22
Politični pregled.
Državni zbor. — Prva seja je bila dne 17. t. m. Združene stranke obstrukcijonistov so koj začetkom seje začele z obstrukcijo in sicer so jo otvorile s tistim sredstvom, katero so za časa Badenija rabile šele koncem boja, z glasovanjem po imenih, Že ob 10. uri se je malone vsa obstruk-cijska armada zbrala v pisarni predsednika dr. Fuchsa, da se oglasi za besedo. Ko je ob 11. uri dr. Fuchs otvoril sejo in začel s spominskem govorom umrlemu grofu Falkenhavnu, zapustila je levica demostrativno dvorano in se vrnila šele potem, ko je Fuchs končal svoj govor. Po naznanilu, kaj je vlada čez božične praznika ukrenila s § 14., so Funke in tovariši predlagali, naj se celo ministerstvo zaradi porabe § 14. obtoži potem pa interpelirali radi umora češkega vseučilišč-nika Linharta v Pragi. Na to so prišle na vrsto peticije in in tu so Nemci začeli s predlaganjem glasovanja po imenih. O neki peticiji posl. Krumbholza je posl. Kaiser predlagal naj se glasuje imenoma o predlogu, da je peticijo ponatisniti v stenografičnem zapisniku. Desnica je glasovala za predlog, socijalisti, veleposestniki in antisemitje pa proti njemu. Slednjim je zaklical Wolf: Tudi brez vas nas je dovolj. Eesel: Mi glasujemo, kakor hočemo. Drugo glasovanje po imenih je predlagal Boheim in sicer o neki peticiji, glede krošnjarstva. Po glasovanju se je dr. Lemisch oglasil s trditvijo, češ, da je glasovanje neveljavno, ker se ni čitalo ime posl. Grro-belskega. Lemisch je predlagal, naj se sklene tajno sejo, v kateri se bo o tem razpravljalo, o njegovem predlogu pa naj se glasuje imenoma. Podpredsednik dr Ferjančič je odgovoril, da je Lemischev predlog brezpremeten, ker je Grobelski sploh ni več poslanec. Tretje glasovanje po imenih je predlagal ;zopet Kaiser o neki peticiji posl. Viljema Pfeiferja. Na to je dr. Poiner, stavil predlog glede korekture imenika poslancev, katerega predloga pa dr. Ferjančič ni pripustil, na kar se je vršilo četrto glasovanje po imenih. Lemisch je grajal, da se v imeniku poslancev nahaja ime umrlega grofa Falkenhavna in je zahteval, naj se sklene dve uri trajajoča pavza, potem pa naj se otvori debata o predlogu, da je izdati nov imenik poslancev. Predsednik dr. Fuchs: Predlog je sicer smešen (velik hrup na levi strani) in ga je obžalovati, a na glasovanje ga vender dam. Zbornica je predlog, odklonila, na kar je dr. Fuchs naznanil konec seje. S tem pa seja še ni bila končana, kajti obstrjikcija je prouzročila še debato v dnevnem redu prihodnje seja. Kaiser, Schonerer in Pergelt so   zahtevali, naj se postavi na dnevni red pri-
hodnje seje samo jedna točka ministerske obtožbe. Soc. dem. Riegler je zahteval, naj se pred predlego o rekrutih postavi poročilo o odstranitvi časniškega kolka in naj se tiskovnemu odseku naroči, da pripravi dotično poročilo tekom 48 ur. Ko je še dr. Fuchs pojasnil, zakaj je zakon o rekrutih nujen in zakaj ga je kot prvo točko postavil na dnevni red, je zbornica odklonila vse protipredloge in odobrila po predsedniku nasvetovani dnevni red. S tem je bila seja končana.
Stranke in vlada. — Obstrukcijo v državnem zboru so začele samo nemški nacijonaici, nemška napredna stranka in Schonerer-janci, dočim so nemško liberalni veleposestniki antisemitje, Mauthnerjeva skupina in socijalni demokratje sodelovanje odklonili. Mej nemškimi strakami se poskuša doseči jedinstven program, zlasti glede narodnih točk, kar bo seveda jako težko izposlovati. Desnica je v očigled obstrukciji storila odločilen korak glede pojasnenja občnega položaja. Pozvala je vlado naj pojasni svoje namene za prihodnost in naj pove, če hoče vladati po načelih in po željah desnice ali ne.
Hrvatska. — Deželni zbor hrvatski je odklonil predlog glede združenja Dalmacije z Hrvatsko. V zadnji seji je načelnik združene opozicije baron Eukavina ostro prijel bana, očitajoč mu, da je Hrvatsko izdal Madjarom, da se je v Srbi zarotil proti Hrva om in da zapravlja narodovo premoženje.
Ogerska. — Pogajanja med vlado in mej opozicijo kažejo, da se doseče končno vendar sporazumljenje. V bistvu gre samo se zato, da opozicija privoli v državnopravno priznanje nagodbe tudi za ta slučaj, ako se nagodba za Cislit-vansko uveljavi s § 14., kar je v direktnem nasprotju z ogrsko ustavo. Ako se opozicija uda, potem odstopi ministerski predsednik baron Banffj in zajedno dobi opozicija garancije, da se bodo prihodnje volitve vršile brez vladnega pritiska.
Nemčija   —   Nemško   državni   zbor   se   bavi sedaj z novo vojaško prelogo.    Nemčija   hoče svojo vojsko znatno pomnožiti ter utemeljuje to s tem- da trovezne države vse skupaj nimajo tako velike vojske, kakor Rusija in Francija.
Srbija. — Dne 13. t. m. je Srbija praznovala stole-letnico osvobojenja od turškega gospodstva. Razkralj Milan se pogaja s cerkvenimi oblastmi, da bi mu dovolila, adoptirati svojegu nezakonskega sina Hristič-a. Bivša Milan-ova ljubimska Artemizija Hristic. kateri je bil Milan obljubil zakon, se je s tem zadovoljila s pogojem, da se njen sin oficijelno prizna za prestolonaslednika.
Angleška in Francoska. — Angleška nadaljuje priprave za vojno in zajedno s tem rase tudi nasprostvo mej Anglijo in Francijo. Francozi ne morejo pozabiti svojega poraza v Fašodi. K temu pa so prišli še novi konflikti zaradi raznih kolonijalnih vprašanj. Obe državi te tudi trudita zagotoviti si za slučaj vojne nevtralnost Nemčije.