lasilo slovenskega elektrogospodarstva /november 2003 DISTRIBUCIJE ZNAN PROIZVODNI POTENCIAL HSE NERGETSK SE POVEDO JE N I Mm. T& (n&f i' ¦ ¦ ¦ f^ ™* *¦"* - mwA L V enem letu holding distribucije Urad za varstvo konkurence je konec oktobra za podjetje UDO (upravljalec distribucijskega omrežja) ugotovil, da je v skladu s pravili konkurence, medtem ko mora odločbo za podjetje Nova energija (trženje) izdati do konca leta. Informacije o prestrukturiranju elektrodistribucije smo tokrat skušali dobiti pri vodstvu GIZ distribucije električne energije, uradu za energetiko in SDE Slovenije. 1U SDE nasprotuje sklepu o plačah Sindikat dejavnosti energetike nasprotuje vladnemu priporočilu, da naj bi plače v elektrogospodarstvu uredili na način, kot velja v javnem sektorju. V obrazložitvi svojega nestrinjanja so med drugim poudarili, da družbe elektrogospodarstva in premogovništva sodijo v gospodarstvo, poleg tega pa predstavniki SDE niso sodelovali v nobenih pogajanjih o višini in uskladitvi plač v javnem sektorju. 12*., roizvodni potencial HSE V začetku oktobra so se v Logarski dolini zbrali predstavniki družb Holdinga Slovenske elektrarne in na mizo položili svoje razvojne načrte. Na osnovi predstavljenih projektov naj bi HSE sestavil desetletni razvojni načrt, predstavitve pa so pokazale, da bi z uresničitvijo vseh projektov lahko pridobili dodatnih tisoč MW. 18 Nas gost: Janez Kern Janeza Kerna bi lahko uvrstili med ključne graditelje slovenskega prenosnega omrežja, saj je v svojih štirih desetletjih v elektrogospodarstvu sodeloval pri vseh večjih projektih in posamezna visokonapetostna stikališča spremljal od njihovega začetka. Na njegovem seznamu je tako kar 81 prenosnih objektov, med katerimi sta denimo tudi RTP Krško in RTP Divača. L iS certifikatom kakovosti v prihodnost V javnem podjetju Elektro Celje so septembra uspešno opravili certifikacijsko presojo, novembra pa je državni sekretar za energetiko mag. Djordje Žebeljan izročil predsedniku uprave Petru Petroviču certifikat kakovosti ISO 9001:2000. Kot so ob tej priložnosti poudarili predstavniki podjetja, bodo v naslednjem obdobju njihovi napori usmerjeni v nadaljnjo izgradnjo sistema kakovosti. M j Energetska odvisnost se povečuje Energetska odvisnost v Evropi se povečuje, v naslednjih dveh desetletjih pa naj bi dosegla že delež sedemdesetih odstotkov. Razmere se z vstopom novih članic, čeprav imajo nekatere med njimi ta hip presežke energije, ne bodo bistveno izboljšale, saj poraba energije v teh državah zaradi hitrejše gospodarske rasti prav tako raste oziroma narašča celo hitreje, kot v večini sedanjih članic. w/wollK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si časopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovačič (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), Gorazd_Pozvek (TEB), Franc Zgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El. ^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Zebre grafična priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nas stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. NAS STIK je brezplačen. Naklada 7.000 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 24. decembra 2003. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 12. decembra 2003. naslovnica foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Nacionalnost interesov Letošnjo jesen smo bili v elektrogospodarstvu priča pravi poplavi projektov, ki so na površje privreli zagotovo tudi po zaslugi javne razgrnitve nacionalnega energetskega programa. Tako nas je s svojimi razvojnimi načrti najprej seznanil Eles, v začetku novembra so se na strateški konferenci zbrale družbe Hol-dinga Slovenske elektrarne, in le dober teden pozneje so svoje prihodnje namere razkrili se Trboveljcani. Vmes je za popestritev z uredbama o ustanovitvi dveh novih skupnih družb slovenske distribucije poskrbela se vlada, nekaj besed o lastnem videnju razvoja energetike v naši državi pa je prispelo tudi s sedežev Geoplina in Petrola. In sodeč po slišanem, nam tudi v prihodnje energetskih projektov v Sloveniji ne bo primanjkovalo. Ravno nasprotno, zdi se, da jih je naenkrat celo preveč, saj gre v vseh primerih za nekaj milijardne vsote, ki jih bo za uresničitev vseh zamisli treba najprej poiskati in nato tudi zagotoviti. Pri tem pa se znova zastavlja ze staro vprašanje, na katerega pa nam zal vse do danes še ni uspelo ustrezno odgovoriti. Kdo naj bi bil pravzaprav tisti, ki bo na nacionalni ravni pripravil nek ožji izbor, uresničevanje projektov nato tudi spremljal in jih po potrebi spreminjal in dopolnjeval Dejstvo je, da nekega neodvisnega strokovnega organa na državni ravni nimamo, obstoječe strokovne ustanove in združenja pa - razdeljena med številne interese - ostajajo bolj postrani in očitno ne zmorejo toliko energije, da bi sklicali tudi kakšno strateško konferenco na ravni slovenske energetike. Na drugi strani pa pretiranega zanimanja za medsebojno uskladitev vseh energetskih projektov ne kaze niti država, ki je sicer še vedno večinska lastnica večine energetskih podjetij, a se je očitno bolj poglobila v zagotavljanje širših zakonodajnih okvirov in izvajanje bruseljskih zahtev. Tako se nam utegne celo zgoditi, da bomo nek projekt pripeljali ze do konkretne izvedbe, pa nato razočarani ugotovili, da je bil ves trud zaman, saj je, glej ga zlomka, skrbnik prenosnega, distribucijskega ali plinovodnega omrežja na nas preprosto pozabil, in jo ubral v smeri lastnih razvojnih pričakovanj. v T ENEM LETU HOLDING DISTRIBUCIJE Septembra je v spremembi uredbe o distribuciji vlada predlagala izločitev tržnih dejavnosti iz distribucijskih družb ob upoštevanju ekonomije obsega in skladno s pravili o preprečevanju omejevanja konkurence. Konec oktobra pa naložila vsem petim distribucijskim podjetjem, da začno z dejavnostmi, da bo delo na področju upravljanja distribucijskega omrežja na celotnem ozemlju Slovenije najpozneje do začetka leta 2005 prevzela ena družba. Družbi za trženje in za upravljanje bosta poleg petih distribucij, v katerih bo preostala dejavnost, vključeni v načrtovan novo nastali holding slovenske distribucije. 2 Kot je povedal državni sekretar za energetiko mag. Djordje Žebeljan, je namen združevanja distribucijskih dejavnosti, zmanjševanje stroškov nabave, delovanja in koordinacija investicij v okviru družbe za upravljanje distribucijskega omrežja. Pri trženju pa lažje obvladovanje tveganj in povečanje pogajalskih moči do dobaviteljev ob dopustnem obvladovanju tržnega deleža. Pri tem se država kot večinski lastnik (njen delež je v vseh petih distribucijah 79,5-odsto-ten) zavzema za holdinško integracijo vseh petih distribucijskih podjetij. Po sekretarjevih besedah taka oblika povezovanja ne bi manjšinskim lastnikom (PIDI, Odškodninski in Kapitalski sklad, zaposleni, upokojenci in nekdanji zaposleni) dajala občutka, da je bila njihova lastnina osiromašena. Država želi doseči okrog lastniških deležev v novih organizacijskih oblikah distribucije konsenz z manjšinskimi delničarji, zato v tem času z njimi potekajo pogajanja. »Jeziček na tehtnici pri združevanju dejavnosti distribucije so lastniki. Vprašanje pa je, kdo bo ta jeziček premaknil. V našem primeru so mnenja uprav in večinskega lastnika-države v labilnem ravnotežju. Tudi zato kot večinski lastniki želimo doseči z manjšinskimi konsenz, da bomo lažje obvladovali spremembe. Ce nimamo vsaj dveh od treh ključnih segmentov na svoji strani težko izpeljemo stvari,« meni Žebeljan, ki je hkrati predsednik nadzornega sveta največje distribucije podjetja Elektro Ljubljana. Država skuša pridobiti manjšinske lastnike za soglasju o ustanovitvi enotne družbe upravljanja distribucijskega omrežja in enotno trženje, v okviru družbe Nova energija, ter pet distribucijskih podjetij s preostalo dejavnostjo. Vse skupaj pa pod okriljem enotnega holdinga distribucije. Po sekretarjevih informacijah se pooblaščene družbe s tako organiziranostjo strinjajo. Na MOPE pa se pri doseganju konsenza zavzemajo za moč argumentov in ne argument moči. Prepričani so, da bi se dalo izgube, ki so povezane s tarifnimi odjemalci in bi ostali v distribucijskih podjetjih, rešiti z usklajeno cenovno politiko. Denar iz omrežnine pa bi se dalo učinkovito vložiti v omrežje. S tem bi bili jasno vidni viri izgub. Izgube na tarifnem delu, ki so po- sledica pogodbenih razmerij, pa ne bi smele imeti nobenega vpliva na učinkovito in uspešno vodenje omrežja. Prav tako morajo biti ne glede na izgube v tarifnem delu, ustrezno vodene investicije, kadrovska politika in vzdrževanje. Argumenti za predlagano organiziranost bodo analitično in strokovno utemeljeni z več študijami. S predlagano organiziranostjo želi MOPE, sektor za energetiko, spodbuditi distribucijo, da z ekonomijo obsega in povečanjem tržnega deleža, prinese koristi vsem lastnikom. Kot je znano, pa imajo vsa distribucijska podjetja iste lastnike, kar po besedah državnega sekretarja, pomeni, da povečanje deleža enega na račun zmanjšanja drugega ni v interesu lastnikov. Njihov ednini interes je v ekonomskem smislu združevanje ob ustrezno razmejenih lastniških deležih, pri čemer se kumulativni delež posamezne vrste lastnikov (država, pidi) naj ne bi spreminjal. »Uspeh izvedbe nove organiziranosti je odvisen od vodij projektov, ki so bili imenovani za obe dejavnosti, in ki naj bi izkazano zaupanje tudi upravičili,« je poudaril državni sekretar, ki pa nam sedežev novo nastalih družb ni želel izdati. Kot je dejal, vedenje o tem, kje bosta sedeža novih družb, ne sme biti opravičilo za nedelo. Zaupal pa nam je, da bosta sedeža zagotovo v Sloveniji, kar izhaja tudi iz Nacionalnega energetskega programa, v katerem smo med drugim zapisali, da večinskega deleža distribucije ne bomo prodajah. V teku prestrukturiranje distribucije V elektrodistribucijskih podjetjih se v tem času srečujejo z velikimi pravnimi, organizacijskimi in drugimi zahtevami, ki narekujejo ustrezno prestrukturiranje elektrodistribucijskega sektorja. Na podlagi evropskih smernic s podroËja elektriËne energije in dveh uredb Vlade RS trenutno v okviru Gospodarskega interesnega zdruaenja distribucije elektriËne energije (kratko GIZ distribucije) potekajo aktivnosti za ustanovitev dveh hËerinskih druab. O nekaterih vidikih oziroma pogledih, ki so jih o tej problematiki zavzeli v javnih distribucijskih podjetjih Elektro Celje in Elektro Gorenjska, smo pisali ae v prej?nji ?tevilki. Kako so zastavljene trenutne aktivnosti, smo ponovno sku?ali zvedeti v GIZ-u distribucije, kjer so odvrnili, da samo uresniËujejo zastavljene naloge in nas usmerili na druge naslove. Tako smo za informacijo zaprosili tudi Stanislava Vojska, predsednika uprave javnega podjetja Elektro Maribor, ki je tudi vodja projektne skupine za ustanovitev enovitega podjetja za upravljanje distribucijskega omreaja (UDO). Na kratko je omenil pravne in organizacijske podlage, hkrati pa je predstavil tudi pozitivne uËinke, ki naj bi jih dosegli z ustanovitvijo omenjenega podjetja. Zahteva po loËitvi dejavnosti Kot je znano, je Evropski parlament junija letos sprejel smernico 2003/54/EC o skupnih pravilih delovanja trga z elektriËno energijo, s katero je doloËil zahtevo po pravni loËitvi dejavnosti upravljanja distribucijskega omreaja od drugih tranih dejavnosti. Hkrati je bila s to smernico razveljavljena prej?nja smernica 92/96/EC o skupnih pravilih za delovanje notranjega trga z energijo. Tako 15. Ëlen nove smernice zahteva, da se v vertikalno organiziranih podjetjih, kjer je upravljanje distribucijskega omreaja ena izmed funkcij enovitega podjetja, izvede pravna loËitev energetskih dejavnosti (tako imenovani legal unbundling), in sicer kot izloËitev v samostojno pravno osebo, ki je organizacijsko in po-slovodsko loËena od drugih dejavnosti. V nadaljevanju smernica o skupnih pravilih za delovanje trga z elektriËno energijo postavlja minimalne pogoje, ki jih je treba zagotoviti za loËitev dejavnosti, in se VroËe (ne)znanke Kaj je ostalo od nekdanje monopolistiËne organiziranosti elektrogospodarskih podjetij? V resnici zelo malo, Ëeprav se tu in tam v nekdanji ?kraljevski zavesti« ?e zrcalijo kake predpotopne usedline. Iz dneva v dan postaja vse bolj jasno, da pravzaprav niË ne bo ostalo tako, kot je bilo nekoË, saj mora postati edini kralj kupec elektriËne energije. Na elektro sceno nepreklicno vstopajo deregulacija, trg z elektriËno energijo, neizprosna trana logika in kruta konkurenca. Hkrati se pojavljajo vse ostrej?e zahteve po ekonomiËnem, optimalnem in kakovostnem poslovanju elektrogospodarskih podjetij. Trenutno so najbolj na udaru uprave distribucijskih podjetij, ki morajo na podlagi evropskih direktiv in vladnih uredb, v rokih uresniËiti ustrezno prestrukturiranje v podobi dveh loËenih podjetij za traenje in upravljanje distribucijskega omreaja. Med bistvenimi vpra?anji, ki so ta hip odprta, so ?e zlasti naslednja: Kak?na bo lastni?ka pogaËa v eni, kak?na v drugi hËerinski druabi? Kak?ni bodo odnosi med materjo in hËerami? Kdo bodo lastniki? Kam se bo stekal denar? Kdo bo pobral dobiËke ali pa kril izgube? Kaj se bo zgodilo z elektrodistribucijskimi podjetji, ko bosta ustanovljeni novi hËerinski druabi? Kak?na bo usoda kadrov? Kot po naËelni plati pojasnjujejo predstavniki draave, je cilj vlade zanesljiva in kakovostna oskrba z elektriËno energijo, sam naËin izvedbe pa bodo morali prilagoditi spremembam v poslovnem svetu. Ker sta lastnika elektrodistribucij-skih podjetij vlada (80 odstotkov) in poobla?Ëene investicijske druabe (20 odstotkov), v tem primeru pa gre za prenos vitalnih dejavnosti na hËerinske druabe, je v zraku ?e veliko neznank. Zato ne preseneËa, da se je na pogajanjih med glavnimi akterji sprostila prava poplava raznih pobud, predlogov in enodnevnih re?itev. Vendar pa oblikovalci in uresni-Ëevalci projekta ustanavljanja hËerinskih druab ne bodo mogli v nedogled modrovati v zaprtem krogu, temveË bodo morali nadzornim svetom, malim delniËarjem, sindikatom, zaposlenim in javnosti poleg naËelnih odgovorov posredovati tudi konkretna pojasnila o samem dogajanju. Predstavitve elaboratov o ustanavljanju hËerinskih druab so gotovo potrebne, a ne zado?Ëajo. Vsekakor bi vodilni akterji morali poskrbeti za veËjo preglednost in uËinkovitej?e komuniciranje. Mar ne? Miro Jakomin 3 4 Karikatura M. Kohek nanašajo na nezdružljivost funkcije uprave - menedžmenta upravljanja distribucijskega omrežja (UDO) in dejavnosti, ki se nanašajo na proizvodnjo, prenos oziroma dobavo električne energije, in podobno. Smernica tako med drugim predvideva ostrejše ukrepe in zahteve glede ločitve dejavnosti in nediskriminatornega delovanja upravljalcev omrežja. Sicer pa sta v zvezi s prestrukturiranjem distribucijskega sektorja pomembna še dva dokumenta. Vlada je septembra izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah uredbe o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije, ki elektrodistributerjem nalaga ločitev tržnih dejavnosti od reguliranega dela dejavnosti. Konec oktobra pa je izdala še uredbo, s katero je zadolžila pet javnih podjetij za distribucijo električne energije, da začnejo tudi postopek za ustanovitev enovitega podjetja za opravljanje dejavnosti upravljanja distribucijskega omrežja. Pozitivni uËinki skupnega podjetja Po besedah Vojska pomeni ustanovitev skupnega podjetja za opravljanje dejavnosti upravljanja distribucijskega omrežja povečanje pravne varnosti uporabnikov distribucijskega omrežja, saj skladno s konkurenčnim pravom omogoča vsakemu uporabniku distribucijskega omrežja nedi- skriminatoren dostop do omrežja pod enakimi pogoji po vsej Sloveniji. Z novo obliko organiziranosti na področju upravljanja distribucijskega omrežja na enotnem območju Slovenije bo možno doseči operativno in stroškovno nadzorovano okolje, učinkovito raven delovanja in investiranja, sprejemljivo ravnotežje med odjemalci, državo in gospodarskimi javnimi službami (GJS) ter enovito, hitrejše, lažje in optimalnejše prilagajanje spremembam na področju oskrbe z električno energijo. Enotno upravljanje distribucijskega omrežja naj bi bilo v danih razmerah podlaga za zagotavljanje in spremljanje kakovosti električne energije, zagotavljanje in evidentiranje prostih zmogljivosti distribucijskega sistema ter za opti-miranje obratovanja distribucijskega sistema. Hkrati naj bi bilo tudi podlaga za optimiranje delovanja zaposlenih pri upravljanju distribucijskega omrežja ter za podporo energetskemu mene-džmentu. Koncentracija funkcij upravljanja distribucijskega omrežja v slovenskem elektroenergetskem sistemu v okviru enovitega podjetja pomeni povečanje stabilnosti, zanesljivosti, učinkovitosti, varnosti in nediskrimina-tornosti EES. Enotno upravljanje distribucijskega omrežja je z vidika racionalnosti in preglednosti podpora za nemoteno delovanje odprtega trga in podlaga Vodja projektne skupine za uresniËitev vladne uredbe o loËitvi upravljanja distribucijskega omreaja od tranih dejavnosti (ustanavljanje hËerinske druabe za traenje) je David ValentinËiË iz podjetja Elektro Primorska, pravne zadeve pokriva Neva Tabaj (Elektro Primorska), za finance je zadolaena Maca BoaiË (Elektro Ljubljana), s komercialnimi zadevami pa se ukvarja Bojan Horvat (Elektro Maribor). V projektni skupini za ustanovitev enovitega podjetja za upravljanje distribucijskega omreaja, ki jo vodi Stanislav Vojsk iz Elektra Maribor, pa so naslednji Ëlani: Alojz Zupanc iz Elektra Gorenjska (predsednik delovne skupine za upravljanje distribucijskega omreaja pri GIZ), Nino MaletiË iz Elektra Celje (pravne zadeve), mag. Ivan Pri-stovnik iz Elektra Maribor (finanËne zadeve) in Matjaa Osvald iz Elektra Ljubljane (Ëlan delovne skupine za distribucijo elektriËne energije pri GIZ). gospodarske javne službe Upravljanje distribucijskega omrežja. SDE za koncentracijo kapitala v okviru holdinga Čeprav organiziranost elektrogospodarstva in posameznih podjetij znotraj njega ter lastniška struktura ne sodita med prednostna vprašanja Sindikata dejavnosti energetike Slovenije, pa se njihovi obravnavi v sindikatu vendarle ne morejo povsem izogniti, saj bodo posledice napovedanih sprememb odločno vplivale na socialno varnost in položaj zaposlenih. Kot nam je povedal predsednik konference elektrogospodarstva Jurij Avan, so v sindikatu seznanjeni z uredbama vlade, vendar