Pnrnrove in gradivo. Ljubljano. 2000. 1' 36/37 145 Matjaž Klemenčič PROSTOVOLJNE IN PRISILNE MIGRACIJE KOT ORODJE SPREMINJANJA ETNIČNE STRUKTURE NA OBMOČJU DRŽAV NASLEDNIC NEKDANJE JUGOSLAVIJE Že .samo enostavni dejstvi, da je bila nekdanja Jugoslavija večnacionalna država, večina območij pa narodnostno mešanih, dajeta slutiti, da je na območjih te nekdanje države prihajalo skozi vsa zgodovinska razdobja do številnih sprememb nacionalne strukture prebivalstva. Na te procese je najbolj vplivala neenakomerna poselitev narodnih skupnosti, saj so se nekatera narodnostno homogena območja (Slovenija, del Hrvaške, osrednja Srbija, osrednja Či na Gora, vzhodna Makedonija) mešala z narodnostno mešano poseljenimi območji (Bosna in Hercegovina, Vojvodina, Kosovo, zahodna Makedonija). Seveda pa so -zlasti v obdobju med letoma 1960 in 1985 - na migracijske procese močno vplivale tudi razlike v gospodarski razvitosti posameznih delov nekdanje Jugoslavije. Kot je bilo že omenjeno, je na območju nekdanje Jugoslavije prihajalo do večjih ali manjših sprememb v nacionalni strukturi prebivalstva skozi vsa zgodovinska razdobja. Izjema v teh procesih niso bila niti leta po prvi svetovni vojni, ko se je že nekaj tednov po svojem nastanku morala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (v nadaljevanju: Kraljevina SHS), soočati s številnimi težavami na vseh področjih. Zlasti pereče so bile težave v zvezi z nacionalnim vprašanjem, saj vsi narodi niso bili enakopravni. Zato ne čudi, da se je zaradi "kaotičnih" razmer iz delov novo nastale države, ki so do tedaj pripadali Avstro-Ogrski, najprej izselilo skoraj vse nekdanje uiad-ništvo. Tako sta se iz območja takratne jugoslovanske Slovenije izselili skoraj dve tretjini nemško govorečega prebivalstva (glej tabelo 1!), zlasti uradništva, ki ga je veliki meri nadomestilo srbsko-hrvaško uradništvo, Povečanje deleža srbsko-hrvaško (in seveda tudi slovensko) govorečega prebivalstva v nacionalni strukturi tedanje Slovenije pa ni samo posledica migracij, ampak tudi sprememb metodologije ljudskega štetja za leto 1921, kjer je vprašanje po občevalnem jeziku zamenjalo vprašanje po materinem jeziku. Podobni procesi so se kmalu po prvi svetovni vojni vršili rudi na območjih Hrvaške, kjer so se iz Dalmacije selili avstrijski, iz ostalih delov Hrvaške pa madžarski uradniki. Tudi Bosna in Hercegovina je doživela eksodus manjšega števila nemškega uradništva. ] 46________Matjaž Klernenčič: Proslovl|ne in prisilne migracije kol orodje ... Tabela I: Število (v 000) in delež prebivalstva po maternem jeziku po pokrajinah Kraljevine SHSi, ki so pred prvo svetovno vojno pripadala Avsrro-Ogrski (bre2 Vojvodine) v obdobju 1910-19312 mnlernl Jezik lero Hercegovina Dalmaciji! Slavonija Slovenija Ste v. % Sicv. % Stcv. % Sicv. % IVJO I.H5Î 9(1.0 327 9H. I 2.3N5 87J 1; O.a srbsko-hrvaäkl 1921 l.S221 moj) 2.7-10 100.0 1.056 100.0 I9JS J 2.316 100.0 100.0 .1052 1OO.0 J H i IOU.O OPOMBA: v tisočih; 0 - podatek jc manjši od 0,5 dane merske enote Iz obdobja takoj po prvi svetovni vojni izhaja tudi kratek obisk nekaj deset tisoč izseljencev iz ZDA slovenske, hrvaške in srbske narodnosti v letih od 1919 do 1922, ki so se sicer nameravali za stalno vrniti in se naseliti vjugoslaviji, vendar pa so se zaradi neprijaznih gospodarskih in političnih razmer odločili za vrnitev v ZDA.3 Do večjih sprememb nacionalne strukture prebivalstva je na območju nekdanje Jugoslavije po prvi svetovni vojni prišlo zlasti na območju Vojvodine. Medtem ko se je zaradi odselitve okrog 50.000 Madžarov, ki so se odselili na Madžarsko, delež madžarskega prebivalstva znižal za skoraj 4 %, se je z dosdjeva nje m hrvaškega prebivalstva število Hrvatov povečalo za štiri krat, njihov delež v skupnem številu prebivalstva pa narasel na skoraj 8 % (glej tabelo 2).4 * * -k 1 Kraljevino SHS je, čeprav je bila cen ura! ¡stično organizirana, v obdobju do teritorialne reorganizacije države leta 1924 sestavljali; 8 pokrajin: 1) Severna Srbija, 2) Južna Srbija. 3) Črna Gora. 'I) Banar, Mačka in Baranja (Vojvodina), 5) Bosna in Hercegovina, 6) Dalmacija, 7) HrvaŠka in Slavonija, S) Slovenija. 2 Wilhelm Winkler: Statistisches Handbuch der euro/Mischen Nationalitäten. (Wien, Leipzig: Wilhelm Braurniiller Universitäts-Vci iagsbuchhandlung, 1931): str. 212-213 . Recensement de ¡a population dans le Royaume des Serbs, Croates et Slovènes du šil janvier 1021. (Sarajevo: Državni stalistički ured. )92 t). str 2-3.: Stanounišiuo predratne Jugoslavije po veroispovesti i irui/ermjeni jeziku />o /¡opisu od JI. J. 1931■ Serija //. s voska. i (interna publikacija). (Beograd: Državni zavod za sraiisnkii i evidenc ¡ju, 19'15). 3 M ar jaz Klemenčič Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji: naseljevanje zemljepisna razprostranjenost in odnos ameriških Slovencev do stare domovine od sredine 19- stoletja tla konca druge svetovne vojne. Maribor-Založba Obzorja, 1987 str. 30-50. ^ Vladimir Djurič, Slobodan Čurčič and Saša Kicošev, "The l-'thnic Structure of tin: Population in Vojvodina". V he Serbian Question in The Balkums (Duška Hadži - jovanovič, Hd.). (Beograd: Faculty of Geography University of Belgrade, 199S). str. 211-226, Razprave in gradivo, Ijubljana, 2000, ¿1. 36/37 147 Ob tem je potrebno še omeniti, da je bila Vojvodina »... zaradi svojega geograjskega položaja že zgodovinsko določena za občasna popolna preseljevanja ljudstev ...«, od katerih so imela nekatera »... značaj eksodusa, druga pa naseljevanja in kolonizacije ...«^ To velja zlasti za obdobje ob umikanju turškega imperija, ko je zaradi vojn območje Vojvodine skoraj opustelo, nato pa je na prelomu iz 17. v 18. stoletje prišlo do množične priselitve srbskega prebivalstva ter pripadnikov skoraj vseh narodov nekdanje Avstro-Ogrske, še zlasti Nemcev. Zato pestra nacionalna struktura prebivalstva v tej pokrajini ni naključje in tudi dejstvo, da je po prvi svetovni vojni prišlo na območju takratne Jugoslavije do največjih sprememb ravno v nacionalni strukturi Vojvodine, je lažje razumljivo. Kljub temu, da po teh dogodkih vse do druge svetovne vojne ni prihajalo do večjih sprememb nacionalne strukture prebivalstva, pa Kraljevina SHS (po letu 1929 Kraljevina Jugoslavija) nikakor ni mogla rešiti nacionalnega vprašanja. Zato so z izjemo Srbov in dela Črnogorcev bili vsi narodi, ki so živeli na območju tedanje Jugoslavije, vedno bolj razočarani nad jugoslovansko idejo. Zlasti hrvaški izobraženci so z uvedbo srbske diktature postajali vse bolj nezadovoljni. Posledice nerešenega nacionalnega vprašanja v Karadjordjevičevi Jugoslaviji so v vsej svoji surovosti prišle do izraza med drugo svetovno vojno, ko so nasilne izselitve prebivalcev nekaterih območij in številni poboji povzročili nove večje spremembe v nacionalni strukturi prebivalstva. Kako množični so bili ti poboji, nam nazorno kažejo podatki o številu žrtev med drugo svetovno vojno na območju nekdanje Jugoslavije. Po teh podatkih naj bi življenje izgubilo skoraj 1,7 milijona prebivalcev nekdanje Jugoslavije - od tega 410.000 "vojakov" in več kot 1,2 milijona "civilistov".^ VeČina "civilistov" naj bi bila žrtev mednacionalnih spopadov in ideološkega nasilja. Omenjene mednacionalne spopade, zlasti poboje nekaj sto tisoč civilistov srbske narodnosti na Hrvaškem ler v Bosni in Hercegovini s strani ustaškega režima Neodvisne države Hrvaške, lahko že označimo kot etnična čiščenja. Le-ta so še poglobila mednacionalne napetosti med srbskim in hrvaškim prebivalstvom, ki pa jih je režimu komunistične Jugoslavije uspelo obvladovati skoraj do konca 80-ih let 20. stoletja. Jugoslavija tako ni mogla biti hkrati demokratična in centralizirana, čeprav so to še na križpotjih devetdesetih let želeje ZDA in druge zahodne države.7 Mednacionalne napetosti so ob razpadanju komunistične Jugoslavije znova izbruhnile v vseh svojih najokrutnejših oblikah. * * * 5 Stanko Žuljit: Narodnostna struktura Jugoslavije i tokovi promjenet. (Zagreb: Hkonomski institut. I9f>9). sir. 1(19-121, ^ Atlas svetovne zgodovine (dopolnjena izdaja za Jugoslavijo). (Ljubljana: Cankarjeva založba in Državna založba Slovenije, 1989). sir. 5lA. 1 Warren Zinunermami: Origins ofa Catastrophe. Yugoslavia and its Destroyers .America's last Ambassador tells what happened and why. (New York, Toronto: Random House, 1996) 1 48__._______Mgljož Klemenčič; Proslovljne in prisilne migracije ko; orodje Posledice nasilnih izselitev oziroma etničnega čiščenja je med drugo svetovno vojno zlasti s strani nemških okupacijskih siJ občutila tudi Slovenija. Adolf Hitler, ki je že kmalu po razkosanju Jugoslavije prišel v Maribor, je svojim podrejenim naročil: "Naredite mi to deželo spet nemško". Na podlagi lega ukaza so nemške okupacijske oblasti, ki so nameravale izgnati okrog četrt milijona Slovencev, nemudoma pričele s prisilnimi deporracijami iz slovenske Štajerske v nacistična taborišča. NajmnožičnejŠe deporracije so jeseni in pozimi 1941/42 potekale v Spodnjem Posavju, kjer so iz območij ob Savi in Sotli nemške okupacijske oblasti izselile okrog 37.000 