int. 74. Uredniški odbor: Kristina Antolič, Marko Bokal, Mile Dolenc, Meta Malus, Sergej Paternost, Ljuba Suko-vič, Mirko Vaupotič. Odgovorni urednik: Jaro Novak. Tehnični urednik: Dušan Lajovic. Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda1 Mercator. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 14.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.