neposrednih informacij iz prve roke še niso dobili, tako da nanje še čakajo. S predstavnikom ministrstva in GIZ-a distribucije je bilo namreč dogovorjeno, da bodo odgovore na odprta vprašanja dobili na posebni delavnici, ki je predvidena v začetku decembra, in do tedaj lahko le izražajo svoje mnenje.Vsekakor pa sindikat podpira koncentracijo kapitala v distribuciji, saj je to edina rešitev za umilitev pritiskov po popolnem odprtju trga. Povedano drugače, sindikati podpirajo združevanje, vprašanja pa se zastavljajo na izvedbeni ravni, saj je veliko odgovorov še neznanih. SDE oziroma konferenca elektrogospodarstva je že pred časom postavila zahtevo po ustanovitvi holdinga distribucije, ki bi imel nato hčerinska podjetja, med katerimi bi lahko bila poleg obstoječih petih distribucijskih podjetij še Nova energija in Upravljalec distribucijskega omrežja. Po njihovem mnenju bi bila takšna organiziranost bolj smiselna, novi holding pa enakopravnejši partner nasproti obstoječega Holdinga Slovenske elektrarne. Pozneje bi lahko prišlo tudi do združevanja teh dejavnikov na ravni elektrogospodarstva po vzoru velikih evropskih družb, kot sta denimo RWE in E.on. Takšen je bil naš predlog, pravi Jurij Zvan, sedanji predlogi pa se od tega odmikajo oziroma se zdijo precej bolj zapleteni in odpirajo vrsto problemov. Eden večjih je tudi vprašanje prihodnje vloge malih delničarjev oziroma pooblaščenih investicijskih družb in kaj se bo dogajalo z nji- hovimi deleži po izločanju delov podjetij. Te zadeve so še precej nedorečene in preden bo dan jasen odgovor na tovrstna vprašanja, ni pričakovati, da bodo deležniki pristali na predlagane spremembe. Znani so zapleti z odločanjem in podobnimi vprašanji, s katerimi se je moral soočiti HSE, in v primeru distribucije lahko pričakujemo podobno. Poleg tega se zastavlja tudi vprašanje, ali so predlagane uredbe oziroma morebitno poznejše združevanje v holding v celoti uresničljive s stališča Zakona o gospodarskih družbah. Z našega stališča je tudi vprašljivo, zakaj se je država zavzela za dodaten delež v družbi Nova energija, če vemo, da je že tako in tako večinski lastnik vsega premoženja distribucijskih podjetij. Prav tako je dvomljiva velika koncentracija kapitala in prenos tega k upravijaku distribucijskega omrežja, saj se potem lahko vprašamo, kaj bo distribuciji sploh še ostalo. Skratka odprtih je še veliko vprašanj, na katera pa naj bi odgovore slišali na že omenjeni decembrski delavnici. Drugače, pa kot že rečeno, SDE koncentracijo kapitala in združevanje slovenske distribucije podpira, saj je naš sistem v evropskem merilu zelo majhen. Zato se, poudarja Jurij Zvan, želimo še pred vstopom v evropsko unijo organizirati na način, kot so to uredile podobne družbe, da bi bili tako manj ranljivi tudi oziroma predvsem glede socialne varnosti zaposlenih in pritiskov na delovna mesta. Minka Skubic Miro Jakomin Brane JanjiE Energetski sindikati iz draav vi?jegrajske peterke, v okviru katerih ima precej aktivno vlogo tudi SDE, so na nedavnem sreËanju v Dobrni med drugim podprli zahteve mednarodnih sindikalnih organizacij PSI in EPSU o ustanovitvi posebne svetovne komisije za energetiko. Kot poudarjajo evropski sindikati, so zadnji dogodki v Evropi opozorili na velike politiËne napake ter so v veË draavah povzroËili tudi veliko gospodarsko ?kodo. Ob tem se je pokazalo, da obljubljene konkurence v evropskem energetskem sektorju ni, privatizacija in liberalizacija pa le slabita nacionalne energetske sisteme in povzroËata resne krize. Zasebni sektor oËitno ni zmoaen zagotoviti stabilne energetske infrastrukture, saj se korporacije izogibajo dolgoroËnim naloabam in se osredotoËajo le na trgovanje, zdruaitve in pripojitve. Ker so storitve v energetskem sektorju bistvenega pomena za celotno gospodarstvo in druabo, sindikati od vlad zahtevajo, da prevzamejo odgovornost za investicije v energetsko infrastrukturo in njeno upravljanje. Prav tako zahtevajo, da se ustavijo vsi procesi privatizacije in deregulacije, dokler ne pride do obravnave odprtih vpra?anj in doloËitev novih usmeritev. OLDING SLOVENSKE ELEKTRARN Vboštanju poteka pospešena betonaža Na gradbišču HE Boštanj so do začetka novembra vgradili vse zaščitne in drenažne betone na območju strojnice in prelivnih polj ter s tem odpravili večje težave s podtalno vodo. Kot je povedal Miran Žgajner, vodja projekta gradnje HE Boštanj, je v sami gradbeni jami še nekaj izvirov vode, ki so speljani v skupno črpališče, pa tudi vsa voda pod drenažnimi betoni se steka v črpališče. Na prelivnih poljih so že vgradili vse temeljne bloke prve faze, razen blokov na stiku med strojnico in prekvnimi polji, ki jih bodo lahko vgradili, ko bo strojnica s svojimi bloki prišla na nivo prelivnih polj. Pospešeno betonažo je omogočila predvsem sodobna tehnologija, ki je pripomogla, da dela potekajo hitreje, hkrati pa je zagotovila tudi boljšo kakovost in enostavnejše doseganje terminskih načrtov. Dobavitelj turbinske in generatorske opreme Litostroj sledi gradbenemu izvajalcu in sproti vgrajuje svojo opremo v betonske bloke strojnice. Izdelal je tudi že vse tri konuse sesalnih cevi, ki čakajo na skorajšnji transport na gradbišče. Prav tako tudi dobavitelj hidro-mehanske opreme Montavar zasleduje dinamiko del gradbenega izvajalca. V bloke na iztoku strojnice so že zmontirali in zabe-tonirali prve sidrne ploščice v primarni beton, na katere bodo pozneje pritrdili vodila zapornic in jih zalili s sekundarnim betonom. Po besedah Zgajnerja so vse dejavnosti na gradbišču HE Boštanj usklajene med posameznimi izvajalci in zagotavljajo, da bodo dela potekala po načrtih. Miro Jakomin OLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE Vpriprayi TUDI HE BLANCA Glede razvojne faze za gradnjo HE Blanca je Vili Vindiš, direktor HSE Invest, povedal, da je bila za to hidroelektrarno opravljena prostorska konferenca kot prvi akt države v sprejemanju državnega lokacijskega načrta. Te dejavnosti vodi Urad RS za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Priprava državnega lokacijskega načrta za HE Blanca se je začela na podlagi pobude, ki jo je v začetku leta 2003 podal mag. Janez Kopač, kot minister, ki je pristojen za energetiko. Pobuda je obrazložena in utemeljena v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana RS, v Resoluciji o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z Foto Miro Jakomin energijo, v strokovnih podlagah za izdelavo NEP, v zakonu o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save ter v koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Investitorja načrtovane prostorske ureditve sta koncedent RS, ki ga po pooblastilu vlade zastopa minister za okolje, prostor in energijo (za ureditev vodne ter državne in lokalne infrastrukture) in koncesionar Holding Slovenske elektrarne (za energetske ureditve). Postopek priprave in sprejemanja državnega lokacijskega načrta poteka po določbah Zakona o urejanju prostora. Sicer pa je eden od prednostnih ciljev pri odločitvi o gradnji HE Blanca doseganje splošnih pozitivnih učinkov, ki naj bi jih imela investicija z vidikov prispevka k ohranjanju konkurenčnosti in sposobnosti slovenske industrije, izvajanja vodnogospodarskih ureditev in izgradnje vodnogospodarske infrastrukture, pozitivnega vpliva na razvoj lokalnih skupnosti, zagotavljanja večje zaposlenosti ter povečevanja učinkov investicije na prihodke in odhodke, tako v državni proračun kot tudi v občinske proračune. Miro Jakomin Po OSPESITI SOCIALNI DIALOG! Pred nedavnim je Evropska komisija objavila Poročilo o pripravljenosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo, ki je, kot je znano, za Slovenijo zelo ugodno. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so novembra Vili Vindiš, direktor HSE Invest. opozorili na tisti del poročila, ki govori o socialnem dialogu v naši državi. Kot je povedal mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, Evropska komisija med drugim resno opozarja, v nasprotju z mišljenjem GZS, ki se hoče pogajati o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, da je v naši državi treba pospešiti dvostranski socialni dialog in svobodno kolektivno pogajanje med socialnimi partnerji tako na ravni dejavnosti, kot tudi na podjetniški ravni. Ob tem je omenil tudi drugi del opozorila Evropske komisije, po katerem je treba zagotoviti razvoj delodajalskih organizacij, ki bodo temeljile na prostovoljnem članstvu. Sicer pa je samostojno in svobodno kolektivno pogajanje mogoče le med enakopravnimi socialnimi partnerji, ki za svoja dejanja tudi odgovarjajo svojemu članstvu. To pa je tudi eden izmed temeljev evropskega socialnega modela, ki je uveljavljen v EU, je med drugim še poudaril mag. Semolič. Miro Jakomin ©tefan Lutar, nekdanji direktor Elektra Maribor. nammm VvODSTVU OMOGOČILI SPODBUDEN RAZVOJ Konec leta odhaja v zasluženi pokoj Štefan Lutar, nekdanji direktor javnega podjetja Elektro Maribor, ki je zadnjega pol leta opravljal delo svetovalca predsednika uprave. Znan je tudi kot prvi predsednik GIZ distribucije električne energije in predsednik Elektrotehniškega društva Maribor. Daljši pogovor z njim bomo predvi- Foto Miro Jakomin doma objavili v naslednji številki Našega stika, tokrat pa omenimo le pomembnejše prelomne trenutke, ki jih je doživel na dosedanji življenjski in delovni poti. Štefan Lutar se je rodil leta 1938 v Beltincih v Prekmurju. Leta 1957 je končal gimnazijo, leta 1963 pa je diplomiral na Elektrotehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1964 se je najprej zaposlil v družbi Nafta Lendava, leta 1969 pa je prišel v podjetje Elektro Maribor. Tu se je v začetku nekaj časa ukvarjal z računalništvom, po letu dni in pol pa je postal vodja projektantske službe, ki se je pozneje preoblikovala v projektantsko razvojno službo. Na tem področju je Lutar uspešno deloval dobrih 20 let, leta 1993 pa je bil imenovan za direktorja javnega podjetja Elektro Maribor. Vlada ga je potem leta 1996 ponovno imenovala za direktorja delniške družbe Elektro Maribor. Ko mu je konec leta 2002 potekel štiriletni mandat, je bil imenovan za zastopnika uprave javnega podjetja, vse do začetka letošnjega maja, ko je delo nastopila nova dvočlanska uprava. Sicer pa je Štefan Lutar s sodelavci na podlagi spremenjene energetske zakonodaje uresničil potrebne naloge in s tem odprl pot za nadaljnje prilagajanje podjetja sodobnim procesom, kot so prestrukturiranje podjetja, načrtovana privatizacija distribucije, odpiranje trga z električno energijo in vključevanje Slovenije v EU. V času njegovega delovanja so v podjetju Elektro Maribor opredelili vrsto dolgoročnih ciljev, zagotavljali izobražene in usposobljene kadre, nenehno povečevali učinkovitost poslovanja in ne nazadnje zmanjševali tudi stroške poslovanja na vseh ravneh. Še posebej skrbno so se lotili uvajanja sistema kakovosti in si pridobili certifikat kakovosti ISO 9001:2000. Miro Jakomin IREET Zeleni certifikati in stroškovna učinkovitost Strokovnjaki Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji so na seminarju o premagovanju ovir in o izkušnjah pri pridobivanju zelene elektrike predstavili vlogo zelenih certifikatov v procesu liberalizacije trga z električno energijo, okvirne pogoje za delovanje sistema, obUkovanje cene certifikatov na trgu v obveznem in prostovoljnem sistemu, delovanje trga z zelenimi certifikati ter prednosti skupnega evropskega trga. Med drugim so spregovorili tudi o uvedbi zelenih certifikatov na skupnem trgu Evropske unije. Eden glavnih vzrokov za spodbujanje skupnega siste- 7 8 ma zelenih certifikatov v EU je stroškovna učinkovitost. Skupni sistem zelenih certifikatov bi bil zaradi večjega izbora obnovljivih virov energije stroškovno učinkovitejši kot posamezni sistemi na nacionalnih ravneh. Kot ocenjujejo, bi bili stroški ob doseganju končnega cilja, to je 22 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov energije, za 15 do 25 odstotkov nižji. Poleg tega se bodo, v primerjavi s posamično uvedbo zelenih certifikatov v državah članicah EU, predvidoma zmanjšali stroški upravljanja. Ob velikem številu ponudnikov in odjemalcev se zmanjša vpliv posameznega udeleženca na ceno. Večja je transparentnost trga, dostop do informacij, manjše so vstopne ovire in transakcijski stroški. Sicer pa so opravili več poskusnih simulacij, s katerimi so ocenili delovanje trgov z različnimi nacionalnimi sistemi zelenih certifikatov in enoten sistem z različnimi stopnjami harmonizacije. Po ključnem priporočilu simulacij naj bi se sistem zelenih certifikatov v EU kombiniral z obveznim obsegom obnovljivih virov energije, dogovorjenim na ravni EU. Le-ta bi moral biti dopolnjen s podporo nezrelim tehnologijam. Boljša rešitev kot uvedba skupnega trga s certifikati v vseh članicah EU z različnimi podpornimi sistemi bi bila uvedba manjših trgov, ki bi združevali države, kjer je trgovanje s certifikati vezano na obveznost. Miro Jakomin AGENCIJA RAO n 'AN ODPRTEGA SKLADIŠČA RAO Agencija za radioaktivne odpadke in Institut Jožef Stefan sta zadnjo letošnjo oktobrsko soboto drugič zapored organizirala dan odprtih vrat Reaktorskega centra v Brinju. Potem, ko se je lani pisnemu vabilo odzvalo več kot 200 obiskovalcev, si je letos skladišče RAO, informacijski center o jedrski tehnologiji, raziskovalni jedrski reaktor, vročo celico in laboratorij za meritve radioaktivnosti ogledalo 129 obiskovalcev različnih starosti. Kot je dejala Simona Knez iz Agencija za RAO, je dan odprtih vrat centra v Brinju ena izmed oblik komuniciranja z okoliškimi krajani. S tem jim omogočajo, da se na kraju samem seznanijo s tem, kaj se v tem centru dogaja, in s čem se ukvarjajo. Namera agencije pa je, da jih seznani s skladiščem RAO, kjer so skladiščeni radioaktivni odpadki iz medicine, industrije in znanstvenih organizacij. Po njenih besedah je 80 odstotkov obiskovalcev iz okolice reaktorskega centra. S krajani iz bližnjih naselij Agencija RAO tudi sicer dobro sodeluje, aktivno pa z njihovimi gasilci in civilno zaščito. Poleg ogleda obiskovalcem ponudijo bilten in druge publikacije ter jim pojasnijo, kje vse si lahko poiščejo informacije o njihovem delu. Dan odprtih vrat v Brinju je za agencijo tudi praktično Zanimanja za oglede je med krajani vedno dovolj. testiranje, kako je treba delati s prebivalci, da bi pri?li do lokacije za konËno odlagali?Ëe NSRAO v draavi. Radko IsteniË iz Izobraaevalnega centra za jedrsko tehnologijo Milan »opiË pri IJS, odgovoren za informacijski center, ki ga letno obi?Ëe okoli 8000 obiskovalcev iz vse Slovenije, pravi, da v njihovem centru kljub intenzivnim prizadevanjem za lokacijo skladi?Ëa NSRAO v zadnjem Ëasu ni zaznati veËjega zanimanja obiskovalcev. Njihovi redni gostje so predvsem uËenci 7. in 8. razredov osnovnih ?ol. Predstavnikov obËin, krajevnih skupnosti in druabenopolitiËnih organizacij pa redko zaidejo k njim. Sicer pravi, da ni njihov cilj reklamirati karkoli in za kogarkoli, ampak izobraaevati obiskovalce in jih seznanjati z jedrsko tehnologijo. Opaaa pa, da pogostej?e obiskovalce jedrska tehnologija ne vznemirja tako in toliko, kot tiste, ki pri njih ?e niso bili. Minka Skubic » E AV»E TIK PRED LOKACIJSKIM DOVOLJENJEM Od zaËetka novembra do zaËetka decembra je v prostorih obËine Kanal razgrnjen lokacijski naËrt za Ërpalno elektrarno AvËe. Poleg tega so tam na voljo vse smernice pridobljene na okoljskih konferencah o tej elektrarni. Konec novembra je predvidena ?e zadnja okoljska konferenca v obËini, na kateri bodo podane dokonËno upo?tevane pripombe lokalne skupnosti. Nato bo ?el projekt v potrditev k ministru za okolje, prostor in energijo in zatem ?e v sprejem na skup?