Slovencev. Na njihovo mesto so - v skladu z nemško-italijan-skim sporazumom iz avgusta 1938 v Rimu - naselile okrog 12.100 kočevskih Nemcev,8 ki so po razdelitvi Slovenije leta 1941 ostali na italijanskem zasedbenem območju. Vendar pa selitve kočevskih Nemcev med drugo svetovno vojno s tem še niso bile končane. Tik pred koncem vojne so se bili primorani odseliti na avstrijsko Koroško, od koder so se kasneje razselili po avstrijskih in nemških pokrajinah, precej pa se jih je odselilo tudi v ZDA.9 Poleg Kočevskih Nemcev, ki so zaradi zaupanja v politiko nacistične ideologije doživeli tragično usodo, se je med vojno ali kmalu po njej izselila tudi večina ostalega nemško govorečega prebivalstva tedanje Jugoslavije, Iz strahu pred zmagovitim komunističnim režimom so se izselili vsi, ki so sodelovali z nemškimi okupacijskimi oblastmi, oziroma so se v celoti identificirali z nacistično politiko negiranja jugoslovanske države.10 Posledica teh izselitev je bila spremenjena nacionalna struktura nekaterih slovenskih mest (zlasti Ptuja, Maribora, Celja. Ljubljane)11 ter nekaterih območij na HrvaŠkem in v Vojvodini. Od nekoč največje narodne manjšine (leta 1940 naj bi po nekaterih nemških ocenah živelo v Jugoslaviji okrog 695-000 Nemcev), je število njenih pripadnikov do leta 1953 upadlo na komaj okrog 35-000.'2 * * -k ^ Kočevski Nemci (Kočcvarji), ki so jih sredi 14. sr. v okolici Kočevja naselili Oi tenburžani, so bili ena najstarejših nemških narod i h skupin zunaj Nemčije in Avstrije, Njihov poselitveni prostor je po prvi svetovni vojni predstavljal edini agiarni nemški jezikovni otok na slov enskem ozemlji). Ker je bilo Kočevsko aprila 1911 priključeno k Italiji, se je v obdobju od 15. novembra 19 i I do 22. januarja 1942, na podlagi sporazuma odposlancev kočevskih Nemcev z Heinrichom Himmicrjcv aprila 1941 v Brucku na Muri, kar 97 % Kočevarjev preselilo na območje "Tretjega Kajha" - na domove izgnanih Slovencev v okolic i Brežic in Krškega. 9 Kočevska: izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev/= Coltschee. das verlorene Kulturerbe der gottscheer Deutschen. (Ljubljana: Muzej novejše zgodovine. 1993). str. 19-39. 1(1 Dušan Biber. Nacizem in Nemci v Jugoslaviji: 1'J3.j-ID4J, (Ljubljana: Cankarjeva zalo/ba, 1966). 480 str. Matjaž Klemenčič, "Itn Lichte der sprachlichen Statistik: Slowenisch-und Deutschsprachige in der Süd- und Untcrsteiermark 1830-lWl/^V luči jezikovnih statistik: slovensko in nemško govoreči na južnem avstrijskem štajerskem in spodnjem Štajerskem v letih 1830-1991). Stenner. Christian (ur,): Slowenische Steiermark: eindrängle Minderheit in Österreichs Südosten, Zur Kunde Sv. t i Osteuropas, Bd. 2/23. (Wien, Köln, Weimar: Böhlau, 1997), str. 69-105. 1 ^ jure Petrieevič: Nacionalnost stanounišlua Jugoslavije Nazadovanje ¡hvala i manjina, napredovanje Muslimana i Aibanaca (Brugg: Verlag Adria, 1983), str. 55. j^prflve in gradivo, Ljubljano, 2000, št. 36/37 149 posledice izselitve nemško govorečega prebivalstva so bile najbolj opazne v Vojvodini, kamor so se v okviru socialistično usmerjenega gospodarstva pričeli na opuščene nemške kmetije naseljevati pripadniki jugoslovanskih narodov. Tako se je iz kmetijsko neugodnih in med vojno opustošenih območij do leta 1948 v okviru organizirane kolonizacje v Vojvodini naselilo skoraj 250.000 oseb. Največ jih je bilo iz Bosne in Hercegovine (37,9 %), Hrvaške (23,4 %), Srbije (16,7 %) in Črne Gore (16,6 %), najmanj pa iz Kosova (le okrog 300 oseb). Ob podrobnejši analizi te kolonizacije lahko ugotovimo, da se je šlo v glavnem za prebivalstvo iz hribovitih območij Bosanske krajine, Hercegovine, Like, Korduna, Banije in Dalmatinske zagore.13 Oziroma rečeno drugače, »... ponovno so se kolonizirata opuščena območja Vojvodine, v glavnem s prebivalstvom ... srbske in črnogorske narodnosti Čeprav so se priseljenci le s težavo privadili na življenje v ravninah in dodeljene zemlje pogosto niti niso znali obdelovati, pa to »... v bistvu ni bilo pomembno, pomembneje je bilo, da. so Srbom v prid odločno spremenili etnično strukturo pokrajine ...«^ Kako obsežna je bila kolonizacija Vojvodine in kako intenzivne so bile v zvezi s tem spremembe v nacionalni strukturi njenega prebivalstva, nam kaže podatek o deležu "kolonistov" v skupnem Številu prebivalstva, ki je ob ljudskem štetju leta 1948 znašal več kot 13,6 %, oziroma da je bil skoraj vsak sedmi prebivalec Vojvodine med letoma 1943 in 1948 priseljen v to pokrajino.1^ V okviru kolonizacije Vojvodine se je v to pokrajino priselilo tudi okrog 1.700 Slovencev, ki so se v glavnem naselili v vaseh vzhodno ocl mesta Vršac ob jugoslovansko-romuns-ki meji17. * * * $ Žulji«.'; Narodnostna struktura Jugoslavije i tokovi promjenu ..., 109-121, ^ Petrovič lUiifa; Migracije u Jugoslaviji i etnički a s pek. t. (Beograd: 1/davački cen t ar SSO Srbije, 1987), 141 strani. ^ Jože firjevec: Jugoslavija 19)8-1992. Nastavek, razvoj ter razpad Karacljordjevičeva in Titove Jugoslavije. (Koper Založba Lipa 1995), str. 157-158 Zuljič: Narodnostmi struktura Jugoslavije i tokovi prtmijena .,., IJ 2. ]/ Mirko l'ak, »Kolonizacija Slovencev v lianatu.« Geografski zbornik, letnik S (VJ63) (Ljubljana; SAZU, 1983). str. 395-428. ) 50__________Mgljož Klemenčič: Prosiovl|nR In prisilne migracije kol orodje ... Tabela 2: Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva Vojvodine v obdobju 1921-1953.18 jezikovna / naiodnn prlpad nosi 1910 1921 1931 1 % 2H. t 370.cmo 24,4 3"m.052 23,0 •128.932 25,S 25,4 102.5 nemci sievilo % 323 7 7 9 21,4 333.272 22,0 333.201 20,4 31 .«21 1,9 35.290 2,1 10,9 hrvati število % 31 .oh v 2,3 ]22 6iei S J 133.023 8,2 13-1.232 8.! 12)3.054 7,5 375,6 romuni število % 7j.223 4,8 r>5.19" 4,3 63. i« 3,9 5*j.263 3.6 57 236 3,3 79,2 drugi število % m 6,05rl 9,7 97.119" 6,4 107.815 _6,6 k.7.71m 10,1 t «2.3-1 k 10,6 tii.9 skutaj i(L'vito % 1-510.82 11)0,0 100,0 i .(>28 9*3 J 00,0 1.603.212 J 00,0 1.71iv 700,0 11 OPOMBI'!: 1) Od tega: Slovaki 56.689 (3,8 %) in Ku.sini 13.479 (0,9 %); 2) Od tega: Slovaki 273 (3,H %). Rusini 13-664 (0,9 %); 3) Od tega' Slovaki 72.032 (4,3 %), Črnogorci 30.589 (1,8%\ Rusini 22.0X2 (1,3 %) in Makedonci 9-090 (0,5 %')■, 4) Od tega; Slovaki 73.460 ( i,3 %), Črnogorci 30.561 (1,8 %), Rusmi 23.043 (1,3 %) in Makedonci 11.689 (0,7%) Do velikih sprememb nacionalne strukture prebivalstva je v prvih letih po drugi svetovni vojni prihajalo tudi na območjih, ki so bila po določilih pariške mirovne konference leta 1947 oziroma po dokončni razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo leta 1954 priključena k Jugoslaviji. ^ To ozemlje, ki je doživelo velike spremembe v nacionalni strukturi prebivalstva že v obdobju med obema svetovnima vojnama, ko je pripadalo Italiji,20 je obsegalo območja današnje zahodne -k -k -k Defhiitiuni rezultati popisa stanovni.tlva od Al- /■ 1921: Slano vi i išlvo jugosla vije po vernispovesti i mater-injem jeziku. (Sarajevo; Državni statistički ured, 1932).; Stanovntitvo predratne Jugoslavije po veroispovesii i materin jem jeziku po popisu od M. 3 1931. Serija II, sveska 3 (interna publikacija), (Beograd; Državni zavod za statistikti i evidenciju, 1945),; Kouačni rezultati popisa slanovniftvct od 15. 3. J948. Knjiga f.\: Stanovnistvo po narodnosti. (Beograd; Savezni zavod za statistiku, 1954).; Komični rezultati popisa stanouuištva od 3 i 3. 1953 Knjiga Vf II: Narodnost i mater nji jezik (Beograd; Savezni zavod za statistiku, 1959). Italian Peace lYeaty. United Nations. Treaty Series: Treat ies and international agreements registered or field and recorded with the Secretariat of the United Nations, vol. 49, No. 747. (Paris, the )0ih (if Pcbruary 1947).; Memorandum of Understanding between the Governments of Italy, The United Kingdom, The United States and Yugoslavia regarded to the Pree Territory of Trieste. United Nations, 'treaty Series. Treaties and interna-, tiotta! agreements registered or field and recorded with 'ell Secretarial of lite United Nations vol 235. (London, ihc 5th of October 1954). O ten) prim. Bogdan C. Novak: Trieste 1941-1945, The J-.ihnu Political and Ideological Struggle (Chicago and London; The University of Chicago Press. 1970). 526 str.; Janko Jet i. Tržaško vprašanje j>o drugi svetovni vojni: tri faze diplomatskega hoja. (Ljubljana; Cankarjeva založba, 1961). 378 sir., prit. ilustr. Na nem ozemlju, ki je obsegalo okraje Koper, Pazin, Poreč, Pula-Rovinj in Volosko-Opatija (bicz. mesta Reka, ki je bilo priključeno Italiji šele leta 1924), jc za časa avstrijskega ljudskega štetja leta 1910 živelo okrog 350.00» prebivalcev. Od tega je bilo 52,5% Hrvatov in Slovencev, 3H.8% Italijanov i c r 9 % pripailr.ikov drugih narodov Že do leta 1921 naj bi se po podatkih italijanskega štetja prebivalstva delt.-ž. Slovencev in Hrvatov zmanjšal 52,5 % na 4.1 %, število pa od prvotnih 1S3.747 (leta 1910) na okrog 133-000. Znižanje števila hrvaškega in slovenskega prebivalstva naj bi bilo v glavnem posledica izseljevanja dela rega prebivalstva v takratno Kraljevino SHS. Ob naslednjem italijanskem Štetju prebivalstva, ki je bil teta 1925 izpeljan že pod fašistično Ifočprave in gradivo. Ljubljano, 2000. št. 36/37 143 Slovenije (tako imenovana "Primorska"), Istro z Reko, mesto Zadar ter otoke Cres, Krk, Lastovo in Palagruža.21 Med letoma 1947 in 1954 naj bi se po nekaterih podatkih izselilo okrog 300.000 oseb - od tega okrog 200.000 Italijanov ter okrog 100.000 Slovencev in Hrvatov, ki so nasprotovali tedanji komunistični ureditvi Jugoslavije.22 Da je dejansko šlo za obsežna preseljevanja, ki so povsem spremenila nacionalno strukturo omenjenih območij, nam na primer kažejo tudi podatki za občino Izola, ki je do leta 1954 pripadala nekdanjemu koprskemu okraju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, leta 1954 pa bila priključena Jugoslaviji.23 Tabela 3: Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva občine Izola v obdobju 1945-1961.21 leto pitblvatscvo Slovenci Italijani Hrvati Druci skupa| Slavilo % Število % Jtevtlo % Jtevtlo % 1945 lO.ÜSW 3.000 29 T.i 7.o 0/10 17 0,17 1947 K) ÍÍÍ7 i 71:» 25 ->l 7.74 i i Vfi l-i 0.11 1954 2.H2I 12. vi 5.S05 J .S'7 1 i 0.2! ¿<■>1 :,iO 1961 7.WS 132J 7 ■167 \W 1.025 >0,')ti l>ï !.'>■> Številne izselitve zlasti italijanskega prebivalstva iz območij, ki so pripadla Jugoslaviji, so povzročile v prvih letih po drugi svetovni vojni močno zmanjšanje skupnega števila prebivalstva (v primeru občine Izola za več kot 40 %). Tako naj bi se po nekaterih podatkih samo iz nekdanjega koprskega okraja med letoma 1945 in 1957 izselilo več kot 25.000 oseb (od tega okrog 21.200 Italijanov, 3-700 Slovencev in nekaj več kot 100 Hrvatov).25 Na njihovo mesto se je priseljevalo slovensko prebivalstvo ter prebivalstvo iz drugih takratnih jugoslovanskih republik. Tako naj bi se samo v obdobju 1955-1959 na omenjeno območje priselilo sko- * -k -k upravo, pa naj bi na omenjenih območjih živelo le Se 7.1.55 prebivalcev, ki so slovenščino ali hrvaščino navedli ko; svoj inatemi jezik. Več o tem glej v: Josip Rnglič I.a Marche Julienne, Apt-rat géographique. (Suša k Kdúion de I Institut Adriaioque, 1946), str. 78. - ' Peter Pavlovič: Julijska krajina in ž'.adarska Pokrajina. Imenoslovje in politično-upravna razdelitev, (Ljubljana, 1941). 22 Vladimir Klemenčič »Jugoslawien - Zerfall und Bildung ncticr Staaten.« V.uropa: neue Konluren rineš Kontinents (Kari Puppen, ur.). (München: Oldenbourg Vcrlag GmbH, 1993), str.220. 23 Memorandum of Understanding .... (London, the 5lb of October 1954). Cadastre National de ¡.'¡strie d'après le Recensement du 1er Octobre l'J/¡5 (J RogUc et. al, ured.J. (Sušale lidition de L'Institute Adriatique, 1946), su. Statistika prebivalstva ¡starskega okrožja po stanju z dne 15. decembra 1947. (Koper,- Statistični urad IOLO, 1948), str. 14-23.; Številčni pregled stalnega prebivalstva bitanga okraja Koper ob podpisu Londonskega sporazuma. Arhiv Inštituta za narodnostna v prasanja v Ljubljani (v nadaljevanju: Arhiv IN V)-; Popis stanovnišiva 1961. Knjiga VI: Vitalna, etnička i migra*, iona obeležja rezultati za opsone. (beogrnd: Savezni zavod za .statistiku, 1967), str. 88. Številčni pregled oseb, ki so se za stalno izselile Iz območja bivšega okraja Koper (cona H) u druge države v obdobju 1945. do 1947. lela glede tki njihovo narodnost. (Arhiv 1NV). 152 Moljaž Klernenčič: Proslovljne in prisilne migracije kol orodje raj 19 700 prebivalcev, od tega okrog 13-600 prebivalcev iz drugih območij Slovenije in okrog 6.100 prebivalcev iz drugih republik tedanje Jugoslavije.26 Kmalu po koncu druge svetovne vojne je prišlo tudi do množičnih izselitev turškega prebivalstva iz območij Makedonije, Kosova in deloma Sandžaka zlasti v Turčijo. Tako naj bi se po nekaterih podatkih (na osnovi posebnega dogovora med vladama Jugoslavije in Turčije) do leta 1971 samo s Kosova pod imenom "Turki" izselilo v Turčijo med 230.000 in 300.000 Hirkov, Albancev in Muslimanov. Zaradi "političnih in družbenih potreb" jugoslovanskega režima natančnega števila izseljenih Turkov verjetno ne bo mogoče nikoli natančno ugotoviti.27 Po drugi svetovni vojni so se sicer v manjšem številu iz območja Jugoslavije izseljevali tudi pripadniki drugih narodnosti. Kljub vsem selitvam in spremembam v nacionalni strukturi pa tudi po drugi svetovni vojni na območju Jugoslavije ni bilo naroda, ki bi imel absolutno večino, kot v nekaterih večnacionalnih državah (npr. nekdanja Sovjetska zveza ali Češkoslovaška). Številčno stanje posameznih narodov je bilo od območja do območja zelo različno. Tako so bili na nekaterih območjih pripadniki manjšinskih narodov celo v večini (na primer na Kosovu).28 Ob koncu prisilnih, polprisilnih in "prostovoljnih" selitev ter izselitev so nekatera območja Jugoslavije v nekaj letih po drugi svetovni vojni popolnoma spremenila nacionalno strukturo, pa tudi nacionalna struktura Jugoslavije kot celote se je v primerjavi z obdobjem pred drugo svetovno vojno precej spremenila. Čeprav so rezultati Štetja prebivalsrva iz leta 1931 zaradi različnih metodoloških izhodišč težko primerljivi z rezultati ljudskega štetja iz leta 1948 in 1953, pa je Rudolfu Bičaniču na osnovi preračunavanj rezultatov štetja prebivalstva iz leta 1931 vseeno uspelo vsaj do neke mere narediti rezultate med seboj primerljive.29 * * * 26 Številčni pregled ljudi, ki so se preselili iz drugih republik in okrajev na področje bivšega okraja Koper v telili 1955-1959. (Arhiv )NV). 27 Peiričcvič, Naclnnalnnsi stimovnišiva Jugoslavije ..., 53. Žuljič: Narodnostna struktura Jugoslavije i tokovi /»vrnjena..., 8. Potričevič, Nacionalnost sicmntmištuu Jugoslavije..., 53. jVr7pf°ve in grodivo. Ljubljono. 2000, št. 36/37 153 Tabela 4: Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva Jugoslavije po drugi svetovni vojni in primerjava le-te s stanjem leta 1931-30 narodnostna leto 1931 leto 1948 leio 1953 Indeks pripadnost Sicvllo % S levilo % Število % 1953/31 Srbi 5.729" ■i 1,1 6M1 1 t. 5 ■7.066 41.7 123.3 l-trv.ui 3-221 j;,/ 173'! 24.0 3 976 .2.15 123,4 MmUm-.inr 729 5J A0') 5.1 'm s.O 137.0 Stave i k i 1.133 H'.1 1115 9.0 1 iH7 H.H 131.2 Mjbeckjiid 6 ffi H 10 5.1 H<,»3 S» i 139,1 Čmoj>ori'l 22 i - t,« ■¡26 2,7 46C> 2 \ 208,0 Albiinui" ■17L) X* 750 4, H 75.(i 20'.) 1.5 Turki in (Tiuslitnorii t. Srbiji: nt 351 2.5 Makedoniji.* Slovaki »1 0,5 K5 0,5 Komuni 134 1.0 6'i o. 4 <¡0 44.8 tjot^nri 1 11 in 0.4 «> tU Vlahi 103 0.7 37 0.2 ... Rusini 37 O. J y 0.2 Čel« Slovaki, Ukr.ijtraii ¡33 0.9 Čehi 39 0,1 35 0.2 ll:ili|;ini R0 36 0.0 L." k ra J i J) t J1 Nemci 499 xA 0 4 Al O A 12.2 Ku.sl JO 01 i J o. 1 l'otj:iki i U.O Grki 2 o.o Avsu ijd 1 0.0 Jncljc M 0.4 L o.o Drugi 37 20 a/ O, t) » Nezirjuo " 6 0,0 Sku pij 13-931 100.0 ti 772 100,0 1(1.936 121,5 OPOMBI v 1) Skupaj s "Prečanskimi Srbi" (Srbi j/ Hrvaške ter Bosne in Hercegovine).: 2) Leta 1931 so se imenovali "bosanski Muslimani", leta 1948 "Neopredeljeni muslimani'', leta 1953 pa "Jugoslovani neopredeljeni".; 3) Ocena dr. li bičaniča ; 4) Leta 1931 so za Albance uporabljali naziv Arnaiui (Albanci so ta srbski naziv imeli za žaljivko).; 5) Leta 1931 so za Rome uporabljali izraz Cigani.; 6) Medtem ko so leta 1931 Ukrajince šteli kol "Čehe, Slovake in Ukrajince", so jih vključno do ljudskega štetja leta 1961 šteti skupaj z Rusini.; 7) Vključeni v kategorijo "Drugi".; 8) Primerjava ni smotrna zaradi zelo različnih narodnostnih skupin, ki so bile vključene v to kategorijo. Ko so se sredi 50-ih ieta 20. stoletja končale selitve, ki so bile tako ali drugače povezane z drugo svetovno vojno, vse do začetka 80-ih let na območjti Jugoslavije (z izjemo Kosova in dela Makedonije) ni bilo pomembnejših mednacionalnih sporov. Pa tudi na Kosovu in v Makedoniji ni šlo za konfrontacijo vseh pripadnikov posameznih narodov, temveč bolj za politične spore. Seveda pa v tem kontekstu ne gre prezreti manjših sporov v odnosih med avtohtoni iti in priseljenim prebivalstvom različne jezikovne, narodnostne ali verske pripadnosti. Do teh sporov je zaradi družbenih ter kulturnih razlik prihajalo zlasti v prvih obdobjih sobivanja avtohtone ter priseljenske skupnosti. Do posameznih konfliktov, ki so bili navadno posledica nekaterih ožjih ali pa posebnih interesov, je občasno prihajalo tudi med posameznimi skupinami avtohtonega prebivalstva, Še zlasti, če je šlo za večnacionalne ali večkonfesionalne sredine.31 Kljub vsemu pa omenjene ■k -k -k 30 Prav tam, 29-72. 31 Žuljič, Narodnostna struktura Jugoslavije..., 9. 154 Matjaž KiemenČic: Prosiovljne in prisilne migracije kot orodje napetosti med posameznimi skupinami prebivalstva niso povzročale selitev prebivalstva, ki bi vplivale na že tako zapleteno nacionalno strukturo posameznih območij Jugoslavije. Je pa dodatne zaplete v nacionalni strukturi povzročila uvedba nekaterih kategorij za narodnostno neopredeljeno prebivalstvo. Tako je bil;i kot rezultat "zmage" centralističnih in unitarističnih teženj v takratni jugoslovanski politiki ob ljudskem štetju leta 1961 uvedena kategorija "Jugoslovani", ob ljudskem štetju leta 1971 pa kategoriji "Niso se opredelili po členu 170 Ustave SFRJ" in "Opredelili so se v smislu regionalne pripadnosti". Uvedba omenjenih kategorij je sprožila burne reakcije zlasti med hrvaškim in muslimanskim prebivalstvom ter nekaterimi manjšinskimi narodnostnimi skupnostmi. Le-ti so bili prepričani, da to slabi njihov položaj, obenem pa »... krepi položaj Srbov in velikosrbsko oblast ...