Ëino obËine. Pri SENG raËunajo, da bo lokacijsko dovoljenje sprejeto do konca leta, in tako omogoËeno pridobivanje gradbenega dovoljenja. Hkrati z umestitvijo objekta v prostor delajo tudi na izdelavi projektne dokumentacije. Izdelan imajo idejni projekt in investicijski program. Idejni projekt za »E AvËe je revidirala komisija sestavljena iz predstavnikov Holdinga Slovenske elektrarne, Ëlanic HSE, ki proizvajajo energijo iz vode, in domaËih strokovnjakov. Ker pa se Ërpal-ne elektrarne v zadnjih letih prviË pojavljajo v Sloveniji, so dali projekt tudi v mednarodno presojo ?vicarskemu projektno-inaenirskemu podjetju Colenco. Njihovo mnenje o projektu IBE za »E AvËe je bilo pozitivno. Minka Skubic jPOLN___________ ZA DELOVANJE TRGA Z ELEKTRI»NO ENERGIJO Vlada je na seji 13. novembra dala soglasje k dopolnitvam pravil za delovanje trga z elektriËno energijo. Dopolnitve pravil so posledica sprememb uredbe o naËinu izvajanja gospodarske javne sluabe prenos elektriËne energije in gospodarske javne sluabe upravljanje prenosnega omreaja ter uredbe o naËinu izvajanja gospodarske javne sluabe organiziranje trga z elektriËno energijo. Z uredbama, ki ju je vlada sprejela letos, je doloËeno, da koliËinski obraËun elektriËne energije po obraËunskih periodah (urah) izvaja organizator trga. Zaradi tega je bilo potrebno spremeniti tudi pravila za delovanje trga z elektriË-no energijo v delu, ki se nana?a na izvajanje te pristojnosti. Vsebinsko se dopolnitve pravil nana?ajo na to, da cene za izravnalno energijo ne doloËa veË upravljalec prenosnega omreaja, ampak je za izraËun cene uvedena posebna formula, ki upo?teva trano ceno in stro?ke, ki jih ima z nakupom upravljalec prenosnega omreaja. Z dopolnitvami pravil se je nekoliko spremenil naËin doloËanja toleranËnega pasu, in sicer tako, da skupna vsota toleranËnih pasov vseh bilanËnih skupin na obmoËju Slovenije ne more preseËi velikosti regulacijskega pasu, ki ga ima na voljo upravljalec prenosnega omreaja za sekundarno regulacijo. Prav tako pa se je z dopolnitvami nekoliko spremenil naËin penalizacije, natanËneje pa je doloËeno tudi ugotavljanje realizacije za bilanËne skupine, ki sodelujejo v sekundarni regulaciji. Urad vlade za informiranje y s, ^yDE NASPROTUJE SKLEPU O PLAČAH Kot je novembra povedal predsednik konference elektrogospodarstva Jurij Zvan, je vlada konec julija izdala sklep, s katerim priporoča državnim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb v večinski lasti države, da plače in regres v letu 2004 in 2005 usklajujejo v skladu z dogovorom, ki so ga julija podpisali s predstavniki sindikatov javnega sektorja. SDE Slovenije je sprožil potrebne aktivnosti, saj je dolžan uresničevati kongresne sklepe in usmeritve ter zaščititi ekonomsko in socialno varnost zaposlenih. V sindikatu pričakujejo, da bodo socialni partnerji na prihodnji seji ESOE vendarle zavzeli pozitivno stališče do plačne politike v energetiki. S S o* 10 "^0 ,o besedah Jurija Zvona 'sindikalisti nikakor ne morejo pristati na sklep —I— vlade, ki priporoča upravam energetskih podjetij, da se plače v elektrogospodarstvu uredijo na tak način, kot velja v javnem sektorju. Ce bi prišlo do uresničevanja tako zamišljene plačne politike, bi bila to hujša kršitev kolektivne pogodbe elektrogospodarstva. SDE Slovenije je že oktobra na seji Ekonomsko socialnega odbora energetike opozoril na nesprejemljivost takega dogovora v družbah elektrogospodarstva in premogovništva. Predstavniki sindikata so v obrazložitvi svojega nestrinjanja kot prvo navedli, da družbe elektrogospodarstva in premogovništva ne glede na strukturo lastništva sodijo v gospodarsko dejavnost, saj proizvajajo izdelek, ki ga prodajajo na trgu. Kot drugo so navedli, da imajo v dejavnosti elektrogospodarstva in premogovništva podpisane kolektivne pogodbe, ki imajo v 7. členu jasno zapisano, da se uporablja zakon, splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, če določeno področje ni urejeno s kolektivno pogodbo dejavnosti. Kot tretje pa so opozorili, da SDE Slovenije ni sodeloval v nobenih pogajanjih z vlado in ni podpisnik nobenih dogovorov glede višine in uskladitve plač v javnem sektorju. Ob tem je SDE Slovenije vsem sindikatom družb, ki sodijo pod njegovo okrilje, predlagal, da resno obravnavajo zahtevo vlade in jo odločno zavrnejo. Kakšne posledice bi nastale, če bi v resnici obveljal sklep vlade, po katerem naj bi plače v elektrogospodarstvu uredili po modelu plač v javnem sektorju? Kot opozarja Jurij Zvan, bi se s tem zagotovo ponovile znane razmere iz obdobja 1991/92, ko je nastal problem premalo izplačanih plač, nato pa so sledile tožbe, poravnave in podobno. V predsedstvu SDE Slovenije upajo, da bodo na prihodnji seji Ekonomsko socialnega odbora energetike vendarle našli ustrezno rešitev. Ce pa bo vlada vztrajala pri izvedbi omenjenega sklepa, bo SDE Slovenije uporabil vse oblike sindikalnega delovanja, da zaščiti pravice članov, ki so urejene s kolektivno pogodbo elektrogospodarstva in premogovništva. Poleg tega je Zvan povedal, da so v teku tudi sklepne dejavnosti za uskladitev in sprejem novih podjetniških kolektivnih pogodb v skladu z novo delovno zakonodajo v vseh energetskih podjetjih. Tako poteka skupno usklajevanje podjetniških kolektivnih pogodb na ravni Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije, posamezne dokumente pa bodo podpisovali v okviru posameznih distribucijskih podjetij in njihovih sindikatov. Miro Jakomin Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poziva delodajalce, da v skladu z 49. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, določili kolektivnih pogodb dejavnosti ter sprejetimi kriteriji za ugotavljanje dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja v podjetjih, v letošnjem novembru in decembru uresničijo dogovorjene kriterije za izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja. ZSSS prav tako poziva delodajalce, da najpozneje v decembru 2003 zagotovijo izplačilo božičnice v vseh primerih, ko je to določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma s kolektivno pogodbo podjetja, ali pa s posebnim dogovorom med sindikatom in vodstvom družbe. Kot so povedali v vodstvu SDE Slovenije, so v zvezi s tem že sprožili potrebne aktivnosti. . TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTILOVAT Potem ko je bila septembra rast porabe elektriËne energije v Sloveniji nekoliko niaja kot minule mesece, je oktobra znova poskoËila in v primerjavi z letom prej presegla ?tiri odstotke. Tako je oktobrski odjem iz prenosnega omreaja dosegel milijardo 59,4 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 4,2 odstotka veË kakor oktobra leta 2002. Poraba je bila veËja pri obeh spremljanih skupinah porabnikov, pri Ëemer so neposredni odjemalci deseti leto?nji mesec prevzeli 242 milijonov kilovatnih ur (3,3-odsotna rast), pet distribucijskih podjetij pa 817,4 milijona kilovatnih ur (4,4-odstotna rast). Dejanska oktobrska poraba je bila tudi za 6,7 odstotka nad napovedjo, zapisano v leto?nji elektroenergetski bilanci, ki je z uveljavitvijo trga z elektriËno energijo dobila ?e bolj orientacijski znaËaj, kakor ga je imela v preteklosti. GWh 1200 1000 800 600 400 200 oktober 2002 oktober 2003 [J NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ ^ o> •S •S .** OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 600 Kljub jesenskim padavinam proizvodnja hidro- GWh elektrarn ?e vedno ne dosega lanskih rezultatov, saj smo iz objektov na Dravi, Savi in SoËi oktobra dobili 233,6 milijona kWh oziroma za 59,2 milijona ali dobrih dvajset odstotkov manj 5qq kakor v istem Ëasu lani. Nekoliko spodbudnej?i so rezultati na letni ravni, saj v tem primeru hidroproizvodnja v primerjavi z istim lanskim obdobjem zaostaja le za slabih osem odstotkov, pri Ëemer pa je treba upo?tevati, da je bilo ae lansko leto hidrolo?ko precej neugodnej?e od prej?njih. Za 21,5 milijona kWh je bila manj?a tudi proizvodnja v skupini termoobjektov, tako da je skupna proizvodnja domaËih elektrarn oktobra dosegla milijardo 122,4 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 6,7-odstotka manj kakor oktobra lani. ManjkajoËo energijo smo zato morali nadomestiti z uvozom, ki je oktobra zna?al 286,5 milijona kWh, 343,6 milijona kWh pa nam je uspelo tudi izvoziti. * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu 400 300 200 100 1 Iffi DEM SEL SENG NEK TES TET TE-TOL TEB D oktober 2002 D oktober 2003 OBETA SE VELIKA RAST PORABE Podatki o porabi elektriËne energije do konca oktobra potrjujejo, da bomo tudi letos priËa precej veliki rasti porabe, ki bo najverjetneje konËala blizu petih odstotkov. Tako smo v prvih desetih leto?njih mesecih porabili ae 10 milijard 29,1 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, lani v istem obdobju pa le 9 milijard 551,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije. Iz domaËih virov nam je v tem Ëasu uspelo zagotoviti 10 milijard 142,2 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, pri Ëemer so jedrska elektrarna Kr?ko in drugi termo objekti prispevali 8 milijard 40,6 milijona kilovatnih ur, preostanek pa smo dobili iz hidroelektrarn. Uvoz iz tujih elektroenergetskih sistemov je dosegel 2 milijardi 670,2 milijona kilovatnih ur, v tujino, predvsem na italijanski trg pa smo izvozili 2 milijardi 727,9 milijona kilovatnih ur. GWh 1200 900 600 300 oktober 2002 oktober 2003 H proizvodnja Uporaba [Juvoz O izvoz 11 [AN PROIZVODNI POTENCIAL HSE Dve leti po ustanovitvi Holding Slovenske elektrarne pripravlja svoj desetletni razvojni načrt. Vseh deset članic HSE je imelo priložnost predstaviti svoje vizije razvoja na dvodnevni strateški konferenci v začetku oktobra v Logarski dolini. Strateške konference se je udeležil tudi državni sekretar za energetiko mag. Djordje Zebeljany zadnji dan pa tudi minister mag. Janez Kopač. S S .** —l^k - a prvi strate?ki konfe- N renci HSE so imele vse ^fc Ëlanice moanost in prilo-_l_ ^anost predstaviti svoje vizije razvoja druab brez kakr?nih koli navodil ali usmeritev HSE, kar so njihovi direktorji tudi storili. To je bila po besedah mag. Draga Fabijana, direktorja HSE, prva faza priprav skupnega desetletnega razvojnega plana HSE. Predstavitve so pokazale, da bi z izvedbo vseh naËrtov druab, lahko pridobili veË kot tisoË dodatnih MW, za kar bi do leta 2018 potrebovali veË kot milijardo evrov. Med projekti, ki bi poveËali zmogljivost na?ega elektroenergetskega sistema so bili predstavljeni Ërpalni elektrarni AvËe in Kozjak, dograditev plinske turbine v TE Brestanica, akumulacijska elektrarna Moste, obnova preostalih dravskih elektrarn in poveËanje zmogljivosti v TE ©o?tanj. Po prvih podatkih je med najbolj aktualnimi naloabami poveËanje zmogljivosti v TE ©o?tanj, na 4 in 5 bloku s kombinacijo plinskih turbin. Vendar pa je dokumentacija potencialnih novih objektov na razliËnih nivojih od predinvesticijskih zasnov do investicijskih programov, tako da primerjava projektov zaenkrat ni realna. ?Na? cilj je, da bi vse projekte dokonËali v Ëim kraj?em Ëasu in s tem dobili enake osnove za sestavo optimalnega naËrta novih naloab, ki bo HSE zagotovil ustrezno fleksibilnost in konkurenËnost na trgu,« je nadaljeval mag. Fabijan in ob tem dodal, da so na strate?ki konferenci poleg pregleda nabora novih projektov v skupini HSE, pogledali tudi druge lokacije in potencialne moanosti v Sloveniji in v JV Evropi. Vse to z namenom, da Sloveniji zagotovijo dovolj koliËin elektriËne energije tudi v prihodnje. Pri tem pa je sogovornik opozoril, da ne smemo spregledati dejstva, da HSE danes proizvaja veË kot polovico vse elektriËne energije v draavi, in ima veË kot 60-odstotni trani delea. Poleg njih so ?e drugi ponudniki na trgu, zato ne morejo sami prevzemati odgovornosti za redno in zanesljivo dobavo elektriËne energije v prihodnje. Poleg pregleda potencialnih novih naloab so direktorji vseh druab HSE in vodstvo HSE na strate?ki konferenci analizirali ocene napovedi prihodkov od prodaje elektriËne energije za naslednjih petnajst let, vplive prikljuËevanja Slovenije Evropski uniji, liberalizacijo trga elektriËne energije ter NEP, ki postavlja okvire delovanja druab energetske dejavnosti. Niso pozabili niti na doloËila Kjotskega protokola in direktiv EU o Ëezmejnem trgovanju z elektriËno energijo, kar bo ?e kako vplivalo na njen trg. Neodvisni strokovnjaki pa so opravili analizo investicijskega potenciala vseh druab HSE, kot tudi HSE kot celote. Z njo so aeleli ugotoviti, kak?ne so finanËne sposobnosti vlaganj v nove naloa-be, ob dejstvu, da projekt na spodnji Savi poteka skladno s koncesijsko pogodbo. Dejstvo, da je Slovenija vedno veËji uvoznik elektriËne energije pa kliËe po novih naloabah. Mednarodna presoja vseh projektov Sedaj je pred vodstvi druab, ki niso imele dovolj izdelanih projektov, teaka naloga, da to storijo v najkraj?em Ëasu. Potem, ko bodo posamezni projekti dokonËno Mag. Drago Fabijan: flDirektorji druab so pokazali skrb za razvoj domaËih zmogljivosti.« Foto Minka Skubic investicijsko obdelani, jih bo pred sprejetjem na nadzornem svetu pregledala še neodvisna mednarodna ustanova. O možnostih vključitve posameznih naložb v elektroenergetsko omrežje pa se bo moral opredeliti tudi Eles, kot upravljalec elektroenergetskega omrežja.V HSE predvidevajo, da bodo imeli izdelan strateški načrt v treh mesecih po sprejetju NEP. Na vprašanje, ali jim pri izdelavi njihove strategije razvoja manjka razvojnih energetskih podlag na ravni države, Fabijan odgovarja, da je to ključni problem liberalizacije in deregulacije, pri katerih se zastavlja vprašanje, kdo je v končni fazi odgovoren za varno in zanesljivo oskrbo neke države. Hkrati pa dodaja, da je v tem trenutku v Sloveniji zelo malo institucij, ki se celovito ukvarjajo s tem problemom. »HSE, kot naš največji proizvajalec in trgovec z električno energijo, nosi pri oskrbi ustrezno odgovornost, in zato smo želeli z minulo strateško konferenco pokazati, kakšne so realne možnosti, da v naslednjih letih zagotovimo večjo proizvodnjo.« Že na konferenci pa so opozorili na največji problem, ki lahko omeji učinkovitost vlaganj v nove proizvodne objekte, to je premalo razvito plinsko infrastrukturo. Zaradi vse večjih potreb po energiji so tudi na tem področju potrebna hitra vlaganja. Prav tako niso šli mimo dolgotrajnih postopkov umestitve energetskih objektov v prostor, ki še kako podaljšuje začetek gradenj. 0 tem, kako bodo finančno pokrili nove naložbe, pa Fabijan ocenjuje, da ima HSE dovolj denarja, da nadaljuje z gradnjo verige na spodnji Savi, in da v naslednjih letih začne z nekaterimi novimi naložbami. V tem trenutku pa je o njihovem financiranju še prehitro govoriti, ker se še ne ve katere naložbe bodo to, kdaj jih bodo lahko začeli graditi, in ali bodo konkurenčne, ko bodo zgrajene. Po sogovornikovih ugotovitvah je prva strateška konferenca odlično uspela. Družbe so pripravile programe, ki jih bodo dodelale v najkrajšem času. Vsi direktorji družb pa so pokazali vso skrb za razvoj domačih zmogljivosti. Minka Skubic PRODAJA DRŽAVNEGA PREMOŽENJA ZAOSTAJA Vlada je za letos načrtovala, da bo s prodajo državnega premoženja dobila 45,7 milijarde tolarjev prihodkov, v prvem polletju pa je dejansko iz tega naslova iztržila zgolj 642 milijonov. Vzroki bistveno slabši prodaji naj bi bili v zapletenih prodajnih postopkih in naknadno sprejetih odločitvah o odložitvi privatizacije nekaterih državnih podjetij. Med številnimi podjetji na prvotnem seznamu je bilo tudi pet distribucijskih podjetij, za katere je bila predvidena prodaja četrtinskih deležev, a je vlada nato julija nepričakovano sprejela sklep, da teh podjetij za zdaj še ne bo privatizirala. Podobno kot v primeru drugih podjetij naj bi namreč počakali na boljše prodajne pogoje, saj trenutne razmere na trgu niso preveč naklonjene odprodaji. Poznavalci tako ocenjujejo, da se bo zaradi preložitev odločitev v državno blagajno na račun prodaje državnega premoženja v najboljšem primeru letos nateklo le 14,5 milijarde tolarjev. Delo, 28. oktober MILIJARDNE NALOŽBE V PLINOVODNO OMREŽJE V gradnjo plinovodnega omrežja naj bi Geoplin v nekaj prihodnjih letih vložil med 20 in 30 milijard tolarjev, pri čemer pa bo besedah predsednika uprave Janeza Mo-žine zaradi zapletenih postopkov pri umeščanju v prostor ne pričakujejo, da bo to zgrajeno prej kot v šestih letih. Kot je poudaril, zaradi pomanjkanja električne energije in zahtev Kjotskega protokola potrebujemo v Sloveniji najmanj eno do dve novi plinski elektrarni. Najverjetneje pa jih bomo gradili tam, kjer že obratujejo energetski objekti, saj bo tako enostavneje in hitreje mogoče dobiti vsa potrebna dovoljenja. Med možnimi lokacijami je omenil Kidričevo, Lendavo, Šoštanj in Trbovlje. Finance, 10. november SE PRECEJ MOŽNOSTI ZA MALE HIDROELEKTRARNE V Sloveniji ta hip obratuje 415 malih hidroelektrarn z vgrajeno močjo 84 megavatov, v njih pa proizvedejo približno tri odstotke slovenske električne energije. Večina teh elektrarn je v zasebni lasti, preostale (56) so v lasti zasebnih podjetij, 13 pa je industrijskih. Po besedah predsednika Zveze društev za male hidroelektrarne Marka Gospodjinačkega je v Sloveniji možnost za postavitev še približno šestdeset do sto malih hidroelektrarn, vendar so okoljevarstvene zahteve za njihovo zgraditev zelo ostre. Po nekaterih ocenah znaša naložba v malo hidroelektrarno od 1500 do 2500 evrov za proizvedeno kilo-vatno uro električne energije, tako da je tudi odplačilna doba takšne investicije precej dolga. VeËer, 12. november SEPTEMBRSKE PLACE ZA ODSTOTEK VIŠJE V Sloveniji je neto plača na zaposlenega v podjetjih in drugih organizacijah septembra v povprečju znašala 159.456 tolarjev, kar pomeni, da je bila za odstotek višja od avgustovske in za 7,5 odstotka višja kot septembra lani. Sicer pa so v prvih devetih mesecih v povprečju zaposleni prejeli po 156.139 tolarjev, kar je bilo za 7,9 odstotka več od povprečne plače v istem obdobju lani. Za enak odstotek se je v omenjenem obdobju zvišala tudi povprečna bruto plača in je znašala 248.107 tolarjev. Finance, 18. november Priredil Brane Janjic 13 ET OŽIVLJA ENERGETSKO DOLINO Vodstvo TE Trbovlje je sredi oktobra organiziralo novinarsko konferenco z namenom, da predstavi projekt flEnergetska dolina«, ki je prispevek termoenergetskega objekta, ki stoji v tej dolini ae 90 let, k lep?i in jasni prihodnosti vseh ljudi v Zasavju. S S .** Kot je v uvodu dobro obiskane tiskovne konference povedal direktor TE Trbovlje Marko Agrea, danes ta termoelektrarna pokriva manj kot pet odstotkov slovenskih potreb po električni energiji, in obratuje v regiji, v kateri razen energetskih družb, ni večjih perspektivnih gospodarskih družb. Z uresničitvijo projekta »Energetska dolina« bi vrnili tej regiji vlogo, ki jo je imela v minulih desetletjih. Kot smo obširno pisali že v minuli številki glasila, želi termoelektrarna doseči večjo učinkovitost na vseh področjih, in sicer z oceno preostale življenjske dobe obstoječih objektov, optimiranjem stroškov vzdrževanja in letnega načrta proizvodnje, z organiziranjem lastne prodajne službe, prodajo drugih produktov, kot sta pepel in destilirana voda, z večjim angažiranjem vseh zaposlenih ter optimiranjem števila zaposlenih do končnega cilja 229 zaposlenih. Da bi uresničili projekt »Energetska dolina«, pa v TET želijo neposredno obvladovati nabavo vseh energentov, povečati proizvodnjo s sedanjih 600 GWh na preko 2000 GWh na leto, skladno z rastjo odjema v Sloveniji, oskrbovati Trbovlje in Hrastnik s toplotno energijo, se vključiti v vseslovenski projekt zmanjševanja količine komunalnih odpadkov, proizvajati energijo na racionalen in ekološko sprejemljiv način ter optimizirati proizvodnjo in neposredno prodati tako električno kot toplotno energijo. Zaenkrat ponujajo za uresničitev tega projekta lokacijsko in prostorsko urejeno lokacijo, hladilno vodo, 360 metrov visok dimnik, 110 kV stikališče in obstoječe daljnovo-dne povezave. Vse to uporabljajo pri sedanjih enotah, predvsem pri bloku 4 s 125 MW, kateremu bodo skladno z aktualnim projektom dogradili čistilno napravo. »Poleg tega želimo postaviti novo plinsko enoto z močjo do 230 MW in letno proizvodnjo do 1500 GWh, za sistemske rezerve revitalizirati prvi dve plinski turbini in iz njih pridobiti nadaljnih 6 GWh, ter postaviti objekt za termično obdelavo odpadkov v kombinaciji z lesno maso, iz katere bi dobili še 150 GWh,« je nadaljeval z razlago strategije podjetja Marko Agrež. Ob tem je pojasnil tudi finančno konstruk- Marko Agrež: » TET ima vrsto danosti za nove projekte.