« v tedanji Jugoslaviji.32 Prebivalstvo tedanje Jugoslavije, ki se je opredeljevalo za eno od omenjenih kategorij, je v glavnem živelo na območjih, kjer so unitaristične in centralistične težnje jugoslovanskih oblasti naletele pri delu prebivalstva (zlasti Srbih) na ugoden odziv. To je v delu Hrvaške ter v Bosni in Hercegovini in Vojvodini oziroma na narodnostno zelo pomešanih območjih z velikim deležem srbskega prebivalstva. Precej manj prebivalcev pa se je za omenjene kategorije opredeljevalo v Sloveniji, Makedoniji ter na Kosovu, kjer so bile tedanje jugoslovanske oblasti v uvajanju svoje centralistične in unitaristične politike manj uspešne.33 Poleg omenjenega uvajanja novih kategorij so bile spremembe v nacionalni strukturi posameznih območij Jugoslavije vse do začetka 80-ih leta 20. stoletja vezane v glavnem na velik naravni prirastek (npr. na Kosovu), močno ekonomsko emigracijo v tujino (npr. vzhodna Srbija in Makedonija) in na notranje selitve, zlasti iz gospodarsko manj razvitih južnih republik in pokrajin v Slovenijo ter severno Hrvaško in mesto Beograd. Na intenzivnost selitev v tujino je po letu 1960 vplival niz vzrokov, kot na primer naravni in ekonomski potenciali, gostota poselitve ter gospodarska razvitost posameznih območij pa tudi niz drugih okoliščin kot na primer pripravljenost nekaterih skupin prebivalstva po spremembi bivališča. Te selitve, pa naj si bo stalne ah na začasno delo, niso zajele enakomerno vseh območij nekdanje Jugoslavije. Na začetku 60-ih let 20. stoletja so se v tujino najprej odseljevali viški delovne sile iz tako imenovanih gospodarsko pasivnih območij HrvaŠke. Kasneje se je proces najprej razširil na druga območja Hrvaške, pa tudi na območja ostalih jugoslovanskih republik in pokrajin. Vendar pa v tem primeru ni šlo več za * * -k 32 Petričcvič. Nacionalnost sianorni.6 l'rav tam, 5S. jVgprnve in pradivo, Ljubljana, 2000, si. 36/37 odselile "s trebuhom za kruhom", ampak tudi za izseljevanje kvalificirane delovne sile ter kmečkega prebivalstva iz agrarno razvitih območij. Omenjene selitve je podpiral tudi tedanji jugoslovanski režim, ki je smatral, da bo z začasnim izseljevanjem na delo v tujino doma lažje reševal probleme zaposlovanja. Vendar pa se ta pričakovanja niso uresničila, saj je že v začetku 70-ili leta 20. stoletja prišlo do upadanja zaposlovanja v razvitih državah. Največ delavcev na začasnem delu v tujini je bilo leta 1973 (okrog 1,4 milijona), nato pa je njihovo število pričelo upadati. Zaradi oteženih pogojev dela in bivanja v nekaterih zahodnoevropskih deželah se je do leta 1979 vrnilo v domovino okrog 400.000 delavcev. Kljub temu pa je bilo leta 1981 po nekaterih podatkih na začasnem delu v tujini (skupaj s člani njihovih družin) Še vedno okrog 875.000 prebivalcev nekdanje Jugoslavije. Največ jih je bilo iz območja Hrvaške (24,0 % vseh začasno izseljenih), ožje Srbije (23,2 %) ter Bosne in Hercegovine (20,9 %), najmanj pa iz Slovenije (6,1 %) in Črne Gore (2,2 %).34 Večina jih je živela na območju tedanje Zvezne republike Nemčije, Avstrije in Francije, po nekaj tisoč ali celo več deset tisoč pa jih že živelo v skoraj vseh zahodnoevropskih državah. Veliko bolj množične kot selitve na začasno delo v tujino pa so bile selitve znotraj nekdanje Jugoslavije. Te naj bi do leta 1981 zajele skoraj 2 milijona oseb ali skoraj 9 % vsega v Jugoslaviji rojenega prebivalstva. Vse do 80-ih let 20. stoletja je šlo v glavnem za ekonomske selitve, ki so močno spremenile nacionalno strukturo Jugoslavije. Če okvirno analiziramo podatke omenjenih selitev, lahko vidimo, da je največje izgube zaradi preseljevanj prebivalstva v absolutnem smislu utrpela republika Bosna in Hercegovina, iz katere se je do leta 1981 izselilo skoraj 400.000 več oseb, kot se je vanjo priselilo, v relativnem smislu pa Črna Gora, katere izgube v migracijskem saldu so v enakem obdobju znašale več kot 10 % vsega prebivalstva (glej tabelo 5). * * ^ Veliki g&ogiitfski atlas Jugoslavija. (Zagreb: Sveučilisna naklada l.ibci, )9K7), sir. 50. Pcrričcvič, Nacionalnost sumoviiiitva Jugoslavije..., 31 38. 156 Moljož Klemenčič Prosiovline in prisilne migracije kot proge Tabela 5: Migracijski saldi posameznih republik nekdanje Jugoslavije (glede na narodno pripadnost prebivalstva) na osnovi podatkov ljudskega štetja iz leta 1981.3« N;irodniVvL llnsiin in He/ccKOvIna Crnn Gora Hrv;iSk;i Makedonija Sloveniji! Srbija -<111 - 28.450 - 257 - 3 3-i ► 556 ->• 28.617 Hrvaii - 121.530 - 2.071 - s9.-m - 537 - 32.H94 -1 2.312 MnlieClonfl - 690 - 227 ♦ 598 - 13.236 - 933 - I 2.70 Si Muslhrv.mi - 2.186 - 15.316 ' 10 269 • - i «71 ■ 7 ..(20 - 4.834 .Slovenel - 1.99S - 322 - S.)92 ¡70 * 2.119 - 971 Srbi - 21 «.333 - 9.056 - 58.179 -6.601 • 11 630 f 281.158 Albiintl - 1.153 • 533 • 2.716 - 9 225 * 9H9 - 9.971 Jugoslovani ■ 99(J - 3 321 I3-3P1 - 6.121 - 7318 - 28.120 drugi ■ 17.976 - 2.196 < 26.603 ' 1.886 ' 2.082 - 2.161 s k u p ¡1 j - 39 272 - 60.379 + 76,926 - 11.157 * 54.335 * 337.547 Notranje selitve prebivalstva na območju nekdanje Jugoslavije so na nekaterih območjih v veliki meri vplivale na spremembo nacionalne strukture. Čeprav so bile te selitve v veliki meri posledica gospodarskih razmer, pa so nanje vplivali tudi nekateri drugi specifični razlogi. Tako se lahko v vsaki skupini preseljenega prebivalstva identificirajo nekateri osnovni motivi. V osnovi je to interes za zagotovitev boljših pogojev eksistence. Iz teh motivov in prizadevanj so izhajale tudi odločitve o smereh selitev - v glavnem proti območjem, kjer so obstajali boljši pogoji za naselitev in zaposlitev. Vendar pa so izkušnje pokazale, da je bila smer selitev zelo odvisna tudi od nacionalne pripadnosti migrantov. Tako se kaže tendenca, da je bil določen del migracij usmerjen proti glavnim nacionalnim središčem. Seveda pa v tem kontekstu ne gre prezreti selitev vojaškega in uradniškega kadra ter njihovih družin, ki jo je za potrebe "ohranjanja enotnosti'' narekoval jugoslovanski državni vrh. Kljub dejstvu, da je šlo - z izjemo selitev vojaškega in uradniškega kadra - za "prostovoljne" selitve, so te precej vplivale na spremembe nacionalne strukture prebivalstva in to tako na izhodiščnih prostorih migracij, kot tudi na območju končnih ciljev teh migracij. Tako lahko za Bosno in Hercegovino ugotovimo, da se je v obdobju 1961 -1981 nacionalna struktura hitro menjala v korist Muslimanov. Dejansko sliko sprememb v nacionalni strukturi pa je zastirala zlasti uvedba nove kategorije "Jugoslovan". * * * Žulj k", Narodnostna strukturi/ Jugoslavije .... -U. _g£T?pmve in gradivo, ljubljena, 2000. šl 36/37_____________J57 Tabela 6: Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva Bosne in Hercegovine v obdobju 1961-1981.37 narodnostna pripadnost Icio 1961 leto 1971 loto 1981 Indeks 198l/Al Število % Število % žlevllo % Muslimani 842.248 25.7 1 402.430 ,19 .(i 1.629.924 i'Jj 193.5 Srni ] .406.057 42.') 1.393 14K J Z J 1.320.644 .-J 2,0 93,9 HlVJlI 71 l.6f)5 21J 77 2.<191 20.6 758.13(> IX.4 106,5 Crnoijort'1 12 S28 (>'! l .1.021 rt i 14.1 14 u. i 110.0 Dni^l »;trodnost no oproJi'lteni 27.3H2 O.fi 23 145 0.0 2i. 735 OJ 97.6 Nii-o se fojasiuli po <1 i 70 K.4K2 0.2 17.950 11.4 |uj;oslovani 275.KH3 KI 43.796 1,2 326.28(1 7,9 1,18 po regionalni pripadnosti 3.W9 a/ nw nano l.Bfji O. t OJ 26.5 TÍ, o J 1409.9 s k U £_Jt j 3.277.948 100,0 3.746.111 100,0 4.124.008 100.0 125,S Na spremembe nacionalne strukture prebivalstva Bosne in Hercegovine je v veliki meri vplival tudi visok negativen migracijski saldo (skoraj -400.000). Kljub spremembam nacionalne strukture pa so bili poselitveni prostori posameznih narodov v Bosni in Hercegovini stabilni in se vse do začetka jugoslovanske krize na začetku devedesetih v glavnem niso spreminjali. Za republiko črno Goro je obdobje 1961-1981 pomenilo obdobje hitre rasti muslimanskega prebivalstva (na račun črnogorskega prebivalstva) in utrjevanje položaja Albancev, zlasti na obmejnih območjih z Albanijo in avtonomno pokrajino Kosovo. Na drugi strani pa je značilno upadanje števila deleža hrvaškega in srbskega prebivalstva, ki je šlo verjetno na račun velikega povečanja števila "Jugoslovanov". Tabela 1: Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva Črne Gore v obdobju 1961-1981.3» narodnostna leto 1961 leto 1971 Icio 1981 Indeks pripadnost številu % i levilo % število % 1981/61 Čmoiioro 3H.198H (J.A 355.632 67.2 -IUD.ÍWÍ (>s, 104.3 Muslimani 30. Mo (>; 5 7 0.2 3 6 1J.:¡ 7H.0H0 H.'! 254,6 Albanci '-5. H 1)3 5.5 3x(.7 1 6.7 37,735 o ; 146,2 Srl>i M,(IŠ7 JO 39.512 7. > : 9.407 137,R 1 lrv;iti i 0 Cifri 23 9 192 1.7 6,904 / J 64,7 liniji narodnostno 0|>re08 <)M 1.212 n 7 85,0 Niso se izja.snili poči- 170 521 o, t 301 OJ lug( «lovaiii 1 559 OJ 10.943 -'J 31 >-¡3 5. i 2004,0 pu regionalni pripmlnosri 1.2(1 i 0.2 1 6¡12 0 l IHV iiann 175 O/l 3 185 0.odini. Statisiički bilten 12'J5 Nacionalni sasiau stanouništvct j)" opšiiiuima bo i ml ni rezultati. (Beograd: Save/ni zavod za stiitistiku. 1982) v nadaljevanju; Popis l%i-38 Popis 1961-, Popis 1971.; Popis 1981. 158 Motjož Klemenčič: Pioslovljne in prisilne migracije kol orodje Velike spremembe v številu in deležu posameznih narodov v skupnem številu prebivalstva Črne Gore nam kažejo na različnost (zlasti političnih) vplivov, motivov in pobud za narodnostno opredeljevanje tamkajšnjega prebivalstva ob posameznih štetjih prebivalstva. Na spremembe v nacionalni strukturi je vplival tudi visok negativni migracijski saldo. Ta je bil negativen celo v primeru migracij z avtonomno pokrajino Kosovo. Zaradi omenjenih dejstev se je na območju Črne Gore že zgodaj postavljalo vprašanje pravic hrvaškega prebivalstva, ki je bilo na tem področju avtohtono naseljeno na področju Boke Ko to rs ke in reševanja položaja Albancev. Glavni problem na Hrvaškem v obdobju 1961-1981 je bil z ozirom na njeno večnacionalnost oblikovanje umetnega naroda "Jugoslovanov", priseljevanje Srbov in izseljevanje Hrvatov. Spremembe v nacionalni strukturi v omenjenem obdobju pa so precej zameglili nepopolni podatki o delavcih na začasnem delu v tujini in druge nepravilnost, do katerih je prihajalo ob posameznih štetjih prebivalstva. Tabela 8: Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva Hrvaške v obdobju 1961-1981. narodnostni pripadnost leto 1961 lelo 1971 Icio 1981 Indeks 19«1/61 število % število % Slcviln % MrvjU 3.339.S-11 SOJ 3.513.6(7 7'Vt 3.ÍSÍ.66I 75.1 103,4 Sihl 624. IrO 626.780 /■1.2 S3I.ÍÍI2 11.6 «5,0 ■12.3-17 1,0 35.188 <¡M 'i.iu (!.(> 60,1 Slovenci y;. 101 0.0 32.497 0,7 2i.1V, 64,3 Mi^liiiKinl 3.113 0,1 1S.-H7 0.'¡ .■>3.7',0 aí 762,6 Celil 23391 0.6 19.001 0.1 15.061 0,1 64,4 iMlihtni 21.10} 0,5 17-133 0/, 11 661 a_> 55,3 Čr 110^0/1' 7.465 0.2 9.706 0.-> M.KIK 1 > :> 131.5 l>i u^i narodno*»; no oprtitisljcnl 37.83} 0,.y 3í. 661 OS 3 1.^7 0.7 92.2 NLtošCfcslasnlll poti 170 I 5.79H Urí 17 133 n 1 jugtjsltn-ani 15.5M 0 4 81. t tri l.'i 379.HÍ7 K J 2436,2 po leglofialiil pfip.idmwll 8.(1^7 U2 nc/iuno l.DSfi 0.1 t v 626 DA 61.737 1. 1 1306.2 skupaj 4.159.696 100,0 4.426.221 100.0 4.601.469 100,0 110,6 Različne tendence v spremembah nacionalne strukture Hrvaške lahko torej v prvi vrsti pripišemo različnim stopnjam naravnega prirastka posameznih narodov ter vplivom selitev, še zlasti medrepubliških, ki so potekale na ekonomski osnovi. Hrvaška je tako v obdobju 1961-1981 spadala med območja s pozitivnim migracijskim saldom. Za razvoj nacionalne strukture Makedonije v obdobju 1961-1981 je značilna stalna rast večinskega, makedonskega prebivalstva, čeprav se je ta po letu 1961 nekoliko upočasnila, na kar sta najbolj vplivala hitra rast albanskega prebivalstva -k * * Popis 196).; Popis 1971., Popis 1981. R nTjvnve in gradivo. Ljubi ¡ono, 2000. šl. 36/3 7 159 in sprememba v odnosu do narodnostnega opredeljevanja makedonskih Muslimanov. Predvsem vprašanje v zvezi z narodnostnim opredeljevanjem Muslimanov je dobilo povsem politični značaj. Na eni strani je to posledica preteklosti, ko so se pod določenimi pogoji kot del te narodnostne skupnosti morali opredeljevati tudi Turki, na drugi pa posledica poizkusov, da bi se ob Štetjih prebivalstva opredelili kot pripadniki albanske narodnosti, ki imajo svoje korenine še iz obdobja med drugo svetovno vojno, ko je bila zahodna Makedonija v sklopu Velike Albanije. Tabela 9: Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva Makedonije v obdobju 1961-1981.40 narodnostna pripadnosi lelo 1961 lelo 1971 leio íyai indeks število % i te v lio % števil« % iym/6i MakrdtMui i ,000-P? ■> 1.M2.37S Ü0..J i :?HI ivs f-7J> 12tJ,0 Alíwtui IH3.IMS l.i.O 2 1 17.0 ."7,726 206,3 Nemo 7.« 'kij 0.(1 ¿ÍÍO 0,0 51,9 Turki 131,4» I 9.-1 1 Oft 6.6 fíA r.o i ■i ; 65,y Srbi •i.; vjK .i" 46.465 2.N HI 61 S j 104,4 itdiiii 20,606 1 5 H5Ó>5 A 5 i 3 2 21 j : 205,8 Mu,s¡ imuni Č.002 0,2 1.2'i« O. J .mSú 2,1 1317,7 Dru^i nn rodnostmi opredeljeni =o32 <>. i «.(H iS 0 5 1 ■> 2 Vi C 7 22,1 Nbo K izjasnili [i»čL 170 i H 0.0 1)0 JllfiOSlOV.ini 1,260 t KI 3.6S2 0,2 nt ni 0.7 1130,2 po ru(|fóiuilni pripadli!)M¡ 6s-i 0.0 (II) Iluzriainj 'l 1 H m) 2.-W I 0 2 4 5<; 1 624.0>y 9Í.0 I.7I2/M5 90, > 112,5 1 ln.il i 3 M 2'J 2.t i -¡¿.<">57 2,5 55-625 :;') 177,0 Srhi 13.609 0- s' KIS.il 12 ■Í2 1S2 2.2 310.0 M. >>' .ivi-1 -ti^ on 3 i 0,2 i 3-¡25 O, 7 2HB7.1 M ¡I,7 I21.IH2 151.67-1 ¿7 181,0 Črnogorci 0.7 57.2H9 1,1 77.1 :H 1.1 238,2 Albanci 51.17.1 U 65507 1J 72.4 K4 i.:> 141,6 firjrpi 3-31 ^ 0.1 27,54 I a s 57. l-ii) /.o 1725,2 Hn-JEJ -i3.Pi 7 0,9 3S.08« 0.7 31.447 o, a 71,8 5-1.391 U 19.791 //» 30.769 0,5 36,6 19.956 <>, j 25,1C0 as 29.033 a 5 145,5 VI,.Hi t.330 ().() i! 653 (ij 25,535 O, s 1919,9 DrugI na rodim; m o opredeljeni 5K.S3K 1,2 45.006 O.H 33.972 0.6 58.0 Nlsn se i-/|a,tnlll po d. 1 ti 3 2« i 0.1 4.3 iO ai Jugoslovani 11.699 0.2 75.976 M 272.050 •i.A' 2325.4 po regionalni |>rip:iJuosil •1.S95 0,1 19 i 1 O. i iiuzoa no 2.911 0,0 1233« OA 3H.662 a - 1328.1 skupaj 4.823.274 100,0 5.250.365 100,0 5.694.464 100,0 11B.6 Razvoj nacionalne strukture prebivalstva ožje Srbije je že v tem obdobju nakazoval na nekatere probleme, kot na primer na urejanje odnosov s Kosovom ter Muslimani iz Sandžaka na enakopravni osnovi in prenehanje nadaljnjega oblikovanja "Jugoslovanov". Ker pa ti problemi niso bili odpravljeni pravočasno ali pa so jih poskušali odpraviti na nepravi način, so v zadnjem desetletju.20. stoletja pripeljali do številnih konfliktov, ki so na koncu pomagali pri razpadu Jugoslavije. Podobni zaključki, vendar na nekoliko drugačni osnovi, veljajo v obdobju 1961-1981 tudi za Kosovo, kjer sta hiter razvoj števila albanskega prebivalstva ter odseljevanje pripadnikov drugih narodov postavljala zlasti Srbe, Muslimane, Rome in Črnogorce v neenakopraven položaj, kar je ob razpadanju Jugoslavije pripeljalo do številnih konfliktov. > -k -k * 42 Popis 196 J.; Popis 1971,; Popis 1981. 1 ¿2_____________Matjaž Klemenčič: Proslovljng in prisilne migracije kol orodje Tabela 12: Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva na območju avtonomne pokrajine v obdobju 1961-1981. ^ narodnostna pripadnost lela 1961 Icio 1971 leto 19H1 Indeks 1981/61 Število % Jicvllo 96 Število % Albanci 646.605 A 7.? 9 16.168 7j, 7 1.226.7.% 77.4 189,7 Srbi 227.016 23R.2M IK-1 J J. 2 92,3 Muslimani 8.026 Ú.K 2(5.357 2.1 58,562 J. 7 729,7 Unml 5.202 oj 14,593 1.2 M I IB 2.2 1065,8 Črnogorci 37.588 X.') 31-555 2.9 27.02« 1.7 71,9 Turki 25.76-1 2.7 IZM-Í 1.0 12.513 O.Ü 48,6 Druj)! narodrjrasino i »pred d ji? nI 10.298 1.0 II.Vil t),') II. 532 0.7 112,0 Niso 5U IzjiiRtilll pt> 170 177 0.(1 133 o.o -- JllgOsloVi|ll| 5.206 as 920 0,1 2.676 0.2 51,4 1») regb» Ul 1 n i | j i i | >:u 11 to s [ i m 0.0 IM 0.0 j.mai'Mili? 0.0 1.595 to, t 1 37.} 0.1 485,2 skupaj 963.988 100,0 1.243.693 J 00.0 1.584.-m 100.0 164,4 V povsem nasprotni smeri pa je potekal razvoj nacionalne strukture prebivalstva v avtonomni pokrajini Vojvodina. Na tem že od nekdaj večnacionalno naseljenem območju so zaradi nizkega naravnega prirastka igrale glavno vlogo v spremembah nacionalne strukture prebivalstva številne selitve. Ker so se k -te v obdobju med letoma 1961 in 1981 nekoliko umirile, to se je že tako ali tako tradicionalna tolerantnost v mednacionalnih odnosih le še poglobila. Tako so po rezultatih Ištetja prebivalstva v obdobju 1971-1981 priselitve v Vojvodino le za okrog 26.000 oseb presegle izselitve, kar je zaradi nizkega naravnega prirastka komaj zadoščalo za vzdrževanje približno enakega števila v pokrajini in praktično ni moglo vplivati na spremembe v nacionalni strukturi prebivalstva. Tabela 13: Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva na območju avtonomne pokrajine Vojvodina v obdobju 1961-1981. >' narodnostna pripadnost leto 1961 leto 1971 leto 1981 Indeks 1981/61 Število % ilcvilo % Število % srbi 1.017.717 í-í.y 1.089,132 5W 1.1U7..Í7H ->4.1 108,8 M ¡Kitari 442.56 1 Í2J.H66 J 1,7 3N5.35Ö 87,1 Hrvati 145.341 7.» 13H.5Í1 7.1 IUV.2U3 5.1 75,1 Sloyafci 73.830 4.0 72.795 .1.7 .i." 94,2 Romuni 57.259 52.987 2.7 t7.2K9 2J 82.6 ČnuiRorri 3Í-7Ü2 1.9 36.416 'M 1 124,5 Komi 3-312 0,2 7.7ti0 0.4 19.693 !, 19.305 O.1) 78,6 Muhtilunm 15.190 OH 16.527 O.K IK.fW 0.9 124,4 Nemci 1 ' 132 0,6 "2(3 0.1 3.80H 0.2: 33,3 Hrugl llfirwlruwim (>|)i'cilcljiiiii 23Í09 1.3 27.568 1.4 35.5K i 152,0 Nlsusetafns.lli pofl. I7u 1.025 0,1 3.361 0.2 Jugoslovani 3. J 74 0.2 46.928 2A 167.21 5 fi.2 5268,3 l>o rc«lon:ilni |iri|>jdnos(i 5.255 a„- i.f>00.0 2,034.772 ¡00,0 109,7 ■k -k * 43 Pop i .s 1961.; Popis J971.; Popis 1981. 4 i Popis 1961.; Popis 1971.; Popis gnzprove in qrori'ivo. [¡ubljann. 2000, šl 36/37___________ ...