« Foto Minka Skubic cijo teh projektov, ki jih načrtujejo graditi hkrati v paketu, in naj bi bili dokončani v štirih do petih letih. Za čistilno napravo načrtujejo pol lastnih sredstev in drugo polovico ( 2 milijardi) zadolžitev, plinsko enoto načrtujejo kot komercialni projekt s tujim ali domačim strateškim partnerjem, objekt za termično obdelavo pa nameravajo vključiti v vseslovenski projekt ravnanja z odpadki, za kar naj bi bil na voljo tudi proračunski denar ter druga nepovratna ekološka sredstva. Zadnja dva projekta naj bi stala vsak po okoli 150 milijonov ev-rov. Vodstvo TET je s svojimi načrti že seznanilo lastnika - državo, poiskalo informacije o dalj-novodnih povezavah na Elesu in plinovodnih pri Geoplinu. Plinovodno omrežje ima vozlišče na Trojanah, od koder je speljan plinovod do Hrastnika. Pri tem obstaja možnost, da bi k obstoječim cevem vzporedno položili dodatne cevi in tako zmanjšali probleme z lastniki. Pričakujejo pa, da bo država uskladila vse potencialne uporabnike plina, ki v zadnjem času računajo na ta ener-gent. »Poudariti pa je treba, da bomo z našim plinskim projektom šli v izvajanje, ko bomo dobili ponudbo o količinah in ceni plina, in predpogodbo o odkupu tako proizvedenih kWh,« je dodal direktor TET, ki mu dela in skrbi v prvem letu vodenja termoelektrarne ne manjka. Glede na to, da se s predvidenim zapiranjem rudnika Trbovlje-Hra-stnik leta 2007, končuje tudi obdobje prednostnega dispečiranja za TET, bodo v Trbovljah skušali uveljaviti njegovo podaljšanje vse dotlej, dokler bo to omogočala tudi evropska zakonodaja. Prav tako bodo poskušali podaljšati izkop premoga v Zasavju, saj jim bo novozgrajena čistilna naprava omogočila nadaljnje kurjenje tudi ob ekološko zahtevnejših pogojih. Na drugi strani pa bi s tem rudarjem omogočili izoblikovati jasnejšo vizijo in zmanjšali pričakovane socialne pretrese v dolini. Ob tem velja še omeniti, da bi z uresničitvijo vseh štirih projektov dobilo delo v termoelektrarni dodatnih 150 delavcev. Minka Skubic PRAVNOMO»NA DIREKTIVA O TRGOVANJU Z EMISIJSKIMI DOVOLILNICAMI Evropska direktiva o trgovanju z emisijami, ki je osrednji del načrta Unije, da zmanjša emisije toplo-grednih plinov, je 25. oktobra postala pravnomočni zakon. Direktiva vpeljuje shemo, po kateri bodo vse države članice vključno z državami kandidatkami in Norveško, prejele tržne emisijske dovolilnice. Shema bo vključevala nakup in prodajo ekvivalentnih ton ogljikovega dioksida (CO2), to pomeni bodisi eno tono CO2 ali količino drugega toplogrednega plina z ekvivalentnim potencialom segrevanja ozračja. Skupno število razpoložljivih tržnih dovolilnic bo na voljo, ko bodo udeleženci Evropski komisiji podali načrt, kako nameravajo razporediti dovolilnice in ko bodo dogovorjena stališča o onesnaževanju. Te tako imenovane razporeditvene načrte ki bodo pokrivali več kot 10 000 industrijskih objektov morajo države predložiti Evropski komisiji do konca marca 2004. Udeleženci se bodo morali odločiti, koliko dovolilnic bodo podelili vsakemu objektu za prvo obdobje trgovanja, ki se bo začelo 1. januarja 2005. Razporeditev dovolilnic bo določila trg kupcev in prodajalcev C02 ekvivalentov in posledično ceno dovolilnic, ki bo določila učinkovitost sistema v boju proti globalnemu segrevanju ozračja. Države članice EU morajo do 31. decembra letos direktivo prenesti v nacionalni pravni okvir. Umanotera 117/03 NAPOVED DELNE PRIVATIZACIJE Proizvodnja, prenos in distribucija, tri dejavnosti Elektrostopanstva Makedonije (ESM), bodo v začetku prihodnjega leta finančno ločene, kar bo omogočilo ločitev dejavnosti prenosa od ESM in oblikovanje posebnega podjetja v državni lasti. Proizvodnja in distribucija bosta za zdaj še ostali v lasti omenjenega podjetja in se privatizirali, kot so 7. oktobra poročali makedonski mediji. Z delno privatizacijo ESM se bo makedonsko elektrogospodarstvo prilagodilo zahtevam prihodnjega liberaliziranega trga z električno energijo, ki se vzpostavlja v Evropi, to pa je ne nazadnje tudi obveza države iz Atenskega sporazuma in smernic Evropske unije za preoblikovanje elektroenergetskega trga. Po prvem koraku odpiranja trga se bodo lahko veliki porabniki odločili za neposreden odjem, bodisi od ESM bodisi od tujih ponudnikov. STA UPAD PROIZVODNJE JEDRSKIH ELEKTRARN Ameriške jedrske elektrarne so proizvedle junija letos za tri odstotke električne energije manj kot junija lani, tolikšen upad pa je prispeval levji delež k približno pet odstotkov manjši splošni proizvodnji te dobrine, je v zadnjih dneh septembra sporočil ameriški energetski urad. K takšnim rezultatom pa je največ pripomoglo predvsem manjše povpraševanje po električni energiji, ki je bilo posledica milejših vremenskih razmer. V poletnih mesecih so namreč vse tamkajšnje elektroenergetske naprave, še zlasti termoelektrarne in elektrarne na zemeljski plin, delovale s polno paro, na robu svojih zmogljivosti, in v nekaterih primerih v primerjavi z lanskim poletjem pridobile celo za četrtino električne energije več. www.platts.com 15 EB OBRATUJE NAD LETO©NJIMI NA»RTI Brestani?ki plinski enoti s po 114 MW sta bili zaËasno prevzeti od proizvajalca Alstoma sredi leta 2001 in od takrat teËe njuna triletna garancijska doba, ki bo konËana konec junija drugo leto. Vodja projekta v Ëasu garancijske dobe je Silvester Jer?iË. Z njim smo se pogovarjali o dosedanjem delu in izku?njah, ki so si jih v elektrarni pridobili v minulih dobrih dveh letih. merov, ko je dispeËer zahteval tovrstni start, in ti starti so bili zanesljivi. V elektrarni vseskozi spremljajo kljuËne indikatorje delovanja naprav in na osnovi teh rezultatov ustrezno ukrepajo. Po sogovornikovih besedah sta se obe enoti pokazali kot zelo zanesljivi. Ob stoodstotni leto?nji razpoloaljivosti je zagonska zanesljivost 98,7-odstotna. Z njunim dosedanjim obratovanjem so zadovoljni ter ocenjujejo, da je bil njun izbor dober in investicija upraviËena. S s .** ¦^ Enoti sta bili od prevzema pa do lanskega septembra v poskusnem obratovanju. V tem Ëasu je bil cilj brestani?kih delavcev dobiti uporabno dovoljenje, ki so ga dobil lani septembra. Vseskozi, od prevzema turbine pa do konca garancijske dobe, v elektrarni spremlja vsa dogajanja na obeh blokih tako po vzdraevalni kot obratovalni plati posebna skupina. ?Pred vzpostavitvijo dela z novima enotama smo elektrarno razdelili v tehnolo?ke sisteme. Vsak nov blok predstavlja enega izmed tehnolo?kih sistemov. Vsak sistem ima odgovornega skrbnika, ki skrbi za obratovanje in vzdraevanje blokov. Hkrati pa so ti skrbniki tudi vodje izmen, kar pomeni, da imajo neposreden nadzor nad delom blokov, in vse informacije o stanju naprav. Pri svojem delu tudi vidijo, ali so delavci na posameznih segmentih dobro delovno usposobljeni, jih je potrebno dodatno ?olati oziroma revidirati postopke dela,« pojasni organiziranost proizvodnega dela v elektrarni Silvester Jer?iË. Odlike novih brestani?kih turbin so obratovalne znaËilnosti, saj lahko doseaejo polno moË iz stanja obratovalne pripravljenosti v 15 minutah. V minulih dobrih dveh letih je bilo nekaj takih pri- Foto Minka Skubic WwZa letos načrtovana proizvodnja novih plinskih enot TEB je znašala 35 GWh. Do konca septembra pa sta proizvedli ze 82 GWh električne energije. %A Plinska bloka v TEB imata tri tipe zagonov. Pri normalnem zagonu se dviguje moč po 6 MW na minuto, pri pospešenem zagonu je stopnja obremenjevanja 11 MW na minuto in pri hitrem zagonu med 20 in 25 MW na minuto. Doslej sta obe enoti obratovali 3000 ur, v 515 primerih sta bili turbini normalno zagnani in 88 je bilo hitrih obremenjevanj. Za letos je bilo iz teh enot načrtovanih 35 GWh, do konca septembra pa sta proizvedli že 82 GWh električne energije. »Pri normalnih in pospešenih zagonih je normalno staranje vročih komponent, pri hitrih zagonih pa je potrebna hitrejša zamenjava komponent, ki jim poteče življenjska doba opredeljena z ekvivalentnimi obratovalnimi urami. Te izračunamo s posebnimi formulami, ki upoštevajo število zagonov, vrsto zagonov, gorivo, razbremenitve, izpade, čas obratovanja,« nadaljuje Jer-šič in ob tem postreže z mednarodno primerljivimi obratovalnimi podatki. TEB je namreč vključena v mednarodno primerjavo obratovalnih podatkov plinskih enot. Podatki iz te primerjave za letošnjih prvih pet mesecev kažejo, da je TE Brestanica razpoložljiva za 10 odstotkov nad povprečjem, njena zanesljivost je za odstotek nad povprečjem, pri zagonski zanesljivosti pa zaostajajo za manj kot odstotek. ©e en remont pred iztekom garancije Natančnejši pregled vseh naprav obeh novih plinskih enot jim je omogočil letošnji devetdnevni remont v septembru in oktobru, izmenično za vsako turbino. Opravili so ga skladno z vzdrževalnimi navodili proizvajalca in planom remontov. V tem času so pregledali vroče dele turbin, gorilnike, zgorevalne komore, tur- binske lopatice, pa tudi kompresor in druge komponente, od sistemov oskrbe z gorivi do električnih sistemov na 110 kV napetostnem nivoju. Vroče komponente so pregledali in ocenili stanje naprav strokovnjaki Alstoma, nadzor pri tem pa je vodila neodvisna nizozemska družba Kema, ker pri nas tovrstno usposobljenih organizacij za plinske turbine še ni. Silvester Jeršič ocenjuje, da poleg preventivnega in prediktivne-ga vzdrževanja, remont prispeva tudi k natančnemu ugotavljanju in spremljanju naprav znotraj garancijskega obdobja, da lahko v tem času ustrezno reklamirajo ugotovljene pomanjkljivosti aH odstopanja od načrtovanega življenjskega ciklusa. Dosedanje ugotovitve so pokazale, da enoti obratujeta znotraj predpisanih mej in pričakovanj. Do sedaj ugotovljene pomanjkljivosti je dobavitelj turbin Alstom že saniral. To so bile manjše stvari, ki so jih odpravili na kraju samem. Pri tem so jih spremljali domači vzdrževalci in obratovalci, ki so si med šolanjem pri Alstomu pridobili ustrezna strokovna znanja, pri delu samem pa izkušnje. Do konca garancijske dobe načrtujejo še en pregled vročih delov obeh turbin. Da bi izboljšali zagonsko zanesljivost in pri tem predvsem odpravili oziroma zmanjšali vplive človeškega dejavnika, v TEB pripravljajo projekt postavitve simulatorja plinskih turbin GT 11N2. Z njegovo pomočjo bi usposabljali obstoječe osebje, ki skrbi za enote, nato praktično šolali novo zaposlene ali prekvalificirane delavce, simulirali okvare in ugotavljali razloge zanje, ter na njem preverjali tudi morebitne modifikacije. Po Jeršičevih besedah bi s takšnim simulatorjem tudi dvignili zanesljivost in razpoložljivost enot ter še naprej zagotavljali varen in zanesljiv vir električne energije v najtežjih obratovalnih trenutkih. Minka Skubic A BRITANIJA OBNAVLJANJE VOZNEGA PARKA Britanska vlada si prizadeva, da bi med prebivalstvom spodbudila nakup avtomobilov, ki delujejo na zemeljski plin. Po vsem svetu naj bi se v tem Ëasu vozili pribliano trije milijoni tak?nih vozil, od tega zgolj 300 na britanskem otoËju, so poudarili proizvajalci teh avtomobilov na nedavnem seminarju v Londonu. Slednji so tako pri izdelovanju bolj ali manj odvisni od ozave?Ëenosti morebitnih kupcev, nekoliko pa so omejeni tudi zaradi premajhnega ?tevila postaj, na katerih bi lahko vozniki napolnili avtomobile. Prav zato se trg v preteklih letih ni bistveno razvijal, letos pa so se razmere, kot kaae, spremenile, kar je bilo mogoËe videti na ae omenjenem seminarju, ki se ga je letos udeleailo kar 140 ljudi veË, ki so si aeleli bodisi kupiti avto bodisi zgraditi postajo za polnjenje. Vlada bi rada zanimanje ?e spodbudila z raznimi subvencijami za nakup vozil, ki ohranjajo Ëisto okolje - njen cilj je namreË, da bi se njihova prodaja do leta 2012 poveËala na deset odstotkov vseh prodanih avtomobilov na otoËju. Po podatkih izdelovalcev proizvedejo vozila na zemeljski plin od 160 do 170 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, sodobnej?e izvedbe pa naj bi to raven ?e zniaale na 100 gramov na kilometer. Sicer pa bi rada britanska vlada v naslednjih desetih letih na ceste postavila po 600 tovrstnih avtobusov vsako leto, s tem pa bi zmanj?ala emisije toplogrednih plinov, ki jih sedaj povzroËi promet, za 30 odstotkov. www.platts.com ELSAM - NOV DANSKI KRALJ Dansko elektroenergetsko podjetje Elsam je v zaËetku oktobra kupilo veËinski delea podjetja Nesa in se tako uvrstilo na drugo mesto lestvice najveËjih prevzemov v zgodovini te draave. Posel je sklenilo dan zatem, ko sta se najveËja lastnika Nese - lokalni podjetji iz Kopenhagna in Gentofta - odloËila, da bosta prodala svoje delnice najveËjemu proizvajalcu elektriËne energije v draavi. Vrednost kupËije je zna?ala 10,5 milijarde danskih kron, po njej pa je Elsam na dobri poti, da postane dominanten igralec na celotnem danskem elektroenergetskem trgu, tako v vzhodnem kot tudi zahodnem delu draave. Nesa, ki je lastnica tudi 36-odstotnega deleaa proizvajalca Energi E2, je namreË prej v veliki meri oskrbovala vzhodni del Velik del zahoda draave za zdaj ?e oskrbuje skupina Energi-Denmark, vendar po neuradnih podatkih menda njeni predstavniki ae razmi?ljajo o povezovanju z Elsamom. Tak?no dogovarjanje kajpak ni v skladu z zagotavljanjem konkurenËnosti na trgu, zato so predstavniki tamkaj?njih oblasti nekoliko zaskrbljeni. Dejansko Elsam sicer nima neposredne prevlade na trgu, vendar vse kaae na to, da jo bo pridobil z vplivom na druga podjetja. www.energyforum.net 17 ŠTIRIH DESETLETJIH ZGRADIL 81 OBJEKTOV To jesen je Janez Kern oddelal nekaj dni manj kot ?tiri desetletja v elektrogospodarstvu. Bil je eden od zadnjih aktivnih tvorcev elektropreno-snih objektov v Sloveniji. Njegova referenËna lista obsega vodenje gradenj 81 prenosnih objektov. ©tevilka, ki pove skoraj vse. Nekaj podrobnosti pa kot na? tokratni sogovornik dodaja ?e Janez Kern. Bi zaËeli pogovor pri va?em zadnjem objektu -dograditvi RTP DivaËa. Kaj bo elektroenergetski sistem Slovenije s to naloabo pridobil? »V prvi vrsti večjo zanesljivost napajanja potrošnikov Primorske, ker po 110 kV daljnovodu Ljubljana in Primorska nista povezani. Manjkata povezavi Postojna - Cerknica ali Logatec - Zi-ri. Z novo transformacijo v RTP Divača pa bo tudi Primorska dobila možnost, da iz 400 kV napetosti dobi boljšo napetost na 110 kV nivoju .« RTP DivaËa je sicer va? otrok, od povojev do danes. »Res je, to je objekt pri katerem sem začel delati leta 1964 in šel pri njem skozi osem naložbenih etap. V njej sem delal od leta 1964 do leta 1982. Najprej smo zgradili 220 kV RTP, zatem transformacijo na 110 kV, postavili drugi transformator, pa razširili postajo za 400 kV stikališče in postavili vse priključne daljnovode. Tako sem vodil gradnjo 220 kV daljnovodov iz Divače proti Klecam, Pehlinu, Padričam, pa 400 kV daljnovod proti Redipugliji, in še pred tem proti Beričevem. Prav gradnja 76 kilometrov dolgega 400 kV daljnovoda Divača-Beri-čevo je sodila med najzahtevnejše odseke 4.500 kilometrov dolgega tedanjega jugoslovanskega omrežja Nikola Tesla. Trasa je šla po barju, kjer je bil problem temeljenja, po nedostopnem terenu, za kar smo morali zgraditi 65 kilometrov dostopnih poti, po gozdu, kjer smo posekali več kot 200 hektarjev gozda, skozi različne klimatska območja. Značilnost 400 kV daljnovoda Divača - Redi-puglia, ki smo ga gradili konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let, so bili trije vodniki v snopu, kar je bilo takrat edinstveno v Jugoslaviji, in pa sidranje temeljev v kraški svet. Pri gradnji tega daljnovoda je bilo angažiranih vrsta strokovnih ustanov, tako iz tehničnega področja kot naravoslovja. Gradili smo ga skupaj z Italijani in ga postavili v rekordno kratkem času, za kar so nam čestitali tudi italijanski partnerji. Svoje delo v Divači sem končal kot direktor projekta dograditve transformacije 400/110 kV. Projekt bodo dokončali moji sodelavci in glede na dosedanji potek del - v RTP so že vse ključne naprave - sem prepričan, da bo ta transformacija poleti naslednje leto začela delovati.« Zagotovo sodi med va?e in energetsko najpomembnej?e prenosne objekte v zadnjih letih RTP Kr?ko. Objekt, katerega gradnja se je dolgo odla?ala, in je bil na koncu zgrajen v zelo kratkem Ëasu. »emu bi dali poudarek pri gradnji te 400/110 kV RTP? »Predvsem soseščini NE Krško in vsem zahtevkom, ki so bili povezani z bližino jedrskega objekta. Strožji so bili pogoji glede zagotavljanja kakovosti in tudi na minuto določeni roki izvedbe posameznih faz del. Kljub začetnim dvomom, smo objekt na zadovoljstvo vseh, tudi NE Krško in Uprave za jedrsko varnost, zgradili pred rokom oziroma v rekordnem času enaindvajsetih mesecev ter izpolnili vse zahtevane pogoje, za kar pa je bilo potrebno diktatorsko vodenje projekta. RTP od lanskega maja uspešno obratuje in ima od letošnjega maja tudi uporabno dovoljenje. O tem, kako upravičena je bila ta investicija, govori tudi dosežena obremenitev transformatorja 265 MW, ki sicer normalno obratuje med 160 in 200 MW. V polni funkciji pa opravlja tudi svojo vlogo izboljšanja dolgoletnih slabih napetosti na Dolenjskem, v Beli Krajini in Posavju, za kar je bila postaja tudi v prvi vrsti zgrajena.« V va?em delovnem obdobju so bila leta, ko so bili daljnovodi in RTP nujnost za zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriËno energijo. Takrat so bili potrebni in zaaeleni. Danes se jih vsi branijo, okoljske zahteve pa so glavni problem tako Elesa kot distribucije. »S temi problemi smo se začeli srečevati v zadnjih letih, ko smo obnavljali 110 kV daljnovode po Štajerskem. Problematični so postali vstopi na zemljišča, posegi v okolje, elektromagnetna sevanja. Vedno večji in obsežnejši lastniški zahtevki vplivajo na to, da ima Eles velike težave pri pridobivanju lokacij za nove daljnovode. Tako je na trasi za 400 kV daljnovod Beričevo - Krško, priprave na gradnjo tega daljnovoda tečejo od leta 1980, enako bo na trasi proti Madžarski, da o potencialni trasi Okroglo - Italija Cenil je korektne poslovne partnerje na vseh ravneh. niti ne govorim. S težavami vstopa na zemljišče se srečujemo tudi pri prepotrebnem daljnovodu za boljše napajanje Ljubljane Toplarna- Polje- Beričevo.« Kje vidite re?itev problemov, ki jih je treba razre?iti, a jih Eles sam ne more? »Mislim, da bi morala nastopiti država. Elektroenergetski prenosni objekti bi morali biti izenačeni s statusom avtocest. Drugače so zastonj vse obljube in pričakovanja glede novih daljnovodov. Na trasi Beričevo - Krško smo še brez soglasij 3.800 lastnikov zemljišč. Ce ne bo nastopila država, bo težko priti do tega nujno potrebnega daljnovoda. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v tujini, na primer Avstriji.« Va?e delo je bilo vseskozi teren- Foto Minka Skubic Vse svoje projekte je obvladal do podrobnosti. Foto Minka Skubic sko. Sodelovali ste s ?tevilnimi dobavitelji, izvajalci, monta-aerji, domaËimi in tujimi poslovnimi partnerji v razliËnih projektnih skupinah. Kaj je bilo tisto, kar ste posebej cenili pri ljudeh in poslovnih partnerjih s katerimi ste delali? »Disciplino, korektnost in izpolnjevanje pisnih ali ustnih dogovorov in obvez. Tisti, ki so se držali tega, so bili moji odlični partnerji in smo s takim sodelovanjem dosegah dobre uspehe. V investicijski dejavnosti mora biti skupina enotna, mora dihati kot en mož ,ob 100-odstotni profesionalnosti in odgovornosti posameznika za področje, ki ga pokriva. Reči moram, da so slovenski poslovni partnerji, s katerim sem sodeloval pri gradnji elektroenergetskih objektov, vse od projektantov, proizvajalcev, dobaviteljev, trgovcev, strokovnih institucij, pokazali profesionalen odnos do dela in se lahko postavijo ob bok sorodnim organizacijam v evropskih državah. Prav tako je v Elesu dovolj dobrih profesionalcev na področju investicij, ki so v celoti kos vsaki nalogi.« Delali ste praktiËno po vsej Sloveniji, sodelovali skoraj z vsemi druabami elektoenergetskega sistema. Kako je potekalo sodelovanje z njimi? Je elektroenergetski sistem ?e sistem, ali vsak gleda le na svoje podjetje in svoje pristojnosti? »Težko vprašanje. Z vsemi družbami sistema sem dobro sodeloval in nisem naletel na večje težave. Res je, da so bih to v večini operativci, ki sem jih osebno dobro poznal, strokovnjaki s posameznih področij, predani delu. Mislim pa, da je tega vedno manj.« Sodelovanje z vami ni bilo enostavno, saj vas je preobilje delovnih obveznosti neprestano preganjalo. Cenili ste predvsem sodelavce, ki so aiveli za objekte. Se je ta pripadnost podjetju in objektom z leti zelo spremenila? »Srečal sem se s celo vrsto ljudi, ki so imeli voljo, in so začeli z delom na investicijah, vendar pa jih je soočanje s pogoji dela nato od tega odvrnilo. Investicijska dejavnost ni lahka. Predvsem se moraš odzivati nastalim razmeram. Marsikdo je menil, da je to več kot zahteva delovno mesto, in zato ni ustrezno plačan. Vsak, ki začne tako razmišljati, ne more biti član učinkovite investicijske ekipe. V minulih letih smo več del investitorji delali sami, danes opažam, da se v večji meri angažirajo zunanje ustanove, kar zahteva dodatna sredstva. Prepričan pa sem, da se brez komande in železne discipline elektroenergetski prenosni objekti, ki so zahtevni tako po tehnični, finančni kot rokovni plati, težko zgradijo. Ekipa mora delati timsko, z vključevanjem vsega slovenskega 19 Janez Kern je začel delati leta 1963 pri Elektroprenosu Slovenije. Čez dve leti je ob transformaciji podjetja odšel na Soške elektrarne, RJer je delal 23 let. Leta 1987 se je zaposlil na Savskih elektrarnah z nalogo, da začne z gradnjo RTP Krško. Od leta 1991 do letošnjega oktobra pa je delal na Mesu. 20 znanja, le tako je nastop do zunanjih partnerjev lažji. Absolutno pa se je pripadnost podjetju z leti zmanjšala. Kaj je temu razlog, ne vem. Sam sem inženir starega kova v elektroprenosni in telekomunikacijski dejavnosti. Mogoče se vedno bolj približujemo temu, da je to zastarel način funkcioniranja, je pa učinkovit. Objekt je samo izza računalnika težko pripeljati v funkcijo. Zastonj na tisoče izdelanih načrtov, če na terenu kmet pravi, tu ne boste kopaU. V tistem trenutku je potrebno iti k njemu in se z njim pogovarjati in poiskati rešitev problema. Menim, da bo še naprej tako. Cim več dela na terenu, z ljudmi, ki sem ga praktici-ral s kolegi tudi sam, je praksa tudi pri izvajanju avtocestnega programa.« Ste si vzgojili dostojnega naslednika, ki bo v svoji delovni dobi zgradil vsaj pol toliko objektov kot vi? »Zal ne, ker ni bilo kadrovske kontinuitete. Tudi Eles od svoje ustanovitve v začetku leta 1991 ni skrbel za tehnični kader, ampak je v vseh teh letih dajal večji poudarek spremljajočim kadrom na pravnem in komercialnem področju. Mladih, novih inženirjev je prišlo malo. Verjetno je tudi tu razlog, da tehnika prehaja v komercialno trženje.« Poleg odlične umske kondicije, ste vseskozi ohranjali tudi dobro fizično moč. Kako vam je to uspevalo? »Dobra fizična kondicija je bila pogoj, da sem vsa ta leta službene obveznosti stoodstotno izpolnjeval. Sem vsakotedenski planinec, udeležujem se vseh mogočih pohodov, kar v največji meri igram tenis in v malo manjši meri smučam. Predpogoj za to pa je zdravje, ki mi je vseh štirideset let dobro služilo. Mogoče v zadnjem času nekoliko manj. Približujem se 68. letu in v štiridesetih letih delovne dobe nisem imel dneva bolniške. Že vrsto let uspevam vsako leto prehoditi 50.000 metrov višinske razlike.« Delo vodje projektov je multi-disciplinarno in zahtevno. Katere so po vase preddispozicije, ki jih mora imeti posameznik, da postane dober vodja gradnje elektroenergetskih objektov? »V prvi vrsti mora biti strokovno kos nalogam. Za delo na terenu pa je predpogoj komunikativnost. Ce človek nima teh lastnosti, je obsojen na neuspeh. Strokovno pa mora biti toliko usposobljen, da zna zagovarjati svoja stališča v dialogu s projektanti, dobavitelji, izvajalci in drugimi. V zadnjih letih je možnost dopolnilnega izobraževanja s tega področja velika. Tisti, ki hoče, želi in se tega zaveda, lahko z dodatnim izobraževanjem pridobi marsikaj koristnega, kar mu pri vodenju projektov pride še kako prav.« Zasebnega življenja v teh 40 letih ste imeli bore malo. Postopnega prehoda v pokoj niste imeli. Kako boste premostili nenadno zmanjšanje ustvarjalnega adrenalina? »Zadnje službene tedne imam še toliko dela, kot da je pred mano še deset delovnih let, zato težko odgovorim na vprašanje. Vem pa, da ne bo enostavno. Doma imam veliko stvari za urediti, kaos imam z dokumentacijo, smotrno moram zastaviti rekreacijo, ne samo takrat, ko je čas. Nekaj več časa bo tudi za leto in pol ter štiri leta stari vnukinji, in ženo, da bova še kam šla.« S kakšnimi občutki zapuščate službo? Je bilo vaše delo cenjeno? »Delo je bilo cenjeno. Mogoče bolj zunaj matičnega podjetja, kar dokazujejo najvišja priznanja, ki sem jih dobil tako v nekdanji Jugoslaviji kot sedanji Sloveniji. Prejel sem plaketo Nikola Tesle, diplome CIGRE za najboljše referate na vseh konferencah, Vidmarjevo plaketo, plaketo CIGRE, zlati znak Elesa. Po strokovni plati sem uspešno sodeloval s strokovnjaki EIMV in IBE. Rezultat tega sodelovanja je bila vrsta odmevnih referatov in člankov na različnih mednarodnih konferencah. Bil sem tudi tajnik študijskega komiteja CIGRE za nadzemne vode in z odhodom v pokoj sem predal tudi to funkcijo. Žal pa mi je, da svojega znanja in izkušenj nisem imel priložnosti v večji meri prenesti na mlajše kolege. Zelo malo inženirjev me je v zadnjih letih povprašalo za strokoven nasvet aH priporočilo s področja gradenj elektroprenosnih objektov. Rezultat tega je, da sem 70 odstotkov štiridesetletnega arhiva vrgel v koš, saj se zanj ni nihče zanimal.« Kdo so bili v življenju vaši učitelji in vzorniki? »Diplomiral sem pri prof. Pla-perju, ki je bil starosta prenosne dejavnosti pri nas. Z njim sem dobro sodeloval in od njega smo se vsi, ki smo zeleh lahko veliko naučili. Vzornik mi je bil zagotovo tudi oče, ki je več kot 40 let delal v elektrogospodarstvu, nato ing. Hoefler, pa ing. Gregorčič iz IBE in pokojni inšpektor ing. Rogelj, s katerim smo opravili na stotine tehničnih pregledov. Z roko v roki sem sodeloval tudi z dr. Fancem Jaklom, s katerim sva hkrati gradila prenosno mrežo vsak na svojem koncu Slovenije, in je zagotovo največji strokovnjak prenosne dejavnosti v Sloveniji. V zadnjem delovnem obdobju pa je vplival name prof. dr. Maks Babuder, predvsem s svojim nesebičnim posredovanjem znanja.« Z vašim odhodom, odhaja v pokoj generacija tvorcev našega elektroenergetskega sistema, katere ustvarjalni delež je neprecenljiv. Imate še stike s kolegi? »Delež naše generacije je nesporno velik. Imeli pa smo to veliko srečo, da smo bih poleg pri začetkih gradnje 220 kV mreže in pri snovanju 400 kV omrežja ter v zadnjih letih tudi pri vgradnji več kot tisoč kilometrov optičnih kablov. Kdor je to znal izrabiti, je pridobil ogromno znanja, vedenja in izkušenj. Z nekaterimi od kolegov naše generacije imam še stike, žal pa je teh vedno manj.« Minka Skubic RENOVA RTP KIDRI»EVO BREZ ZAPLETOV Eles se je leto?njo jesen lotil obseane rekonstrukcije moËno dotrajane 110 /10 kV RTP KidriËevo, ki naj bi bila v celoti konËana leta 2005. Dela za zdaj odliËno potekajo, tako da bo prva faza tega zahtevnega projekta zagotovo dokonËana v predvidenem roku, to je konec januarja prihodnje leto. Sredi novembra je bilo v KidriËevem ae dobro videti obrise novih dalj-novodnih polj. Prenova RTP KidriËevo, ki se je zaËela septembra letos, za zdaj po besedah vodje projekta Marka Hrasta poteka povsem v skladu z zastavljenimi naËrti. Zaradi obËutljivosti porabnika, to je tovarne Talum, je bil projekt prenove tega stikali?Ëa razdeljen v dvanajst manj in bolj zahtevnih faz. V okviru prve, ki je tudi najobsea-nej?a in bo predvidoma konËana januarja prihodnje leto, pa je za zdaj opravljenih ae osemdeset odstotkov vseh gradbenih del. Izvajalcem je uspelo nadoknaditi tudi enomeseËno zamudo pri zaËetku del na terenu, ki je bila posledica zapletenih upravnih po- stopkov. Sicer pa so v KidriËevem doslej ae uspeli izpeljati vsa zemeljska dela, konËano je tudi ae betoniranje temeljev, zgrajene so relejne hi?ice in prizidek h komandni stavbi. Za potrebe raz?iritve stikali?Ëa je bila izdelana tudi vsa projektna dokumentacija, ki jo za potrebe naslednjih faz prenove ?e dopolnjujejo. Prav tako je bila naroËena tudi ae vsa potrebna oprema in veËina jo je tudi ae dobavljene. Intenzivno pa potekajo tudi dela povezana z obnovo sekundarne opreme, optiËnimi povezavami znotraj stikali?Ëa ter pripravo potrebne programske opreme za vodenje in za?Ëito. Skratka, pravi Marko Foto Jože Plajnšek Hrast, vse gre po naËrtih in nobenih razlogov ni, da prve faze ne bi konËali do roka, konec januarja prihodnje leto. Zelo podrobno so opredeljene tudi vse nadaljnje faze poteka predvidenih del, pri Ëemer naj bi marca 2004 nadaljevali z rekonstrukcijo obstojeËih daljnovod-nih polj. Zaradi ae omenjene obËutljivosti porabnika bo prihodnja faza, v okviru katere bodo zamenjali vse zbiralnice, tudi najbolj kritiËna. Da bi ta dela sploh lahko izpeljali in hkrati zagotovili kar se da nemoteno obratovanje stikali?Ëa, pa je bila nujna predhodna raz?iritev stikali?Ëa, ki bo v prihodnje omogoËalo tudi prikljuËitev novega 60 MVA transformatorja in poveËanje odjemne moËi. Naj omenimo, da je v sklopu omenjenega projekta Eles konec septembra ae uspe?no izpeljal tudi obnovo 110 kV daljnovoda Cirkovce - KidriËevo 1, v okviru katere so bili sanirani betonski stebri in zamenjani vodniki, tako da je tudi po tej plati stikali?Ëe povsem pripravljeno na prevzem veËjih obremenitev. Konec celotnega projekta je predviden v letu 2005. Za rekonstrukcijo stikali?Ëa in poveËanje prenosne moËi prikljuËnih daljnovodov naj bi Eles namenil dobro milijardo tolarjev in pol, ki jih bo namensko usmeril iz Talumovega prispevka za poveËanje prikljuËne moËi. Potrebna sredstva za nov transformator pa bo dodatno prispeval Talum. DrugaËe pa si Eles od obnove 110 kV stikali?Ëa RTP KidriËevo, poleg poveËanja zanesljivosti obratovanja in napajanja tovarne Talum in druab, ki so nastale na njenem obmoËju, v prihodnje obeta tudi bistveno niaje stro?ke vzdraevanja. Brane JanjiE 21 OSKOCNA SEDEMDESETLETNA DAMA Konec oktobra je ljubljanska Etra 33, Energetski transformatorji d.d., ki je zrasla iz nekdanjega Energoinvesta, praznovala sedmdesetletnico. Slovesnosti se je poleg ?tevilnih poslovnih partnerjev udeleail tudi minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË. Uvod v slovesnost, songe Vite Mavric, Kako lep je ta svet, je nadgradil predsednik družbe Janez Erjavec. Rdeča nit njegovega slavnostnega nagovora je bilo sedem desetletij delovanja družbe. Poudaril je, da je podjetje poslovalo pod različnimi imeni, menjalo proizvodni program ter svojo lokacijo, in da so ga v več stopnjah uspešnosti vodili različni ljudje. Danes Etra 33 uživa rezultate trdega dela in delovanja številnih zaposlenih različnih generacij. »Današnja dejavnost podjetja je razvoj, proizvodnja, vgradnja, servisiranje in razgradnja energetskih, distribucijskih in specialnih transformatorjev ter du-šilk. Ker je slovensko tržišče premajhno, se je podjetje moralo preizkusiti tudi na globalnem svetovnem trgu. Usmerilo se je v izvoz na zahtevna tržišča razvitih držav in se uveljavilo predvsem kot proizvajalec in ponudnik energetskih transformatorjev za elektrodistribucijo, prenos in proizvodnjo električne energije. Drugi programi in storitve pa služijo kot dopolnitev k celovitejši ponudbi in boljši izrabi proizvodnih, tehničnih in prodajnih zmogljivosti. Svojo priložnost vidimo v večji usmeritvi k industrijskim odjemalcem s svojim celotnim proizvodnim programom. Zavedamo se, da je edino sodelovanje in tekmovanje v konkuren- čnem boju z najboljšimi, edina pot za obstoj in preživetje v 21. stoletju. Povečan delež izvoza na različne trge pa zagotavlja stabilnejše poslovanje in manjšo odvisnost od tržnih nihanj na posameznem trgu,« je med drugim dejal predsednik uprave, ki meni, da bodo zastavljene cilje dosegli z hitro prilagodljivostjo na kupčeve zahteve, z lastnim razvojem, znanjem, kakovostjo, tradicijo ter zmožnostjo ponuditi konkurenčno ceno. Poleg dolgoročne poslovne uspešnosti želijo aktivno sodelovati pri skrbi za čisto in zdravo okolje z iskanjem takšnih tehničnih in tehnoloških rešitev, ki zmanjšujejo vpliv transformatorjev na okolje. V Etri vedo, da jih čaka trdo delo, vendar so prepričani, da so na pravi poti, saj se zavedajo, da jim produktivnost, kakovost in zadovoljni odjemalci zagotavljajo prihodnost. Pri tem se bodo še naprej razvijali kot družba, ki bo združevala znanje, tradicijo in prihodnost. 0 tem, kako se je Etra 33 znašla na trgu, govori tudi trenutna ko-tacija njenih delnic na borzi vrednostnih papirjev. Minister mag. Janez KopaË je to ponazoril z besedami, da je kljub častitljivi starosti, najbolj poskočna dama na borzi, kar kaže na vitalnost podjetja. Dejal je, da je njena zgodovina, zgodovina slovenske elektroenergetike, povezane z vzponi in padci, posegi države, časov odprtega trga, časov mrkov v 70-letih, intenzivne gradnje omrežja in časov razpada bivše države, ki so pokopali mnogo podjetij. To bi se lahko zgodilo tudi z Etro, če ne bi v ključnem obdobju dobili naročila Elektro Gorenjske, kar je pomenilo preobrat. Danes je Etra 33 cvetoče proizvodno podjetje z veliko dodano vrednostjo, kar je prava prihodnost. V nadaljevanju se je minister dotaknil trenutnih elektroenergetskih razmer v upanju, da mrkov pri nas ne bo, in da so že mrki iz naše soseščine zadostna šola, da spremenimo svoje načrte. Zaželel je vsem, da bi skupaj našli dovolj modrosti, da bi pravočasno zgradili ključne elektroenergetske objekte ter na ta način dosegli stabilen gospodarski razvoj, kar pomeni tudi stabilen razvoj Etre 33. »Osebno se zavzemam za takšno delovanje trga in regulacijo v energetiki, da bomo priče sožitju med ugodno ceno električne energije, zanesljivo in kakovostno oskrbo z njo in z razvojem domače industrije«, je med drugim dejal minister. Povezanost z univerzo in in?tituti Slovesnost ob visoki obletnici je strokovno popestril dr. Maks Ba-buder, direktor EIMV, ki je podal nekaj priložnostnih besed o transformatorju ali pretvorniku, kot ga imenuje Ivan Subic v knjigi Elektrika. Priložnostni nagovor je nadaljeval z vlogo profesorja Vidmarja na tem področju in njegovo ustanovitvijo tovarne Transformator v Ljubljani, v kateri so izdelovali le transformatorje v suhi izvedbi za nižje napetosti. Profesor Milan Vidmar je ob ustanovitvi inštituta (danes EIMV) posebej poskrbel za temeljito strokovno obravnavo transformatorskega olja, kot zelo pomembne sestavine transforma- Prihodnost Etre so tudi zadovoljni kupci. Številni so se udeležili slovesnosti. Foto Minka Skubic torja, ne da bi v celoti spoznal, kako koristne in zanesljive informacije o stanju transformatorja ta lahko posreduje. Tehnologija konstrukcij in izdelava transformatorjev sta bili sestavni del predavanj o transformatorjih na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Inženir jakega toka je vselej moral dokazati, da obvlada izračun konstrukcije energetskega transformatorja. Tako pridobljeno znanje domačih inženirjev kot Fakultete za elektrotehniko in Elektroinštituta Milan Vidmar so v tovarni transformatorjev v Črnučah s pridom uporabljali. Plod dobrega sodelovanja je tudi dogovor o skupni uporabi visokonapetostnega laboratorija tovar- ne, ki je bil zgrajen v osemdesetih letih. V nadaljevanju je dr. Babuder spomnil na voljo, znanje in izkušnje manjše skupine strokovnjakov, ki je ob razpadu Jugoslavije ohranila proizvodne stroje, opremo, znanje in delovna mesta v Črnučah. To je nedvomno pripomoglo k temu, da je tovarna danes sodobno opremljena in izdeluje kakovostne transformatorje, kar dokazuje njihova referenčna lista. »Tovarna Etra 33 sledi tehnološkemu napredku, zlasti pomembni so njeni dosežki na področju kakovosti. Pogled v prihodnost pa kaže potrebe po osvajanju vrhunskega znanja na vseh segmentih poslovnega procesa, Foto Minka Skubic od trženja, iskanja unikatnih rešitev pa vse do uvajanja uporabe najsodobnejših materialov. Njena povezanost z znanstvenimi potenciali na univerzi in inštitutih daje slednjim dobro izhodišče in možnost za kakovostno vzgojo pedagoških in raziskovalnih kadrov. Dobro sodelovanje tovarne z elektrogospodarstvom pa dobro usmeritev glede povpraševanja in prilagajanja trgu.« Minka Skubic Za dobro vzdušje je poskrbel tamburaški orkester iz Gorišnice pri Ptuju, ki ga vodi Ivan Vojsk, upokojenec Elektro Celja in monter številnih Etrinih transformatorjev. 23 S K^s CERTIFIKATOM KAKOVOSTI V PRIHODNOST Visoki jubilej, devetdesetletnica uspe?nega delovanja celjske distribucije, ne govori le o trdnih koreninah, ampak tudi o izjemni prilagodljivosti Elektra Celje in zaposlenih. Novembra so temu podjetju na slovesni prireditvi v prenovljeni avli podelili certifikat kakovosti ISO 9001:2000. Nemotena dobava elektriËne energije, zagotavljanje kakovostnih storitev in zadovoljstvo odjemalcev z elektriËno energijo je bilo za zaposlene ves Ëas osnovno vodilo, zato so v podjetju toliko bolj veseli, da so njihova prizadevanja potrdili s certifikatom kakovosti. premik v smeri potrditve kakovosti na?ega dela zahteven. Po letu in pol smo zdaj zadovoljni in nekako prepriËani, kot Ëe bi z dobrimi ocenami izdelali razred v ?oli. Le ?e spriËevalo dobimo.