__163 Zaradi omenjenih dejstev je bila na začetku 80-ih leta 20. stoletja večina območij nekdanje Jugoslavije že narodnostno mešano poseljena. Narodnostno homogena območja, to so območja z več kot 90 % prevlado enega naroda, pa so prevladovala le v Sloveniji, v Hrvaškem Zagorju, v Hercegovini, osrednjem delu ožje Srbije, v zahodni in srednji Črni Gori, v delu Metohije in na zahodu Makedonije. Po grobih ocenah so ta območja obsegala le dobro tretjino površine nekdanje Jugoslavije. ^ Tako stanje v nacionalni strukturi Jugoslavije se je ohranilo vse do zadnjega desetletja njenega obstoja. To obdobje je na eni strani zaznamovala politična kriza po smrti kai izmatičnega voditelja Josipa Broza-Tita (maja 1980) na drugi pa globoka gospodarska in dolžniška kriza, ko so inflacijska gibanja dosegala tudi 2000 % letno stopnjo. Desetletje med letoma 1981 in 1991 je bilo rudi obdobje etnične homogenizacije nekaterih območij, ko so se pripadniki posameznih narodov pričeli seliti nazaj v svoje matične republike (Srbi v Srbijo, Hrvati na Hrvaško). Procesi homogenizacije prebivalstva so bili naj intenzivnejši na Kosovu, od koder se je srbsko in črnogorsko prebivalstva množično izseljevalo v Srbijo oziroma v Črno Goro. Njihovo natančno število ne bo verjetno nikoli znano, saj so jugoslovanske oblasri spretno prikrivale podatke o teh "izseljencih". Iz uradnih podatkov štetij prebivalstva za leto 1981 in 1991 je razvidno, da se je v tem desetletju število Srbov na Kosovu zmanjšalo za okrog 1 i.000, Črnogorcev pa za okrog 7.000. Na Kosovu je tako ostajalo v glavnem le albansko prebivalstvo, ki pa se je spričo visoke rodnosti moralo ravno tako izseljevati. Na eni strani so se selili v zlasti v slovenska in hrvaška mesta, kjer so se zaposlili v glavnem kot fizični delavci in obrtniki (slaščičarji), na drugi strani pa v razvite zahodnoevropske države in v ZDA, kjer so postali znani kot čistilci oken visokih nebotičnikov. Glede na to, ra so za albansko prebivalstvo značilne velike družine, je pridobitev enega dovoljenja za stalno naselitev in delo v ZDA pomenila priselitev večjega Števila ljudi. Ravno izseljevanje Srbov in Črnogorcev iz "svete srbske zemlje", kot so Kosovo poimenovali Srbi, je pri le Še podžigalo njihovo že od nekdaj ukoreninjeno prepričanje, da »... jim je usojeno, da v vojni zmagujejo in v miru. zgubljajo ...« Zaradi tega so srbski nacionalisti, katerim »... Jugoslavija v sedanji obliki ni bila 'n Vladimir Klemenèié, »Spreminjanje nacionalne .strukture prebivalstva Jugoslavije v novejšem razdobju.« Geografija v šoli I: Zbornik rcjcraiou seminarju jiermaiieiitiiefitf izobraževanja S■ llcšičei-i dnevi. I./uhlja na. 22 -23. 2. 1991. (Ljubljana Zveza geografskih društev Slovenije, 1991). sir. 7-22. Popis stanouniiiva, domačinstava i stanova it 1981. f>oclini. S/a os lički bilten ¡295: Nacionalni sastav sianovnišiva ¡>o o/jštinama. (Beograd: Save/ni /uvod za staiistiku, 1982).; Prvi rezultati j)oj>isa stanovništva. domačin sla rn, stanova i poljojirivrcdnih ga zdi usta na al is lički bilten bi: 19 l i: Nacionalni sas- Ut sla 111 i v/1 iš 11 'a p(. > rj/ >š t i i m t iiii. ( I i e og rad : Strve z n i Zflmjjffl stat feife i\l992) - v nadaljevanju: Popis 199 J. i * ? .Vu»*'- 164 Matjaž Klemenčič: Prostovljne in prisilne migrocije kol orodje več primerna rešitev za srbsko vprašanje ...«^ ocl sredine 80-ih let 20. stoletja odločno zahtevali spremembe v ustavni ureditvi Jugoslavije. Spričo porasta vseh vrst nacionalizmov, so se za spremembe zavzemali tudi nekateri politični krogi v Beogradu. Začetek teh sprememb je pomenilo sprejetje ustavnih dopolnil k Ustavi republike Srbije maja 1989, s katerimi je bila ukinjena avtonomije Kosova in Vojvodine, j»... Srbija.pa ponovno postala enotna republika Čeprav je začela v Jugoslaviji vse bolj prevladovati politika sile in izvršenih dejstev, pa je val demokratičnih sprememb zajel na prehodu iz 80-ih v 90-ta leta 20. stoletja tudi nekatera njena območja. Tako je aprila 1990 prišlo do demokratičnih volitev v Sloveniji in na Hrvaškem, novembra istega leta pa Še v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, ki so v teh republikah odpravile več desetletij trajajočo vladavino komunizma. S tem so se nasprotja med omenjenimi republikami ter Srbijo in Črno Goro, kjer sta decembra 1990 z veliko večino zmagali stranki Slobodana Miloševiča in Momirja Bulatoviča, le še poglobila. '9 Ker so predlogu Slovencev in Hrvatov po konfederalni ureditvi države srbske oblasti nasprotovale in jim celo hotele vsiliti nekakšen načrt "Srboslavjje",50 sta obe tedanji republiki pričeli vse bolj odkrito razmišljati o svoji neodvisnosti. Vse skupaj pa je najprej pripeljalo do referendumov o samostojnosti Slovenije (december 1990) in HrvaŠke (maja 1991), na katerih so se prebivalci obeh republik z veliko večino izrekli v prid suverenosti in neodvisnosti.51 Februarja 1991 so tudi makedonski voditelji in bosanski-hercegovski predsednik izjavili, da Bosna, in Hercegovina ter Makedonija ne ostajajo v Jugoslaviji, če se bosta Slovenija in Hrvaška odcepili ...«■Junija 1991 sta Slovenija in Hrvaška tudi uradno razglasili svojo neodvisnosti, kar je pomenilo tudi dejanski razpad Jugoslavije.52 Dejstvo, da se je HrvaŠka pripravljala na odcepitev od Jugoslavije, je poleti 1990 pripeljalo do oboroženega upora avtohtonega srbskega prebivalstva na HrvaŠkem, novembra istega leta pa do ustanovitve Srbske avtonomne oblasti * * * ^ l^iura Silbcr, Allan Little: Smrt Jugoslavije (prevod Barbara Sedm-ak ct. al.). (Ljubljana; Col.ibn, 1996), .str, 29. S/ibrina i'. Kamel: tfalitnUjJUm and Federalist» in Yugoslavia !')62-PJ')l, (i i looming ion: Indiana University Press, 1992), str. 231-233: »Kosovski kalcndar - Vreme international, telo 6. it. 2'iti. (Beograd, 1. maja 1995), str. 9. John R. I.ainpe: Yugoslavia as History; twice there uuis a country, (Cambridge: Cambridge University Press, lyyrV), snL. 349-353. 5i* Naziv /a naiu, ki ga je pripravil tedanji predsednik SFRJ Borislav Jovič. Načrt je predvidel "moderno federacijo" v. močno osrednjo oblastjo po modelu ZDA, vendar brez garanc ij, ki so sestavni del ameriške demokracije. Matjaž Klemenčič. To fellow Americanists: A Letter from Slovenia. 'Hie Journal of American History. Hot J). (Bloomington: Organization of American Historians, 1993)-Sir. 1031-1034. Matjaž Klemcnčiči.Sloveoia at the Crossroads of ihe Nineties: From the first Multiparty blttClioTis and the Declaration of Independence to Membership In the Council of Europe. Slovene Studies, 14(1). (Columbus: Social y for Slovene Studies), 1992; objavljeno 1994,- sir. 9-34. Warren Zim merman n-, Origins of a Catastrophe. Yugoslavia and Its Destroyers - Ambassador talis what hajy ............., gn7£rgve in gradivo, l]Libl|ono. 20Q'j, .M. 36/37_____1 65 (SAO) Krajina (decembra 1991 se je ob sprejetju Ustave preimenovala v Republiko srbsko Krajino). Zaradi neprestanih incidentov med hrvaško in "'k.ra-jiško" vojsko, je maja 1991 meje Krajine zaščitila jugoslovanska armada (J L A). Tako hrvaške oblasti že pred odcepitvijo od Jugoslavije niso imele nadzora nad skoraj 30 % svojih ozemelj, kar je njihov položaj v prizadevanjih za neodvisnost močno oteževalo.53 Obdobje po razpadu Jugoslavije je nekatera območja te nekdanje države spremenil v krvava bojišča, kjer je mednacionalnih spopadih je izgubilo življenje skoraj četrt milijona ljudi. Več kot tri milijone ljudi je moralo zapustiti svoje domove,54 kar je povsem spremenilo nacionalno strukturo prebivalstva na nekaterih območjih nekdanje Jugoslavije. Najmanj sprememb v nacionalni strukturi prebivalstva je po svoji osamosvojitvi 25. junija 1991 doživela Slovenija, ki je bila že v obdobju Jugoslavije etnično najbolj homogena republike (leta 1991 je delež Slovencev znašal S"7.6 Po osamosvojitvi se je odselil v glavnem le del vojaškega osebja ter del uslužbencev carinske uprave in le nekaj posameznikov in družin, kar pa ni imelo večjih posledic na nacionalno strukturo prebivalstva. Je pa potrebno v tem kontekstu omeniti veliko število beguncev, ki so si za svoje pribežališče izbrali Slovenijo in jih je bilo ob višku spopadov v Bosni in na Hrvaškem (leta 1992) več kot 70.000. Nekaj tisoč teh beguncev je ostalo na območju Slovenije še leta 2000, ostali pa so se ali vrnili v domovino, ali pa so se izselili v druge države. Leta 1999 je Slovenija ob začetku kosovske krize sprejela tudi okrog 1.600 beguncev albanske narodnosti iz Kosova, ki pa so se po posredovanju enot zveze NATO in vzpostavitvi miru v tej pokrajini v glavnem vsi vrnili na svoje domove.57 Neprimerno hujše kot v Sloveniji pa so bile posledice odcepitve od Jugoslavije na Hrvaškem, kjer so se oboroženi incidenti med hrvaško vojsko ter oboroženim prebivalstvom SAO Krajine pričeli že leta 1990. Tako se je iz območij, ki so jih ob začetku spopadov kontrolirale vojaške enote SAO Krajine, in zahodne Slavonije, izselilo najprej nekaj tisoč pripadnikov hrvaške narodnosti. Večina jih jc našla svoje prebivališče v glavnem na Hrvaškem, le nekateri pa so se za nekaj časa naselili pri sorodnikih v Sloveniji ali ostalih zahodnoevropskih držnvah. Istočasno pa so v drugi polovici leta Hrvati izgnali več tisoč Srbov iz Grubišinega Polja in Virov it ice, ki so se izselili v Srbijo ali pa v Podonavje (okolica Vukovarja), ki je bilo * -k k peneči and why, (New York: Random House, 1996), sir. 3-171.; Pi rje veJugoslavija PJlti- l'J')2 ... ( 395- i IH. Dtagoslav Grtijtc. -Dani RS K.