« Ob tem se je PetroviË zahvalil vsem, ki so sodelovali pri uresniËevanju tega projekta. Kupec je kralj! Predstavnik vodstva za kakovost Rade KneaeviË je podal kratek prikaz uvedbe sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2000 v javnem podjetju Elektro Celje. OdloËitev o tej obseani nalogi je bila sprejeta v za- ^ 3L o> 24 odrost dozorelosti in vitalnost mladosti, oboje letos zdruauje javno podjetje Elektro Celje, je na zaËetku dejala po-vezovalka prireditve, in k besedi povabila predsednika uprave Petra PetroviËa. Ta je v nadaljevanju povedal, da v podjetju slavijo 90 let od tedaj, ko je bilo pri takratnih oblasteh za dejavnost distribucije elektriËne energije ustanovljeno registrirano podjetje, ki je danes javno podjetje Elektro Celje, d.d. ?Ob 90-letnici na?ega obstoja smo si zadali veË nalog. Nahajamo se v prenovljeni avli, ki naj simbolno pokaae novo luË in na?o odprtost, tudi za trgovanje z elektriËno energijo in dodatne storitve. Zadali smo si, da tudi z notranjimi ukrepi izpeljemo poslovanje druabe brez velike izgube, ki je bila, Ëeprav je bila sistemska, zadnja leta veliko breme. OdloËili pa smo se tudi, da bomo na?e poslovanje naravnali po pravilih sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001: 2000. To ni bilo enostavno in ne lahko. V podjetju smo bili sicer ves Ëas prepriËani, da peljemo poslovanje zgledno in primerljivo najbolj?im, vendar pa je bil Foto Miro Jakomin Državni sekretar za energetiko^ Djordje Zebe-Ijan je Petru Petroviču, predsedniku uprave podjetja Elektro Celje, izročil certifikat kakovosti ISO 9001:2000. GLEKTFO CELJE Foto Miro Jakomin Ëetku leta 2002, pred tem pa je zorela kar nekaj Ëasa. V podjetju so skrbno spremljali, kaj se dogaja na podroËju standardizacije, kaj pri uvajanju kakovosti delajo v drugih elektroenergetskih druabah, hkrati pa so sledili vsem spremembam, ki jih je v poslovanju elektrodistribucije narekoval energetski zakon. V podjetju Elektro Celje so ?e posebej pozorni na znani rek Kupec je kralj! V minulem obdobju so se distributerji navadili biti kralji in hkrati nositi etiketo monopolista. Z uvajanjem konkurence pa postajajo kralji odjemalci elektriËne energije. Prav sistem vodenja kakovosti poleg zahtev za nenehnimi izbolj?avami v poslovanju postavlja na prvo mesto zadovoljstvo njihovih odjemalcev. Sicer pa se je tudi KneaeviË posebej zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresniËevanju zastavljenih nalog pri uvajanju kakovosti. Mag. Djordje Aebeljan, draavni sekretar za energetiko, je v govoru na kratko omenil aktualni trenutek na podroËju popolnega odpiranja trga z elektriËno energijo in vstopanja Slovenije v EU. Povedal je tudi, da je vlada poslala NEP v parlamentarno obravna- vo; ta dokument bo obravnavan januarja prihodnje leto na seji draavnega zbora. Glede uvajanja sistema kakovosti v Elektru Celje je menil, da je podjetje s pridobitvijo certifikata dokazalo, da se zastavljenih nalog loteva na pravi naËin, ?e zlasti na podroËju zagotavljanja kakovostne oskrbe z elektriËno energijo. Udeleaence slavnostnega sreËanja je ob tej priloanosti nagovoril tudi Zoran LekiË, direktor podjetja Bureau Veritas, ki je na kratko orisal pomen certifikata kakovosti ISO 9001:2000. Kot je dejal, je bila certifikacijska presoja tudi za presojevalce velik izziv, saj so morali spoznati in prepoznati procese podjetja Elektro Celje in jih primerjati z zahtevami omenjenega standarda kakovosti. Vrhunec slavnostne prireditve je nastopil takrat, ko je mag. Djordje Aebeljan, draavni sekretar za energetiko, izroËil certifikat kakovosti ISO 9001:2000 Petru PetroviËu, predsedniku uprave javnega podjetja Elektro Celje. PetroviË pa je zatem izroËil pisno priznanje predstavniku vodstva za kakovost Radu KneaeviËu. Miro Jakomin Za glasbo so, učenci in dijaki Celjske glasbene sole. Sistem vodenja kakovosti v javnem podjetju Elektro Celje tvorijo sistemska pravila, dokumen-tacija, ukrepi in stalno izvajanje de-javnosti, s katerimi druaba zagotavlja kakovost storitev in zadovoljstvo odjemalcev. Sistem vodenja kakovosti po-meni z drugimi bedami tudi sistem uËinkovitega in kakovostnega vodenja druabe, pri katerem je osnova kroani proces nenehnih izbolj?av. V vseh procesih so zastavljeni sistemi planiranja, izvedbe, preverjanja in ukrepanja. 25 \^JpRAVLJANJE ODNOSOV S STRANKAMI Upravljanje odnosov s strankami pomeni kljuË za poveËanje prodaje in dobiËkonosnosti v tranih razmerah. To velja tudi za podroËje prodaje elektriËne energije. is* 26 Danes javne storitve pojmujemo drugače kot smo jih v preteklosti, ko so javna podjetja ponujala oskrbo z vodo, elektriko in plinom zainteresiranim porabnikom. Ta podjetja so dajala poudarek odličnosti na tehničnem področju ter na področju upravljanja z sredstvi. Danes pa javna storitvena podjetja, ki so soočena s konkurenco, poskušajo prilagoditi svoj model delovanja novodobni ekonomiji - postajajo potrošniško usmerjena. Tudi način dela s kupci se spreminja, saj imajo kupci na voljo več ponudnikov istih storitev in lahko med njimi izbirajo. V preteklosti so na primer ponudniki javnih storitev dovoljevali inovatorjem preizkušanje svojih idej na potrošnikih, promovirali le svoje uspehe in prezrli neuspehe. Danes si tega ne morejo več privoščiti, saj vsak neuspeh posledično pomeni izgubo tržnega deleža. Zal mora večina direktorjev javnih podjetjih dejstvo, da so se tržne zakonitosti zanje spremenile, šele spoznati. Tradicionalni pristopi za trg niso več dovolj, »nov svet« zahteva več domišljije in inovacij. Upravljanje odnosov s strankami (CRM-Customer relationship management) danes obstaja v mnogih storitvenih panogah, ki so podvržene zakonitostim trga, še vedno pa je pogosto preveč osredotočen na finančne transakcije s kupci. Večina storitev CRM zajema predvsem področja zaračunavanja, izvedbe storitve in hitrega odziva na pritožbe potrošnika. Razvoj zanesljivega in zrelega CRM-ja, ki bo sposoben bolj globokega in zapletenejšega odnosa s svojimi strankami, je potreben predvsem zaradi štirih pojavov, ki jih je opaziti na svetovnem trgu: - deregulacija, - globalizacija, - konvergenca, - prehod v informacijsko družbo. Dobro domišljene in vseobsegajoče strategije CRM bodo tako imele pomembno vlogo pri reševanju velikih strateških izzivov, katerim so zdaj izpostavljena javna storitvena podjetja. Deregulacija Deregulacija poteka po različnih modelih in v različnem obsegu v večjem delu razvitega sveta, obstajata pa dva temeljna elementa, ki se v okviru deregulacije pojavljata povsod, in sicer možnost kupca, da prosto izbira dobavitelja, ter konkurenca. Zakonodaja, tržna pravila in struktura industrije ostajajo pomemben del delovanja podjetij, vendar je pogoj za uspešnost v prihodnosti vključitev teh dveh elementov v njihove strategije. Storitvena podjetja se morajo tako naučiti sposobnosti, kot so trženje, upravljanje prodajnih poti, prodaja, pogajanje, upravljanje s pogodbami in pridobivanje informacij o kupcih. Soočila se bodo tudi z zapletenimi novimi poslovnimi procesi, povezanimi z interakcijo s tretjimi strankami (konkurenti, ponudniki posameznih stori- tev...). Navzočnost konkurence na trgu pomeni stalne spremembe, slediti spremembam pa ni več dovolj. Sama prednost vstopa na trg z neko inovacijo ne pomeni več zagotovljenega uspeha; za dobičkonosnost je zdaj potrebna tudi dobra oglaševalna kampanja in dobra izvedba storitve. Podjetje s kakovostnejšim CRM bo tako lahko pridobilo največ potrošnikov na svojo stran, tudi če ni prvo vstopilo na trg. Pomemben del CRM pomeni poznavanje in način sporazumevanja s potrošniki. Bolj ko podjetja poznajo svoje stranke, lažje bodo zaznala, kdaj ima stranka namero poiskati novega ponudnika in lažje bodo na to ukrepala. Prav tako pa bo poznavanje strank konkurenčnih podjetij pripomoglo k lažjemu prevzemanju njihovih strank. Globalizacija Globalizacija je pojem, ki označuje povezovanje nacionalnih trgov, ločenih z državnimi mejami, v enotne trge. Navzoča je v vseh industrijskih vejah, vključno z javnimi storitvami, in prinaša na lokalne trge nove konkurente, ki do zdaj na njem niso bili navzoči. Storitve, ki jih ponujajo globalna podjetja, imajo v večini primerov prednosti ekonomije obsega, zaradi česar so pogosto cenovno zelo konkurenčne - za hitro pridobitev tržnega deleža bodo globalna podjetja zelo pogosto uporabila popuste - nižje cene. Tako lahko govorimo o metodah kupovanja tržnega deleža, ko neko podjetja pride na trg z nizkimi cenami, da si zagotovi položaj na tem trgu. Posledice samega vstopa globalnih podjetij na lokalni trg bodo tako pozitivne kot tudi negativne. Nadaljevanje na strani 35. E NERGETSKA ODVISNOST SE POVEČUJE Evropska unija je najveËji uvoznik in drugi najveËji porabnik energentov na svetu. Da bi zadovoljila potrebe vseh svojih odjemalcev, mora uvoziti pribliano polovico energentov, v naslednjih dveh desetletjih pa naj bi se njena odvisnost ?e poveËevala in dosegla delea sedemdesetih odstotkov. Odvisnost Evropske unije od uvoza zemeljskega plina lahko do leta 2030 doseže približno 70 odstotkov, od nafte 90, od premoga pa celo sto odstotkov. Širitev bo sicer povečala Unijo za nove članice, vendar se zato njeno pomanjkanje lastnih energetskih virov ne bo nič zmanjšalo, kvečjemu se bo še povečalo, kljub temu da so nekatere pristopnice oziroma kandidatke, denimo, Poljska in Romunija, proizvajalke energentov. V državah pristopnicah poraba energije namreč prav zaradi hitrejše gospodarske rasti še bolj narašča kakor v večini sedanjih članic. Elektroenergetska prihodnost Unije bo tako zagotovo pestra, zlasti ker mora ob zagotavljanju virov upoštevati tudi oko-ljevarstvene dejavnike in obveze iz Kjotskega protokola. Gotovo sicer je, da bo vedno odvisna od drugih držav, kar zadeva oskrbo z energenti, a vendarle lahko to odvisnost nekoliko zmanjša. Poraba bo nara?Ëala Ko bolj natančno pregledamo današnje razmere na področju zagotavljanja energentov v Evropski uniji, kar hitro ugotovimo velik razkorak med lastno proizvodnjo, uvozom in porabo. Leta 1990 je Unija namreč proizvedla približno 1100 milijonov ton energentov, uvozila jih je 700 milijonov, porabila pa nekaj manj kakor 1800 milijonov. Leta 2000 je uvoz sicer upadel za približno sto milijonov ton, proizvodnja se je povečala na 1250 milijonov, poraba pa povečala za dobrih sto milijonov ton. A zlasti v zadnjih dveh letih je začela slednja vse bolj naraščati, po drugi strani pa se je začela krivulja lastne proizvodnje obračati navzdol in temu primerno povečevati uvoz. Do leta 2030 bi naj bi se tako poraba - če upoštevamo povprečno od ena- do dvoodstotno letno rast - povečala na 2300 milijonov ton energentov, proizvodnja naj bi še upadla, in sicer na dobrih 900 milijonov ton, uvoz pa se povečal na skoraj 1400 milijonov ton energentov. Energetska odvisnost se torej povečuje med drugim tudi zaradi vse manjše proizvodnje - Evropska unija namreč nima prav veliko lastnih virov, pri tem pa jo še dodatno omejujejo okoljevarstve-ne zahteve, ki izrinjajo pridobivanje energije v termoelektrarnah, saj najbolj onesnažujejo okolje, in v jedrskih elektrarnah zaradi hudih posledic morebitnih nesreč. V zadnjih letih je tako v Evropski uniji najbolj upadla proizvodnje energije s trdimi gorivi, na kar kaže tudi sama proizvod- nja teh energentov. Leta 1990 jih je namreč pridobila približno 350 milijonov ton, deset let pozneje pa že za sto milijonov ton manj. Na tej meji naj bi se v prihodnje ustalila. Prav tako se je bistveno zmanjšala proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah, deleži proizvodnje z nafto, zemeljskim plinom in obnovljivimi viri pa so se nekoliko povečali. Do leta 2030 se bo predvidoma povečala uporaba slednjih, čeprav bi morale države do zdaj razviti že bistveno več tovrstnih zmogljivosti, če bi želele slediti zahtevam Kjotskega protokola. Toda teh ciljev niso mogle uresničiti, saj so stroški uvajanja obnovljivih virov dragi, zato se morebitni naložbeniki obotavljajo pri načrtovanju. Po drugi strani povečuje energetsko odvisnost tudi vse večja poraba. Ce jo razdelimo po posameznih sektorjih, je opaziti, da bo v prihodnjih dveh desetletjih najbolj naraščala poraba v zasebnem sektorju in sektorju storitev, povečala se bo tudi v prometu, v sektorju industrije pa bo približno enaka. Kjoto zahteva svoje Kot smo že ugotovili, bo morala Evropska unija tako zaradi vse večjega povpraševanja kot tudi zaradi upada lastne proizvodnje energentov povečati uvoz ali - zmanjšati porabo. Toda povsem jasno je, da je mogoče zadnjo možnost uresničiti le do neke mere, pokazalo pa se je tudi, da spremljevalni načrtovani ukrepi, kot so uvajanje obnovljivih virov energije, povečanje domače proizvodnje in s programi ohranjanja jedrske energije, niso obrodili načrtovanih sadov. Pravzaprav je šel razvoj v nasprotno smer, saj se je uvoz še povečal zaradi že navedenih dejavnikov. Med njimi zagotovo ni zanemarljivo povečanje, ki je deloma nastalo (in se bo v prihodnje še nadaljevalo) zaradi okoljevarstvenih zahtev. Države namreč morajo slediti smernicam Kjotskega protokola, ki zahteva, da najpozneje do leta 2012 zmanjšajo emisije ogljikovega dioksida za osem odstotkov glede na emisije, izmerjene leta 1990. Ce upoštevamo dejstvo, da je petnajsterica odgovorna za 14 odstotkov vseh emisij omenjenega plina v ozračju, bi načrtovano znižanje zagotovo pripomoglo k ohranjanju zdravega ozračja za prihodnje rodove, toda - kolikor je znano - imajo države nemalo težav z uresničevanjem zastavljenega, saj se je Energetska intenzivnost v Evropski uniji se je od leta 1985 do konca prej?njega stoletja poveËala za pribliano deset odstotkov, najbolj na podroËju prometa. Napovedi o nadaljnji rasti do leta 2010 so naravnost osupljive: za 16 odstotkov naj bi se poveËala poraba goriv za avtomobile, za 90 odstotkov za letala ter za polovico za druga prevozna sredstva na cestah. Stro?ki samo za prevoz naj bi tako zna?ali pribliano dva odstotka evropskega bruto domaËega proizvoda. 27 28 Evropska unija je pomemben porabnik v svetovnem merilu, saj ima v kolaËu skupne porabe kar 15-odstotni delea, obenem pa je tudi najveËji uvoznik. NajveË odkupi nafte - njen delea svetovnega uvoza tega energenta zna?a 19 odstotkov, sledi zemeljski plin s 16 odstotki. Po podatkih iz leta 1999 je zna?al raËun za uvoz nafte v Evropski uniji 240 milijard evrov, kot je znano, pa so cene in poraba v naslednjih letih ?e narasle. marsikje pokazalo, da lahko s tem okrnijo dobavo elektriËne energije, obenem pa slabo vplivajo na razvoj gospodarstva. Marsikatera se je tako odloËila, da bo poveËala pridobivanje elektriËne energije v jedrskih elektrarnah, Ëeprav naj bi jih Ëlanice v naslednjih desetletjih zaprle. Kaj torej storiti? Evropska unija je zdaj sposobna proizvesti dovolj elektriËne energije, toda ae do leta 2020 bi morala to koliËino podvojiti, Ëe bi aelela slediti porabi in hkrati ne poveËevati uvoza. Poleg tega je treba upo?tevati, da je veliko sedanjih elektroenergetskih zmogljivosti ae precej dotrajanih in jih bo treba kmalu nadomestiti. V tem pogledu je kljuËnega pomena ae obdobje med letoma 2005 in 2010, ko bodo morale draave sprejeti naËrte za nove naloabe v elektroenergetsko mreao. Marsikje bi to ae morale storiti, a so Ëakale to, kak?ne bodo posledice liberalizacije, kak?ne bodo zahteve Evropske unije glede jedrskih elektrarn in ne nazadnje - kak?no bo javno mnenje. Razmere so glede na vse opisano zagotovo zapletene, zato je vodstvo Unije oblikovalo ae vrsto listin in ukrepov, kako jih premagati. Evropska komisija je med drugim leta 2001 sprejela zeleno listino evropske strategije za varno energetsko dobavo in sklenila, da bo posku?ala zagotoviti dobavo elektriËne energije, mir, stabilnost, varnost in razcvet v sektorju. Tak?no politiko morajo kajpak podpreti posamezne draave Ëlanice in doloËiti energetsko politiko z jasnimi roki za prestrukturiranje sektorja, odpreti energetski trg, prenoviti energetska omreaja, pripraviti strategije za re?evanje kriz, med njimi 90-dnevne zaloge nafte. Uvesti morajo ?e ukrepe varËevanja z energijo, spodbuditi rabo obnovljivih virov energije, zagotoviti varnost jedrskih elektrarn ter poskrbeti za varnost odlaganja odpadkov, ki nastajajo pri tovrstni proizvodnji. Kot reËeno, veljajo te smernice tudi za draave pristopnice in kandidatke, kar je zanje zagotovo veliko breme, zato Ërpajo med drugim denar tudi iz evropskega proraËuna. Vse kandidatke z izjemo Romunije so na tem podroËju tudi napredovale in ae lani konËale pogajanja, toda domala vse, razen Madaarske, so si izborile tranzicijska obdobja za zagotovitev obveznih zalog nafte. Najkraj?e obdobje sta si zastavili »e?ka in Slovenija, ki morata zavezo uresniËiti do konca leta 2005, Malta ima ?e leto veË, Ciper dve leti veË, Poljska in Slova?ka bosta to storili do 2008, vse tri baltske draave do 2009, Bolgarija pa do 2012. Poleg omenjenih si je »e?ka zagotovila prehodno obdobje do leta 2004 ?e za uvedbo direktive za plinski trg, Estonija pa do leta 2008 uvedbo direktive za trg elektriËne energije. Med druge naËrte Evropske unije na podroËju zmanj?evanja energetske odvisnosti so ?e ?tevilni ukrepi, ki so precej podobni navedenim v omenjeni zeleni listini, sicer pa med drugim namenjajo pozornost gradnji prenosnih zmogljivosti za uvoz nafte in zemeljskega plina ter nadome?