« I rente 11 iter national leto 6. št. 251. (Beograd, 14. avgusta 1V9<»), sli 17-J i Morda n aj zanimivejši oris vojaškega as peki a dogajanj v Jugoslaviji s stališča OZN predstavlja knjiga sporni nov Lewis MacKenzic: Peacekeeper, The Road io Sarajevo, (Vancouver, Toronto; Douglas & Mclntyre, 19^3). ^ Popis 10'Jl. Roman a Dobnikar-Sieiuga, 'Jugoslovanski begunci pod statistično lupo. Sedem v Grčiji, pol milijona na Hrvaškem.- Delo. letnik -,4 Si, 1SI. (Ljubljana fi. avgusta 1992), str, 5. I - 1 66_______Matjaž KiemenČiČ: Proslovljne in prisilne migrociie ko; orodje pod kontrolo srbskih oblasti.5« Ob vedno hujših vojaških spopadih med srbskimi paravojaškimi enotami in enotami JLA na eni ter hrvaškimi enotami na drugi strani se je število hrvaških beguncev do leta 1992 močno povečalo, pridružiti pa so se jim tudi številni srbski begunci, Več kot dve tretjini hrvaških beguncev, ki so se selili predvsem iz dubrovniškega ter šibeniško-zadarskega zaledja., Banije in vzhodne Slavonije, je ostalo na Hrvaškem, okrog 150.000 pa se jih je izselilo v ruji-no, v glavnem v zahodnoevropske države, v manjši meri |:>a tudi v ZDA, Kanado in Avstralijo. Srbsko prebivalstvo pa se je v glavnem selilo v Srbijo (okrog 163-000) in ter območja Bosne in Hercegovine, ki so bila pocl srbsko kontrolo (okrog 93-000). V letih, ki so sledila, mednarodni skupnosti ni uspelo ustaviti spopadov na Hrvaškem. Bolj ali manj neuspešna so bila tako posredovanja Združenih narodov kakor diplomatske misije lorda Petra Carringrona in lorda Davida Ovna, pa rudi kasnejša namestitev mirovnih enot Združenih narodov (UNPROFOR) ni prinesla ustavitve spopadov/'0 Maja 1995 je hrvaška vojska s hitrim vojaškim posegom najprej osvojila območje zahodne Slavonije, od koder naj bi se v glavnem na območje Bosne in Hercegovine izselilo okrog 20.000 pripadnikov srbske narodnosti61 (po nekaterih ocenah nekaterih srbskih virov pa celo 60-70.000).62 Še več ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove avgusta istega leta, ko so hrvaške enote z akcijo "Nevihta" ponovno prevzele nadzor nad območjem Republike Srbske krajine. Iz strahu pred maščevanjem se je iz teh območij izselilo vso srbsko prebivalstvo (od 150-180.000), tako da je pokrajina povsem opustela. Večina (več kot 100.000) se jih je izselila v Srbijo in na območja pod srbsko kontrolo v Bosni in Hercegovini (okrog 50.000), nekaj pa jih je našlo svoje zavetišče v zadnjem ostanku "Krajine", v hrvaškem Poclonavju,6^ ki je bilo vse do leta 1998 pod prehodno upravo Združenih narodov. Čeprav je ponovni prevzem nadzora nad tem območjem s strani hrvaških oblasti potekal po mirni poti, za kar gre zahvala mednarodni mirovni misiji pod vodstvom Jacquesa Kleina, pa je vseeno prišlo so izselitve več tisoč pripadnikov srbske narodnosti.6'' * * * ^ "Kam bodo šli dtpol lirand.' Delu, leto 41. št. ,92 (Ljubljana, lil aprila 1999), sir. 7. 5lS »Selitve narodov.« Mladinci, . j r j e ve c,i ^ osla v i j a VJ18-VJ92..., 429-431.; »Plavi šlemovi u Jugoslaviji.« Vreme. le/esi. 70. (Beograd, 2'i. februarja 1992), str. 15. 61 'Vzpon in propad velike ideje.« Mladina, ši. J6(7995). (Ljubljana, 5. septembra 1995). str 20. - »Hrvatska grm ¡javi na. Pad zapadne Slavonije.« Vreme Inleriuaional. leta C>, št. 217, (Beograd, 8. maja 1995). str. št. 70. (Beograd, 2-4. februarja 1992); Svtsan L. Wood\vard: Halkan 'l'mt>edy. Chuos and Dissolniiuii nftur thc Cnlrf 168 Moljož Klemcnčič: Prcsiovijne in prisilne migracije kol o-odje srednji Bosni (Busovača, Kiseljak), Muslimani pa Hrvate izjablanice in Konjiča ob Neretvi ter na območju Vareša in Bugojna v srednji Bosni. Medtem ko so muslimanski begunci našli svoje zatočišče v glavnem v zahodnoevropskih državah, pa so se pregnanci hrvaške narodnosti naselili na območju Livna ter v Istri. Kljub vse bolj krvavim spopadom in vse hujši begunski krizi je mednarodna skupnost odločneje posegla v dogajanja v BiH Šele maja 1993, ko so srbske sile obkolile nekatera mesta z večinskim bošnjaškim prebivalstvom. Tako je Varnostni svet OZN najprej razglasil Sarajevo, Bihač, Goražde, Srebrenico, Tuzlo in Žepo za varovana območja in tja poslal svoje mirovne čete, nato pa so mednarodni posredniki marca 1994 praktično prisilili Muslimane in Hrvate iz BiH, da so podpisali sporazum o združitvi ozemelj pod njihovim nadzorom. Kljub vsem omenjenim ukrepom pa se je etnično čiščene nadaljevalo. Tako so julija 1995 srbske sile vkorakale v Srebrenico in Žepo ter muslimansko prebivalstvo izgnali na območje Tuzle, od koder se je pred tem moralo izseliti hrvaško ter srbsko prebivalstvo.^ Ker se etnična čiščenja niso končala, so z letalskimi napadi v okviru akcije "Preudarna moč" v dogajanja posegle tudi sile zveze NATO. Zaradi tega je srbska stran avgusta 1995 privolila v mirovna pogajanja in že 8. septembra so zunanji ministri BiH, HrvaŠke in Zvezne republike Jugoslavije v Ženevi dosegli načelni dogovor, da bo BiH ostala enotna država, ki jo bosta sestavljali dve entiteti: hrvaško-bošnjaška in srbska. 12. oktobra istega leta je začelo veljati premirje, 1. novembra pa so se v ameriškem letalskem oporišču v bližini Day tona pričela mirovna pogajanja, ki so se končala s podpisom sporazuma o ustavitvi vojaških spopadov decembra 1995 v Parizu.70 Več kot tri leta trajajoča vojna je povsem spremenila nacionalno strukturo te nekdanje narodnostno mešano poseljene jugoslovanske republike. Zaradi etničnega čiščenja se je država razdelila na tri velika homogeno poseljena območja. Območje srbske poselitve se sklada z entiteto Srbske republike BiH (Republika srbska), območji hrvaške in Bošnjaške poselitve pa z entiteto Federacije BiH. Kako velikih razsežnosti so bila etnična čiščenja, nam kažejo tudi podatki o spremembah deleža posameznih narodov v nekaterih mestih BiH v obdobju 1991-1995. Medtem ko se je delež Srbov v Banjaluki povzpel iz 52 % leta 1991 na 90 % leta 1995, v Doboju pa iz 32 % na 90 %, je v Mostarju upadel iz 18 % na 3 %. * * * War. (Wash i nji l'o ti: The Brookings Institution, 1995) str. 273-332 ^Zdravko |.,aial,*Nnva Federacija in sporni odstotki.« Delo, leto.16, št. I¡6. (Ljubljana, 21. maja 199'i). str. 5-: »Od izbruha vojne do Day iona.« Delo. leto 37. št. 271. (Ljubljana, 23. novembra 1995), str. 5. 70 lUchard I lolbrookc: To Unci a War. (New York: The Modern Library, 1999), i HI sirani,; Zdravko Latal, »Ljudje se veselijo, čeprav Sc vedno dvomijo o miru." Delu, leto ¿7. št. 27/. (Ljubljana, 23. novembra 1995)., str. 5.; Ivo Komšič. »Kako je Tudtnan prodao Posavinu a kako Milosevic vi alio Sarajevo.« Sloborfna Hosna. leto L št 7 (Sarajevo, 1. decembra 1995), str. 5-11.; »Kaj določa v Parizu podpisani sporazum." Delo. leto <7 .it. 2'JO. Razprave in gradivo, Ljubljano. 2000. št. 36/37 169 Podobni trendi homogenizacije so opnzni tudi v Sarajevu. V delu, ki so ga kontrolirale oblasti Federacije BiH, je delež muslimanskega prebivalstva (Bošnjakov) v istem obdobju narasel iz 52 % na 85 %.71 Več kot dva milijona beguncev je moralo zapustiti svoje domove. Po ugotovitvah Visokega komisar i a ta OZN za begunce (UNFICR) in nekaterih vladnih institucij naj bi ob koncu spopadov največ beguncev in razseljenih oseb živelo na območjih BiH, ki so bile pod zaščito OZN (okrog 1,2 milijona). Precej se jih je naselilo tudi v državah, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Tako naj bi se na Hrvaško zateklo okrog 453-000 beguncev iz BiH, v Črni Gori naj bi jih bilo 38.600, v Makedoniji skoraj 28.000, v Srbiji 405.000, v Sloveniji pa 24.000. Od evropskih držav naj bi največ beguncev sprejela Nemčija (320.000), precej pa jih je našlo svoje zacočišče tudi v Italiji (90.000), Švici (33-000), Avstriji (20.000), Franciji (15-000) ter na Švedskem (50.000) in Nizozemskem (33.000). Predvsem muslimansko prebivalstvo pa se je zateklo tudi v Turčijo (52.000), Saudsko Arabijo (7.000) in Libijo (3.500).72 Večina pregnanih oseb se vse do danes ni mogla vrniti na svoje domove, zlasti ne tisti begunci hrvaške in muslimanske narodnosti, ki so se bili prisiljeni izseliti iz območij v Republiki Srbski. Tudi Federacija BiH ne dovoljuje ponovne naselitve srbskim beguncem na svojem področju, težave pa se pojavljajo tudi ob vračanju muslimanskega prebivalstva v Hercegovino (zlasti v Mostarju). Zadnja je na podlagi referenduma o samostojnosti (september 1991) svojo neodvisnost razglasila Makedonija (novembra 1991), ki jo svetovnem zemljevidu danes poznamo pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM). Obotavljanje Makedoncev ob odcepitvi je bilo razumljivo, saj je Šlo na eni strani za eno gospodarsko najbolj zaostalih območij nekdanje Jugoslavije, na drugi pa ni bilo jasno, kako bi ob razglasitvi neodvisnosti reagirala številna albanska manjšina v zahodni Makedoniji. Zaradi slabih izkušenj iz Slovenije, še zlasti pa Hrvaške ter Bosne in Hercegovine je mednarodna skupnost že kmalu ob razglasitvi neodvisnosti na meji proti Zvezni republiki Jugoslaviji razporedila okrog 1000 vojakov mirovnih sil in s tem preprečila razširitev vojne tudi na to nekdanjo jugoslovansko republiko. Kljub temu, da v Makedoniji ni prišlo do etničnih čiščenj, pa se je tudi na tem območju prišlo - spričo visoke rodnosti ter množičnega priseljevanja albanskega prebivalstva (zlasti iz Kosova) - do precejšnjih sprememb v nacionalni strukturi. Zardi upadanja deleža večinskega makedonskega prebivalstva in hitre rasti deleža albanskega prebivalstva je med obema skupinama prihajalo do občasnih * * * (Ljubljana, 15. decembra 1995), sir 7.; Od i/.bruba vojne do l)ayiona 5. 71 vSelirvc narodov.« Mladina, št, 35(1995). (Ljubljana, 29. avgusia 1995), sn. 15. 1 70____Matjaž Klemenčif.: Proslovljne in prisilne migracije kol orodja napetosti, ki jih je begunska kriza s Kosova leta 1999 le še poglobila, Tega leta se je v obdobju najintenzivnejsega etničnega čiščenja na Kosovu samo v Makedonijo izselilo okrog 130.000 pripadnikov albanskega prebivalstva, ki pa so jih makedonske oblasti že po nekaj tednih vrnile na Kosovo, potem ko so se razmere ob posredovanju sil zveze NATO vsaj za silo umirile.73 Vse posledice krize in vojn ob razpadu nekdanje Jugoslavije je občutil tudi ostanek nekdanje skupne države, ki jo danes sestavljata nekdanji republiki iz Srbije (z nekdanjima avtonomnima pokrajinama Vojvodina in Kosovo) ter Či na Gora, Čeprav na njenem območju ni bilo vojaških spopadov, pa so bile posledice begunske krize še kako vidne, saj se je v Zvezno republiko Jugoslavijo samo iz Bosne in Hercegovine do leta 1995 umaknilo več kot 400.000 prebivalcev v glavnem srbskega porekla, pa tudi iz Hrvaške se jih je ob zlomu Republike Srbske krajine izselilo več kot 200.000.74 Večina teh beguncev se je naselila zlasri na območju nekdanje avtonomne pokrajine Vojvodine in na severu Srbije, čeprav so jih oblasti nameravale naseliti na Kosovu. Seveda pa je izseljevanje potekalo tudi v obratni smeri. Tako se je ob začetku jugoslovanske krize pričelo iz Vojvodine izseljevati hrvaško prebivalstvo, še več pa jih je bilo na HrvaŠko prisilno izgnanih v naslednjih letih (zlasti iz okolice Rume, Šida in iz Mačve).7^ Iz strahu pred prisilno mobilizacijo se je izselilo tudi več sto tisoč ljudi srbskega porekla. V glavnem je šlo za mlajše izobražence, ki so se naselili v državah zahodne Evrope, v ZDA ter v Avstraliji, vedno bolj pa so postajale razmere napete tudi na Kosovu, od koder se je srbsko in črnogorsko prebivalstvo Še naprej izseljevalo. Z razplamtevanjem jugoslovanske krize se je vse bolj slabšal že itak nezavidljiv položaj albanskega prebivalstva na Kosovu - najprej v zvezi z ustavnimi spremembami. ko je bil Kosovu (in Vojvodini) odvzet status avtonomne pokrajine, nato pa tudi z nasiljem jugoslovanske vojske in policije. Zaradi nevzdržnih razmer je kmalu prišlo do spopadov med albanskim prebivalstvom ter jugoslovansko vojsko in policijo, ki so do konca leta 1998 prerasli v pravo vojno med pripadniki albanske Osvobodilne vojske Kosova (OVK) ter jugoslovansko vojsko. Ker kljub številnim pritiskom mednarodne javnosti srbska vojska ni prenehala z nasiljem v tej pokrajini, je zveza NATO marca 1999 pričela z letalskimi napadi na vojaške, gospodarske ter komunikacijske cilje v Zvezni republiki Jugoslaviji. Šele po intenziviranju letalskih napadov je Slobodan Miloševič sprejel mirovni načrt, po katerem je moral pristati na umik jugoslovanskih enot s Kosova in namestitev -Ar A * 72 i'HCHiincev iz Hi H je več kol civ>i milijona.« Delo. telo 37. šl. 27/. (Ljubljana, 23. novembra ] str. S. 73 »Kam bodo Sli deportirana.« Pelo, leto 47, št. H2. (Ljubljana, Ki. aprila 199y), sir. 7. Oobnikar-Šeruga. Jugoslovanski begunci pod siaiisiieno lupo 5.: Beguncev iz. BiH je več kot dva milijona ... 5- jVr7prave in gradivo, Ljubljano. 2000. št. 36/37 171 mednarodnih sil (KFOR) na tem območju.'76 Po prihodu sil KFOR je bilo Kosovo razdeljeno na pet sektorjev, kjer so predstavniki francoskih, angleških, italijanskih, nemških ter ameriških vojaških in civilnih oblasti pričeli z obnovo uprave, Kot so zapisali v nekaterih medijih, naj bi pomenil mir na Kosovu »začetek konca srbskega mita o Kosovu in mita o nebeškem narodu«,77 Kosovska kriza je, potem ko so se razmere v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem umirile, ponovno pripeljale do begunske krize mednarodnih razsežnosti. Dogajanje v tem obdobju so lahko primerljiva le z Hitlerjevimi etničnimi čiščenji oziroma s Stalinovimi razselitvami Nemcev ter ostalih neruskih prebivalcev ob Volgi in severnem Zakavkazju. Po nekaterih podatkih je bilo samo v letu 1999 razseljenih okrog 831.000 oseb, od tegn samo v prvih dneh letalskih napadov zveze NATO na cilje v ZRJ več kot 400,000. V glavnem je šlo za albansko prebivalstvo, večino katerega so srbski vojaki pregnali v Albanijo (okrog 270.000) in Makedonijo (130.000), precej pa tudi v Črno Goro (35700) Ter Bosno in Hercegovino (okrog 8.000). Ker je bil pritisk beguncev zlasti na Albanijo in Makedonijo prevelik, so se v reševanje begtinske krize vključile rudi druge države. Največ kosovskih beguncev sta sprejeli Turčija in ZDA (vsaka okrog 20.000), precej pa so jih sprejele še Španija (7-10.000), Romunija, Norveška in Danska (vsaka po 6.000), ter Grčija, Švedska in Avstrija (vsaka po okrog 5.000).78 Po podpisu mirovnega sporazuma se je albansko prebivalstvo pričelo vračati na Kosovo, še zlasti begunci iz Makedonije ter Albanije. Kljub vsemu pa se jih še danes veliko ni vrnilo na svoje domove, mnogim pa so nekatere države, ki so jim ponudile začasno pribežališče (kot na primer ZDA) ponudile možnost stalne naselitve. Balkanska zgodba o nacionalnem sovraštvu pa se na Kosovu nadaljuje tudi pod upravo sil KFOR, saj sedaj albansko prebivalstvo vrši pritisk na srbsko {prebivalstvo, ki se je že skoraj v celoti izselilo iz Kosova. Srbsko prebivalstvo je ostalo samo na območju nekaterih manjših enklav v srednjem Kosovu ter na severu v okolici Kosovske Mitrovice. "Jugoslovanska kriza", ki se ob napetostih med Srbijo in Črno Goro ter ob nejasnem statusu Kosova, še vedno ni unesla, je na območju nekdanje Jugoslavije prinesla številne spremembe, ki so najbolj opazne v nastanku štirih novih neodvisnih držav. Desetletje, ki je prineslo omenjenim območjem veliko gorja, so zaznamovale zlasti velike begunske krize in etnična čiščenja, ki so povsem spremenile tudi nacionalno strukturo prebivalstva posameznih območij. Šlo je torej za * * * 75 >Seliivc narodov., MUuiitut, Šl. .35 (1995). (Ljubljana, 29- avgusta I995), sir. I.5. »Kronologija kosovskega zaplcia* Delo, leio 46, šl. 69- (Ljubljana, 25. marca 1999). sir. 5-; dni Naiovih napadov. 21iJ nt: popušča.« DaU>, itilo 4f>, št. 118 (Ljubljana, 25 maja 1999). .Sir. K. 77 »Konce mita « Mladina, št. 24 (1999). (Ljubljana, 14 junija 1999). sir. 37-3«. 172___Matjaž Klemenčič; Prostovljne m prisilne migracije kol orodje ... obdobje, ko so si nekateri politiki tudi za ceno več sto tisoč žrtev in več milijonov beguncev hoteli zase ustvariti neko svoje kraljestvo. Vendar pa na srečo vsi v to trgovino niso privolili... Summary Forced and Voluntary Micraiions as a tool in chancing ethnic structure in the Successor Status of former Yi icos i avia. In this paper the ethnic situation in Yugoslavia according to the 1990 population census is presented. The changes in the ethnic map since World War II are explained as results of forced and voluntary migrations within and out from the territory of the former Yugoslavia. People were migrating to find work within Yugoslavia because of uneven levels of economic growth in the federal republics. These migrants, who belonged to different "nations" of Yugoslavia (although technically citizens of one country), already had -many characteristics of international migrants before the breakup of Yugoslavia in J99T In the second half of the paper, ethnic changes in the last decade of the 20th century as a result, of forced and voluntary migrations will be discussed for each of the successor states. During this period, four million people in the territories of the former Yugoslavia were either killed or were forced to move out of their homes as a result of the policy of ethnic cleansing. This is explained through the chronology of events from the secession of Slovenia and Croatia in 2991 until the NATO attack on Yugoslavia in 1999- We can assume on the basis of two simple facts, i.e., thai former Yugoslavia was a: multiethnic country and that most of its territories were ethnically mixed, that during the course of history many changes of ethnic structure occurred in its territories. It is important to note that some territories were ethnically homogeneous (Slovenia, parts of Croatia, central Serbia, central Macedonia) and. some were ethnically mixed (Bosnia and Herzegovina, Vojvodina, Kosovo, western Macedonia). Especially during the period between J960 and J985, the amount of migration ;was influenced by differences in the level of economic development am ong the vario us parts of the country.