Ëanju tradicionalnih goriv z morebitnimi nadomestki, denimo, biogorivi. Re?itve so torej znane, pravzaprav govorimo o njih ae dolgo Ëasa, a le malo se v resnici spremeni. Zdi se namreË, da ostajajo vsi ti naËrti bolj ali manj le na papirju, saj jih je teako uresniËiti, ?e zlasti v obdobju, ko se posku?ajo draave izkopati iz gospodarskih kriz. Za zdaj lahko torej zagotovo reËemo le, da bo Evropsko unijo stala oskrba z energijo iz leta v leto veË, Ëe ne bo zaËela katerega izmed naËrtov tudi uresniËevati. Simona Bandur Povzeto po bro?uri Energy: Let us overcome our dependence in spletni strani www.energetika.com illiMfJI SE VEDNO NAD DVEMA ODSTOTKOMA Inflacija v draavah Evropske monetarne unije je ostala septembra v primerjavi z mesecem prej nespremenjena in je tako zna?ala 2,4 odstotka, so sporoËili iz evropskega statistiËnega urada Evrostat. To pomeni, da se njena stopnja tudi v tem mesecu ni spustila pod raven dveh odstotkov oziroma zgornji inflacijski prag ki ga doloËa Evropska centralna banka. Celotna Evropska unija je bila v tem primeru bolj uspe?na kot evroobmoËje, saj se je septembra inflacija zniaala za desetinko odstotka, na 1,9 odstotka. Najvi?je stopnje so imele Irska, kjer so se cene v tem mesecu povzpele za 3,8 odstotka, Portugalska (3,2 odstotka) ter ©panija in Italija (obe tri odstotke). Najniajo inflacijo so imele NemËija z 1,1- odstotno stopnjo, sledita Finska z 1,2 odstotka in Avstrija z 1,3 odstotka. STA VEČJA NAKLONJENOST NOKLEARLAM? Finci so v javnomnenjski raziskavi, ki jo je izvedla skupina Finergy sredi oktobra, po veËini odgovorili, da zagovarjajo pridobivanje elektriËne energije v jedrskih elektrarnah. Tako se je namreË opredelilo 45 odstotkov od 1028 anketiranih; 28 odstotkov jih je bilo proti, preostali pa se niso mogli odloËiti. Najbolj so bili tovrstni proizvodnji naklonjeni mo?ki, stari od 35 do 49 let, in tisti, ki so diplomirali na univerzi. Tudi med aenskami, ki so ae tradicionalno bolj proti nuklearkam, se jih je veliko opredelilo za, kar kaae po mnenju Juhanija Santahol-ma, direktorja Finergya, na vse veËji delea podpore tak?nemu pridobivanju elektriËne energije. Na Finskem tudi sicer naËrtujejo gradnjo nove jedrske elektrarne, ki naj bi zaËela delovati ?e pred koncem tega desetletja. www.energyforum.net PRI RILOANOST ZA MANJ©E OSKRBOVALCE V štirih letih, odkar je Nizozemska liberalizirala trg z električno energijo za velike uporabnike, jih je več kot polovica tudi zamenjala oskrbovalca, je v svoji nedavni raziskavi ugotovil Datamonitor, neodvisni raziskovalec trga. Tisti, ki se za takšen korak niso odločili, so ostali pri podjetju, ki jih je že pred odprtjem trga oskrbovalo z energijo, predvsem zato, ker jim je ponudilo boljše pogodbene pogoje. Raziskava Datamonitorja o oskrbi najveËjih nizozemskih porabnikov elektriËne energije, ki zajemajo kar polovico tamkaj?njega trga z elektriËno energijo, ne kaae le na to, da jih je veliko poiskalo bolj?ega ponudnika, temveË je ugotovila ?e, da jih bo veliko ob prelomu tega leta, torej ob zaËetku podpisovanja pogodb za 2004, spremenilo dobavitelja. Kot se je pokazalo v tem letu, so zlasti veËja podjetja, kot sta Nuon in Delta, razoËarala porabnike, zato so bolj naklonjeni manj?im in bolj dinamiËnim tekmecem, kot je na primer Cogas. Mnogi so zamenjali več kot enkrat Datamonitorja je v raziskavi, ki jo je naredil konec lanskega leta, zanimalo predvsem, kaj je skoraj ?estdeset odstotkov velikih porabnikov privedlo do tega, da so zamenjali dobavitelja; velik del anketiranih (pribliano 26 odstotkov) je to storilo celo veË kakor enkrat. Bistveno niaji je delea tistih, ki so ostali pri starem dobavitelju - tako se je odloËilo 12 odstotkov velikih porabnikov, ki jih je raziskovalec anketiral. Slednji niso niti iskali drugih moanosti, med preostalimi izpra?animi pa je veliko takih, ki so se sicer pozanimali o drugih moanostih, vendar se niso odloËili za tak?no spremembo. Kot pojasnjujejo raziskovalci, so razlogi za to razliËni. Eden od njih so zagotovo premalo prepriËljive ponudbe alternativnih dobaviteljev, drugi pa relativna stabilnost cen na nizozemskem trgu. Cene se kljub liberalizaciji namreË niso bistveno spremenile, zato so imeli ponudniki pravzaprav teaavno nalogo pri prepriËevanju morebitnih novih kupcev - povsem samoumevno je namreË, da je v tranem gospodarstvu cena odloËilni dejavnik pri nakupu. Zlasti pri neodloËnih porabnikih so lahko odigrali veliko vlogo stari dobavitelji, saj so jim takoj ponudili nekoliko bolj?e pogodbe ter si s tem spet prisvojili njihovo naklonjenost. Tako je tekmovanje prineslo bolj?e pogoje nakupa elektriË-ne energije tudi za tiste, ki se niso odloËili za spremembo ponudnika. Možnost za manjše ponudnike Menjave so bile po ugotovitvah Datamonitorja vse bolj pogoste predvsem v zadnjem letu, saj je kar 40 odstotkov anketiranih poiskalo novega dobavi- telja elektriËne energije, med njimi je bila veËina takih, ki so se za ta korak odloËili prviË od deregulacije trga, obenem pa so bili to relativno majhni porabniki v skupini velikih s porabo pribliano 14 GWh na leto (najveËji porabijo na leto 50 GWh elektriËne energije). Glede na letni odjem so bili to torej tisti, ki so vsega skupaj na leto potrebovali zgolj deset odstotkov od koliËine energije velikih odjemalcev v celoti. V takih razmerah so dobili priloanost tudi manj?i lokalni in tuji ponudniki, ki so se postavili ob bok moËnim podjetjem, kot sta ae omenjena Nuon in Essent. ©e najveË moanosti za razvoj so na?li lokalni distributerji, ki so zaËeli pridobivati stranke tudi na obmoËjih, ki sicer niso bila tradicionalno njihova, obenem pa so raz?irili dejavnosti - distribuciji plina so prikljuËili ?e ponudbo elektriËne energije in obratno. Kajpak v zgodbi vendarle ne smemo pozabiti najmoËnej?ih evropskih in svetovnih elektroenergetskih podjetij - EnBW, E.ON in Vattenfall, ki so si ob odpiranju trga na Nizozemskem prav tako odrezali svojo pogaËo. Nezadovoljstvo z največjimi Kot smo ae omenili, je raziskava Datamonitorja pokazala, da so bili odjemalci nezadovoljni zlasti z dobavo velikih nizozemskih podjetij. Anketirani so jih morali oceniti po 18 razliËnih kriterijih v ?tirih obseanej?ih kategorijah: sodelovanje v Ëasu pred sklenitvijo pogodbe (pogajanje), priprava pogodb, plaËila in dobava elektriËne energije. Na podlagi ocen na teh podroËjih je raziskovalec podjetja razvrstil po deleaih, ki so jih dosegla - 100 odstotkov so dobila podjetja, ki so bila najbolj uravnoteaena med priËakovanji kupcev in njihovimi predhodnimi izku?njami. Tista, ki so se uvrstila pod to raven oziroma nad njo, so bila toliko slab?e oziroma toliko bolje ocenjena. Nad raven 100 odstotkov se ni uvrstilo nobeno podjetje, kar pomeni, da tudi nobeno ni preseglo priËakovanj porabnikov. V povpreËju so namreË njihovim priËakovanjem ustrezali 84-odstotno -najniaje sta se uvrstila Delata in Nuon s 76 in 79 odstotki, najvi?je pa Essent, Eneco in Electrabel, ki so imeli od 86- do 87-odstotne deleae. NajveË toËk so ocenjevana podjetja izgubila pri pripravi pogodb, ki so se zdele anketiranim premalo natanËne, jasne in fleksibilne, ?e zlasti podjetji, ki sta bili ocenjeni najslab?e, sta se tukaj slabo odrezali, sicer pa je zna?alo povpreËje na tem podroËju pribliano zgolj 67 odstotkov. Po drugi strani pa so anketirani veliko veË toËk prisodili manj?im in srednje velikim ponudnikom. Cogas in EnBW sta se tako najbolj pribliaala optimalnim stotim odstotkov, saj sta jih dobila 95, takoj za njima pa se je uvrstil Rendo z odstotkom manj. Zlasti zadnji je bil veliko preseneËenje, saj se je to podjetje prvotno ukvarjalo z distribucijo zemeljskega plina, a ?e to bolj na regijski ravni, torej je bilo v bistvu bolj ali manj novinec na nizozemskem trgu z elektriËno energijo. Vsaj po raziskavi sodeË se je torej pokazalo, da so velika podjetja nekoliko podcenila nove trane razmere na eni strani, majhna in srednja pa so na drugi strani prav zaradi priËakovanja hudega tekmovanja pripravila programe, ki so bili bolj 29 Foto Dušan Jež 30 transparentni, obenem pa so ponudili porabnikom veË ugodnosti. V priËakovanju novih pogodb Glede na nezadovoljstvo s sedanjimi ponudniki, ki so ga pokazali anketirani v raziskavi, je mogoËe priËakovati, da bo veliko porabnikov v naslednjem letu, ko se pripravljajo nove pogodbe, zamenjalo dobavitelja elektriËne energije. Datamo-nitor predvideva, da se bodo spremenile pogodbe v skupni vrednosti kar dveh milijard evrov, kar pomeni, da se med podjetji bije hud boj za nove posle. Med velikimi odjemalci je namreË kar 28 odstotkov takih, ki se uvr?Ëajo v razred z najveËjo moanostjo, da bodo zamenjali ponudnika. Data-monitor tega sicer ni predvidel na podlagi trditev anketiranih, da bodo to zagotovo storili, temveË je tako ocenil glede na njihovo nezadovoljstvo s sedanjo pogodbo, pogoji sodelovanja in morda celo oskrbo. V naslednjo skupino, med tiste odjemalce, ki se ?e niso odloËili, ali bodo obnovili pogodbo s sedanjimi ponudniki, sodi 38 odstotkov velikih odjemalcev elektriËne energije, preostali pa bodo po vsej verjetnosti dobivali energijo pod pogoji in od podjetij kot doslej. Med slednje sodijo odjemalci z zelo veliko porabo, predvsem podjetja iz energetsko intenzivnih gospodarskih panog, ki porabijo v nekaterih primerih tudi do 40 odstotkov veË kakor drugi anketirani v raziskavi. Ti velikani pa ostajajo pri starih pogodbah predvsem zaradi tega, ker teako najdejo ustrezno koliËino elektriËne energije pod doloËenimi pogoji pri drugih, zlasti manj?ih podjetjih - razlog torej ni lojalnost. Kot ?e napoveduje Datamonitor, bo tudi v srednji skupini veËina odjemalcev po vsej verjetnosti na koncu le obnovilo pogodbe, vendar pod pogojem, da bodo cene primerljive z drugimi ponudniki. A Ëetudi se uresniËi ta najbolj konzervativni scenarij, bo vrednost pogodb z novimi izbranci zagotovo dosegla milijardo evrov. V trani ekonomiji ni lojalnosti Raziskava med velikimi porabniki elektriËne energije na Nizozemskem je tako pokazala, da igra kljuËno vlogo pri odloËanju za ponudnika cena. Po besedah Mikhaila Masokina, enega izmed raziskovalcev pri Datamonitorju, kakovost ponudbe v tej draavi nima odloËilne besede, toda to se bo v prihodnosti zagotovo spremenilo, zlasti ko se bodo cene ?e bolj pribliaale, s tem pa bodo podjetja morala svoje trane prednosti oblikovati na podroËju storitev samih. Prav kakovost storitev bi morala biti v tranem gospodarstvu tista, ki bi vezala stranke na podjetja, ne pa cene, meni omenjeni raziskovalec in ?e enkrat poudarja, da bodo morala podjetja zaradi sprememb v miselnosti porabnikov kmalu zaËeti veË vlagati v kakovost ponudbe, ki je bila zdaj zaradi vodilne vloge cen bolj ali manj skromna. Simona Bandur Povzeto po www.energyforum.net "V S E EN POGLED V OGLEDALO ... V zadnjih letih prejšnjega stoletja so se emisije toplogrednih plinov v Sloveniji sicer rahlo zmanjšale, vendar pa je po neuradnih in nepopolnih podatkih od takrat spet opaziti naraščanje, ugotavljajo avtorji Ogledala vladi 2000-2002. Kot smo povzeli že v prejšnji številki Našega stika, je povečanje predvsem posledica večje energetske intenzivnosti in naraščanja prometa, kar kaže na neučinkovitost vlade pri spodbujanju sistemskih sprememb, . ki bi vodile k zmanjševanju emisij teh plinov. Tokrat smo iz poročila izluščili ugotovitve, kateri so glavni pritiski na okolje v Sloveniji. Podnebne spremembe veljajo v mednarodni politični in okoljevarstveni skupnosti za enega glavnih okoljskih izzivov tega stoletja, saj se je v zadnjih stotih letih povprečna temperatura na zemeljskem površju dvignila za približno 0,6 stopinj Celzija, ugotavljajo avtorji Ogledala vladi. Vzrok za to je po prepričanju večine klimatologov predvsem izgorevanje fosilnih goriv, pa tudi spremembe rabe tal in živinoreja. Zadnji scenariji medvladne delovne skupine za podnebne spremembe pri Organizaciji združenih narodov predvidevajo, da se bo do konca tega stoletja prav zaradi človekovih posegov v naravo število izjemnih vremenskih dogodkov še povečalo, prizadeti pa bodo prebivalci manj razvitih in revnih držav, katerih prispevek k podnebnim spremembam je sicer neznaten. Prav zato morajo pripraviti države vrsto ukrepov, ki bodo poskušali premagati naraščanje toplogrednih plinov v ozračju, čeprav upadanja vsaj v prihodnjih letih še ni pričakovati. Po mnenju pripravljavcev publikacije je najbolj pomembno, da vlade podprejo tiste ukrepe, ki bodo privedli k zmanjšanju rabe fosilnih goriv v razvitem svetu ter bodo pospeševali razvoj in širjenje decentraliziranih tehnologij za zagotavljanje energetskih storitev z nizkimi emisijami toplogrednih plinov tudi v državah, ki se gospodarsko šele razvijajo. Zaradi opisane problematike je Ogledalo vladi podnebne spremembe uvrstilo med »pritiske«, ki še posebej zavezujejo vlado k ukrepanju. Mednje je uvrstila tudi gensko spremenjene organizme, kemikalije in odpadke, toda v tem besedilu bomo povzeli le težave, povezane s podnebjem in kopičenjem odpadkov. Ogljikov dioksid kot kazalec razvoja Pri zgorevanju fosilnih goriv nastaja ogljikov dioksid, ki sodi prav zaradi velikih količin med najbolj nevarne toplogredne pline. V Sloveniji je njegov delež med omenjenimi plini skoraj 80-odsto-ten, poleg njega pa v veliki meri onesnažujejo ozračje še metan, didušikov oksid in tako imenovani F-plini. Kot smo že poudarili, so se emisije teh plinov med letoma 1996 in 1999 rahlo zmanjšale (z 19,8 na 19,4 milijona ton ogljikovega dioksida), vendar pa je po tem obdobju po neura- dnih podatkih ponovno mogoče opaziti naraščanje - ocena za leto 2002 namreč predvideva, da je šlo v ozračje 20,5 milijona ton ogljikovega dioksida. Razloga za take težnje sta po mnenju avtorjev publikacije večja energetska intenzivnost in naraščanje prometa, sicer pa kaže delež omenjenega plina v zraku tudi na gospodarsko intenzivnost države nasploh - za industrijske družbe na razvojni stopnji Slovenije je namreč prav razmerje med ustvarjenim bruto domačim proizvodom in količino emisij ogljikovega dioksida najpomembnejši srednjeročni strateški kazalec. Na njegovi podlagi je tako mogoče ugotoviti predvsem, kako hitro se razvija družba oziroma njeno gospodarstvo: ob povečevanju BDP naj bi se namreč zmanjševala količina emisij. To je sicer težko prikazati, kot ugotavljajo pripravljavci Ogledala vladi, a vendarle še enkrat dodajajo, da se kažejo v Sloveniji v zadnjih treh letih v prometu in energetiki težnje upočasnjenega zmanjševanja pridobljenega ogljikovega dioksida. Rešitve vidijo, kot že rečeno, v uresničevanju obsežnih in učinkovitih ukrepov s strani različnih akterjev, ki morajo biti vneseni v sektorske politike, slednje pa vključene v skupni operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov. Sedanja vlada je spomladi leta 2001 sicer že presodila, da bo treba izdelati takšen program, in predvidela, da bo to tudi storila v roku naslednjih šestih mesecev. To se sicer ni uresničilo, a Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je v začetku julija letos vendarle pripravilo osnutek Operativnega načrta zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in ga posredovalo v javno obravnavo. Tako ugotavlja Ogledalo vladi, da država že zdaj zamuja več kakor leto dni, kar še dodatno zmanjšuje možnosti, da bi izpolnila zahteve Kjotskega protokola. Skupna ocena: slabo »Vlada RS oziroma MOPE se vedno bolj zavedata pomena zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, zato se njune dejavnosti na tem področju krepijo, vendar ocenjujemo, da so zmogljivosti še vedno šibke, dejavnosti pa premalo koordinirane in povezane. Skrb zbuja zlasti neodzivnost ministrstva za promet,« ocenjuje Ogledalo vladi. Kot dodaja, se država še vedno srečuje z zamudami pri spremljanju, nadzoru in poročanju o emisijah omenjenih plinov, zaradi česar je tudi težko določiti napredek ali poslabšanje. Podobno slabo oceno je dobilo poglavje pritiskov na področju odpadkov, tudi v tem primeru pa je avtorje zmotilo neusklajeno zbiranje podatkov, na podlagi katerih ni mogoče sklepati, kolikšen delež odpadkov proizvedemo v Sloveniji v primerjavi z Evropsko unijo. Klasični indikator nastalih odpadkov spremlja namreč le količino nastalih komunalnih odpadkov, ki znaša v Uniji 14 odstotkov, v Sloveniji pa 10 odstotkov. Poročilo o stanju okolja iz leta 2002 je še najbolj natančno in ocenjuje, da nastane v državi 6,2 milijona ton odpadkov na leto, torej 3,1 tone odpadkov na prebivalca, v Evropski uniji pa je to število že med letoma 1985 in 1997 znašalo 3,5 tone na prebivalca, navaja Ogledalo vladi, a vendarle opozarja, da ne bo mogoče učinkovito zmanjšati nastajanja odpad- 31 32 Na podroËju okolja in narave so pripravljavci publikacije najveË pozornosti namenili ohranjanju biotske raznovrstnosti ter onesnaaevanju vode in zraka. Prvo od navedenih so ocenili daleË najslab?e, podobno kritiËni so bili pri zadnjem, glede onesnaaevanja voda pa menijo, da se kakovost povr?inskih voda sicer ni izbolj?ala, saj veËina Ëistilnih naprav ?e ni zgrajenih, vendar pa je naredila draava velik korak naprej z vkljuËevanjem javnosti v procese odloËanja na tem podroËju. Pri varovanju zraka je ocenjevalce najbolj motilo ae omenjeno nara?Ëanje emisij toplogrednih plinov, ?e zlasti emisij predhodnikov ozona v zrak in koncentracije prizemnega ozona. kov, če ne bomo imeli primerljivih podatkov. Prav na tem področju so pripravljavci publikacije poudarili reševanje problematike z uvajanjem obnovljivih virov energije, predvsem sežigalnic, ki jih v sam vrh zmanjševanja uvršča tudi Evropska komisija. Toda kljub temu dodajajo, da mora biti država tudi v tem primeru previdna, saj sežiganje odpadkov v vsakem primeru le ni do okolja »prijazno«. Sežigalnice komunalnih odpadkov sodijo namreč med največje vire emisij dioksinov v okolje, zato mora država najprej vzpostaviti učinkovit sistem ločenega zbiranja odpadkov ter jih usmeriti v recikliranje. Trajnostni razvoj le na papirju V zadnjem poglavju publikacije so se avtorji lotili še ocenjevanja vključenosti civilne družbe v politično odločanje, trajnostni razvoj, zakonodajo in institucije ter zeleno davčno reformo. Po njihovem javnost le stežka dobi želene informacije s področja varovanja okolja. Razmere na tem področju se sicer nekoliko izboljšujejo, predvsem z možnostmi objavljanja in iskanja podatkov na svetovnem spletu, sicer pa v Sloveniji še ni posebnega informacijsko-dokumentacijskega centra za varstvo okolja, kjer bi imeli ljudje neposreden dostop do zbranih in sistematično urejenih informacij. Vključevanje javnosti pri udejanjanju okoljske politike je tudi eno izmed temeljnih načel trajno-stnega razvoja. Ta imajo, kot piše v Ogledalu vladi, v Sloveniji dva obraza - prvi je viden v obliki formalnega sprejemanja, drugi pa se kaže v pomanjkanju povezovanja okoljskih in socialnih vsebin v sektorske politike. Četudi se lahko država pohvali z razmeroma dobrim stanjem okoljskih sistemov, to še ne pomeni, da je to posledica trajno-stnega načina priprave in sprejemanja odločitev ter uresničevanja ukrepov na ravni države, menijo avtorji publikacije. Najslabše so ocenili predvsem prizadevanja vlade za zmanjševanje revščine ter odpravljanje razlik v zastopanosti moških in žensk v javnem življenju. Na področju zakonodaje je publikacija bolj prizanesljiva in priznava državi, da je skoraj v celoti uskladila svoj pravni red z evropskim, toda opozarja, da jo čaka zdaj mnogo zahtevnejša naloga -uresničevanje predpisov. Na to mora biti še posebej pripravljen inšpektorat za okolje, ki sicer ima usposobljene inšpektorje, vendar se je njihovo število v zadnjih letih zmanjšalo za deset odstotkov, kar pa bržkone ne bo bistveno okrnilo dela institucije. Bistveno slabša je ocena tako imenovane zelene davčne reforme, saj ji vlada, kot smo že poudarili v prejšnji številki, namenja premalo pozornosti. Se zlasti bi morala bolj obdavčiti uporabo fosilnih goriv ter s tem omogočiti razvoj obnovljivih virov energije. V celoti gledano je iz tega še zadnjega povzetka ugotovitev Ogledala vladi 2000-2002 mogoče sklepati, da je država storila bore malo za ohranitev okolja za prihodnje rodove. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo, kajpak meni drugače, saj je predstavnik nasprotnega pola, a vendarle so kritike vsaj do neke mere bržkone utemeljene, saj opozarjajo na glavne pomanjkljivosti. Samo govor o načrtih, ciljih in željah ne bo prinesel izboljšav, vsaka oblika pritiska pa bo zlasti v naslednjem obdobju, ko bo treba sprejeti zakonodaji tudi slediti, zagotovo prej spodbudna kot ne. Simona Bandur Povzeto po publikaciji Ogledalo vladi 2000-2002 illiMfJI INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA OD KONCU POLETJA NIŽJA Obseg industrijske proizvodnje se je po podatkih Evrostata, evropskega statistiËnega urada, avgusta v Evropski uniji in evro-obmoËju zniaal za 0,4 odstotka. Na letni ravni je v prvi skupini draav za 0,1 odstotka upadel, v drugi pa se je za prav toliko poveËal V omenjenem mesecu je v ev-roobmoËju najbolj narasla proizvodnja energetskega sektorja - skoraj odstotek, v vsej Uniji pa je upadla, a zgolj za 0,1 odstotka. »e primerjamo med seboj draave, se je industrijska proizvodnja najbolj zmanj?ala v NemËiji, in sicer za 2,1 odstotka, v Belgiji za 1,7 odstotka ter na Finskem in ©vedskem, kjer je upadla za 1,2 odstotka. Po drugi strani pa se lahko z rastjo pohvalijo Irska, kjer je tovrstna proizvodnja napredovala za kar 16,5 odstotka, Nizozemska (3,5 odstotka) in Italija (0,1 odstotka). Na letni ravni so imele najveËji upad Belgija - za ?tiri odstotke, Francija (1,9 odstotka) in Velika Britanija (1,3 odstotka), najveËjo rast pa Irska (13,7 odstotka), Luksemburg (8,3 odstotka) in Portugalska (3,7 odstotka), kot je ?e izraËunal Evrostat. STA lahko ob njegovi odsotnosti in v kriznih trenutkih prevzeli njegove naloge in uspešno vodili oddelek ali pa celo podjetje. Prav te lastnosti naj bi med drugim upoštevali delodajalci pri iskanju primernega kadra za me-nedžerje. Eden izmed zelo pomembnih kriterijev, ki jih navaja avtor, je tudi spremljanje preteklih uspehov. Usmerjenost v uspehe je po njegovem mnenju pomemben kazalec, saj kaže na kandidatovo osebnost. Tisti, ki se zgolj izogibajo neuspehom, so namreč praviloma osebnostno šibki in nepripravljeni na izzive sodobnega sveta. Krivda podjetij? Dober menedžer ni tisti, ki pozna sto razlogov, zakaj katerega izmed projektov ni mogoče izpeljati, temveč tisti, ki pozna oziroma bo našel dober način, kako bo izvedljiv. Prizadevati si torej mora za uspeh, ne pa se zgolj izogibati neuspehu in biti vseskozi na preži pred morebitnimi nevšečnostmi, ki so v vsakem primeru del vsakdanjika v poslovnem svetu. Toda kljub temu, da velja usmerjenost v uspeh za eno izmed osnovnih vodil vodenja oddelkov oziroma podjetij, je po besedah Bernharda Görga veliko takih menedžerjev, ki usmerjajo največ svoje energije in vneme v preprečevanje neuspehov. Kot razloži, je to predvsem posledica načina delovanja podjetij oziroma organizacij, ki bolj kaznujejo neuspeh, kakor poplačajo uspeh. Toda neuspeh ima v nasprotju z uspehom mučno lastnost - ljudje ga Usmerjenost v uspeh Podjetje potrebuje menedaerja, ki mu bo veË do uspeha, kakor do tega, da se izogne neuspehu. Slednje je namreË zgolj kazalec ubogljivosti in prilagodljivosti, ki pa le redko peljeta po poti napredka, meni Bernhard Görg v knjigi Prihodnost menedaerjev, menedaerji prihodnosti. 0 tem, kaj opredeljuje dobrega menedzerja, smo veliko zapisali že v prejšnjih številkah, čeprav je to zelo težko določiti - med pomembnimi lastnostmi je kajpak strokovnost, ki mora hoditi z roko v roki s socialno sprejemljivostjo menedzerja kot tudi z njegovo socialno inteligenco. 0 dobrem me-nedžerju ne nazadnje priča njegov videz, slog, nastop, torej njegova kultura nasploh, ki jo je mogoče doseči z izobraževanjem, stalnim nadgrajevanjem in bržkone najpomembnejšim - izkušnjami. Ali res dobro opravlja svoje delo, pa ne pričajo zgolj njegovo znanje, osebnost in seznam dosežkov, temveč tudi nekateri na videz sicer zunanji dejavniki, ki pa so zagotovo posledica njegove veščosti. Mednje, denimo, sodi njegova ekipa sodelavcev - dober menedžer bo okrog sebe zbral dobre, zanesljive in samozavestne ljudi, ki bodo 34 veliko prej opazijo in si ga bolj zapomnijo kakor uspeli: »Sloves, da si bil nekoč neuspešen, obtiči na tebi kakor lepilni trak, medtem ko sloves uspešnega človeka zelo hitro izhlapi,« slikovito ponazarja Görg in dodaja, da pusti pečat propadlega posla, krize podjetja ali kakršnega koli drugega spodrsljaja sledi tako na imenu menedžerja kot tudi družbe same. Sankcije Prav zato se mora podjetje varovati pred neuspehi svojih menedžerjev in za napake odgovorne tudi kaznovati, še zlasti če je zaradi njih podjetje v finančnih škripcih - vendar ne za vsako ceno. Dopuščati mora tudi manjše spodrsljaje. Za neuspelo predstavitev, si denimo zaposleni še ne prisluži sankcij, četudi je z njimi morda vrgel slabo luč na podjetje. Morda je imel zgolj slab dan, morda se je premalo pripravil na predstavitev, morda je bilo občinstvo povsem drugačno, kakor je pričakoval, morda ni imel dovolj informacij ali ni poznal ozadja problema ... Obstajajo torej številni razlogi za napake, ki se jih da popraviti. Menedžerji, ki se zelo bojijo neuspeha, pripravijo za podobne dogodke, kot piše Görg, celo več različnih verzij predstavitev podjetja ali posameznega projekta, za eno izmed njih pa se odločijo šele, ko ugotovijo, kdo bodo slušatelji, kako je občinstvo razpoloženo in podobno. Kdor ima dober nos, se tudi redkokdaj zmoti in venomer požanje aplavz, a taka zgodba ima tudi svojo slabo stran: speljuje namreč vodo na mlin tistim, ki menijo, da sta lastnosti, ki zares štejeta pri karieri, vneta ubogljivost in prilagodljivost, znanje pa niti ni posebej zaželeno. »To je klavrna zavajajoča legenda, ki so jo zvarili nesposobneži,« je oster Görg. Pritrjuje sicer, da je res, da so mnogi naredili kariero predvsem z vneto ubogljivostjo, vendar ti le stežka uspejo, potem ko želijo zamenjati delovno mesto. V nekem okolju morda to še deluje, pozneje pa se pokaže, da oseba nima samozavesti in dovolj lastnih izkušenj, da bi sama nadaljevala svojo kariero, saj je bilo njeno dosedanje delovanje usmerjeno predvsem v izogibanje neuspehu. Na svojem področju, v svojem podjetju so lahko sicer med najboljšimi in na trgu tudi ustrezno zaželeni, vendar je njihovo delovanje povsem brez podjetniških razsežnosti. Prelaganje krivde za neuspeh V podjetjih, ki se vseskozi prilagajajo kulturi ustreznemu vedenju, kar pomeni, da vse svoje delovanje, projekte, proizvode, naredijo v okviru priznanih sestavin kulture, v katerih delajo (torej - ubogajo okolje), je prav politika izogibanja neuspehom ena izmed vodilnih. Ce pa se vendarle kaj zalomi, preusmerijo krivdo na koga ali kaj drugega, denimo birokracijo, zaradi katere ne morejo razviti podjetniških sposobnosti. Boj proti birokraciji postane tako, kot piše Görg, eden izmed temeljnih načinov prikrivanja slabih podjetniških strategij podjetij. »Ne drži, da birokracija preprečuje podjetniško ravnanje, pač pa je res, da nastaja birokracija zato, ker je v podjetju premalo podjetništva. Večina menedžerjev misli popolnoma resno, ko poziva k boju proti birokraciji, vendar uspeh s tem ne bo nič manj dvomljiv. »Po besedah avtorja birokracije ni mogoče zatreti zgolj zato, ker ovira pri delu menedžerje in sodelavce, ki jih žene želja izogniti se neuspehu. Slednji morajo zgolj preusmeriti pozornost in poiskati nove načine, kako izpeljati želene projekte, predvsem pa se mora podjetje »ozdraviti« pomanjkanja podjetniškega duha, kot piše Görg. Rekrutiranje kot terapija Terapija ni preprosta - najprej je treba v rekruta-cijskem in selektivnem procesu poiskati ljudi, katerih temeljni motiv delovanja je doseči uspeh, ne pa izogibati se morebitnim spodrsljajem. Pri izboru mora delodajalec upoštevati predvsem, koliko organizacijskih sprememb je kandidat doslej že uvedel in kakšnim nagibom je pri tem sledil, kako je ravnal s sodelavci, ki po njegovem mnenju niso bili dovolj storilni, ter kolikokrat je svojemu nadrejenemu predlagal organizacijske spremembe in napredoval, četudi niso bile sprejete. Podjetni menedžerji se namreč ne zadovoljijo s šefovo odklonitvijo, temveč poskušajo z lobiranjem uveljaviti svoje zamisli, a pri tem je vendarle pomembno, da niso utopične. Simona Bandur Povzeto po knjigi Bernhardt Görga Prihodnost menedžerjev, menedžerji prihodnosti ii 111^1 If ill ITALIJANSKO PREDSEDSTVO PREDLAGA REŠITVE Italijansko predsedstvo Evropske unije pripravlja v okviru medvladnih dogovarjanj o reformi povezave kompromisne predloge za re?itev nesoglasij med draavami Ëlanicami in pristopnicami. Med prvimi vpra?anji, ki se jih je lotilo, je bilo predsedovanje posameznim formacijam Sveta Evropske unije - kot je poroËala italijanska tiskovna agencija, je podprlo zamisel o skupinskem predsedovanju posameznim sektorjem. V skladu s predlogom bi tako sedanji sistem kroaeËega predsedovanja nadomestila skupinska predsedstva, ki bi jih sestavljale tri ali ?tiri Ëlanice. Izjemi bi bila le svet za zunanje zadeve, ki bi ga vodil zunanji minister Unije, in svet za splo?ne zadeve, kjer bi se predsednik menjal vsake pol leta. Koliko sektorskih formacij naj bi sploh bilo v Svetu Evropske unije, naj bi doloËil Evropski svet s kvalificirano veËino - trenutno jih je devet. STA EORELECTRIC DVOMI Zveza evropskih elektroenergetskih podjetij Eure-lectric je precej skeptiËna glede naËrtov Evropske unije, da bo do leta 2010 kar 22 odstotkov elektriËne energ » e proizvajala z napravami na obnovljive vire. Ce bi ta cilj aelela doseËi, bi morali biti domala vsi objekti ae v gradnji, je na preveË ambiciozne aelje odgovoril generalni sekretar Eurelec-trica Paul Bulteel. Obenem je opozoril na morebitno pomanjkanje elektriËne energije - po njegovem mnenju bo potrebovala Unija do leta 2020 za dodatnih 300 GW proizvodnih zmogljivosti v skupni vrednosti 250 milijard evrov, Ëe bo aelela zagotoviti nemoteno oskrbo. www.energyforum.net Nadaljevanje s strani 26. Pozitivna posledica bo vsekakor navzočnost inovacij in novih znanj na lokalnem trgu, za lokalne ponudnike storitev pa bodo posledice tudi negativne - zmanjšanje dobičkov (nižje marže) in manjši tržni delež. Lokalna podjetja imajo pred globalnimi, ki šele vstopajo na trg, tudi nekaj prednosti, med katerimi so najpomembnejše poznavanja trga, izkušnje na trgu in obstoječi odnos s kupci. Obstaja pa nevarnost, da s svojim novim, svežim nastopom na lokalnem trgu globalna podjetja kar kmalu po vstopu prevzamejo znaten tržni delež, saj imajo navadno globalna podjetja bolje razvit CRM. Na področju dobav električne energije, zaradi več razlogov, ki jih bomo omenili pozneje, takšen način včasih ni najbolj učinkovit. Lokalna podjetja morajo oblikovati svoj CRM zdaj, saj bo pozneje, ob vstopu podjetij z že oblikovanim CRM, prepozno. Konvergenca Konvergenca nastane, ko podjetja prehajajo med panogami in trgi. Najpogosteje se pojavlja na trgu finančnih storitev, zavarovalniškem trgu in v telekomunikacijah, saj so podjetja iz teh panog usmerjena k istim potrošnikom. Taka podjetja lahko ponujajo poleg svojih storitev še storitve podjetja iz druge panoge, in obratno - ponudba podjetja postane bolj celostna in zaradi raznih popustov potrošnikom tudi bolj privlačna. Kot primer lahko vzamemo podjetje, ki poleg preskrbe z električno energijo, nudi tudi storitev preskrbe s plinom in vodo. Za tak način delovanja obstaja izraz multistoritve. Naslednjo stopnjo evolucije pomenijo omnistoritve. Pod tem izrazom razumemo ponudbo obširne palete storitev in izdelkov, ki so povezane z določenim potrošnikom. Na globalnem trgu nastajajo omnistoritvena podjetja, ki ponujajo širok spekter storitev in izdelkov, kot so oskrba z elektriko, vodo, plinom, storitve učinkovite rabe energije, kreditne kartice, stanovanjska posojila, zavarovanje, telekomunikacije, prodaja elektrotehnične opreme in druge storitve prodaje na domu. Foto Dušan Jež 35 36 Prehod v industrijsko druabo Ta pojem označuje ekonomske in socialne spremembe, ki jih je povzročila eksplozivna rast interne-ta. Rast se pojavlja v dveh smereh - v rasti števila uporabnikov interneta in v rasti števila funkcij, za katere se internet uporablja. Internet postaja alternativa za opravljanje raznih nalog in transakcij, za katere bi se bilo treba pred razvojem internetnih storitev oglasiti v poslovalnici ali poklicati po telefonu. Pri stiku preko interneta gre za natančno opredeljene postopke, ki ji potrošnik izvede, da pride do želenega cilja (računalniki imajo že programirane procese in niso fleksibilni). Podjetja, ki ponujajo svoje storitve preko interneta, morajo biti pozorna na možne pomanjkljivosti v svojih spletnih storitvah (kar odkrivajo predstavniki za odnose s kupci, ki v ta namen obiskujejo razna usposabljanja in poleg tega uporabljajo še svoje pretekle delovne izkušnje), saj na internetu vsak potrošnik zelo hitro najde kakega drugega ponudnika. Pomembno je tudi omogočiti uporabniku, da se po elektronski pošti s svojim vprašanjem lahko neposredno obrne na za posamezno vprašanje pristojno osebo. Kaj je upravljanje odnosov s strankami - CRM Upravljanje odnosov s strankami se nanaša na celostni odnos podjetij s strankami - omogoča podjetju da kupca odkrije, razume in mu je vedno na voljo. Tri glavne komponente CRM-ja so področje stikov s strankami, sposobnosti izvajanja kakovostne storitve in poslovne informacije. Te tri jedrne komponente, z njimi povezane tehnologije in procesi, so vgrajene v arhitekturo podjetja; pomembno pa je na kakšen način, saj je ravno ta integracija v arhitekturo eden izmed temeljev za uspešnost podjetja. PodroËja stikov s strankami: obstajajo različni kanali preko katerih podjetja komunicirajo s kupci (npr. poslovalnice, klicni centri, internet, ...) Sposobnosti izvajanja kakovostne storitve: predstavljajo jih ljudje v povezavi s procesi in orodji, ki izvajajo in upravljajo s poslovnimi procesi za oskrbo kupca s storitvijo ali proizvodom. Poslovne informacije: so možgani vsakega modela upravljanja odnosov s kupci, saj pod tem izrazom razumemo dejavnosti zbiranja in analize informacij znotraj in zunaj organizacije za učenje in izboljšanje odnosov s kupci. Strategije uvedbe CRM Ko se odločamo za uvedbo novih zmožnosti CRM, moramo upoštevati določene prvine: * poslovni model: organizacija mora, preden uvede določene prvine CRM, določiti katere izdelke in storitve hoče ponuditi katerim trgom, prav tako pa mora oceniti kako nastopiti na teh trgih. * partnerje: organizacija mora sama spoznati, kdaj in koliko partnerjev bi bilo zanjo primerno imeti. Obstaja nekaj področij, ki bi jih bilo med načrtovanjem in vzpostavljanjem CRM treba upoštevati: programski mena-džment, upravljanje s spremembami, reinženiring oziroma preoblikovanje poslovnih procesov, načrtovanje arhitekture podjetja, implementacija, integracija. Podjetja se morajo odločiti, katere dele podjetja je treba imeti v lasti in jih voditi znotraj podjetja, katere pa lahko prevzamejo od strateškega partnerja. Znotraj podjetja je treba obdržati dele, ki podjetju prinašajo diferenciacijo glede na konkurenco. * arhitekturo: z arhitekturo podjetja označujemo velikost organizacije, zmogljivosti ter povezave in medsebojne vplive med deli organizacije. Pomembna je tudi medsebojna odvisnost teh delov, saj je priporočljivo, da dele organizacije, ki so med seboj zelo soodvisni, tudi skupaj uresničimo. Za konec Dobra stran oskrbe z električno energijo je v tem, da so za uspeh na trgu pogosto pomembni lokalni dejavniki, kot je denimo lastna proizvodnja na določenem območju, oziroma dejavniki, povezani z nepopolnostmi delovanja trgov z električno energijo (denimo prevladujoč položaj na trgu, državno lastništvo vseh glavnih udeležencev, zaščita s strani dr- žave preko zakonodaje, pravilnikov in tako naprej). Kljub temu postaja upravljanje odnosov s kupci vse bolj pomembno. Ocenjujemo, da so slovenska javna podjetja na tem področju trenutno še precej pod svojimi optimalnimi zmožnostmi, kar jih v prihodnosti lahko privede v negotov položaj. Največja vrzel je na področju poslovnih informacij. Tista podjetja, ki se na spremembe ne bodo odzvala, bodo ogrozila svoj obstoj. Podjetja bolj dovzetna na spremembe pa bodo imela možnost rasti in izboljšanja svojih finančnih rezultatov. Trdni in vseobsegajoči CRM pomenijo konkurenčno prednost, saj nam pomagajo bolje razumeti potrebe in želje svojih strank, identificirati priložnosti in povečati vrednost strank za podjetje. CRM bo omogočil javnim podjetjem, da razširijo področje svojega poslovanja, ponudijo dodatne storitve in izdelke. Prav tako pa bo tem podjetjem omogočeno delovanje v informacijski sferi, kar jih bo postavilo v aktivni položaj in ne v defenzivni (kjer bi se morali boriti za obstoj in ne bi razvijali svojih dobrih strani v zadostni meri). Premalo znanja namreč ponavadi vodi v slabe poslovne odločitve. CRM je torej strateška priložnost h kateri bi podjetja javnih storitev morala težiti. Je vzpostavitev poslovnega modela na področju javnih storitev, ki naj bi bil usmerjen k potrošniku. Vrednost podjetij namreč ocenjujemo po tem, kaj ponujajo svojim potrošnikom.Vsaka dejavnost, ki poveča zvestobo in zadovoljstvo strank ter povezanost s strankami se bo odrazila v višji prodaji in dobičkonosnosti. mag. Klemen Podjed K* :i:^lll:Mi7,1^f,li'f,li i Oktobra so se količine prodane električne energije na dnevnem trgu v primerjavi z minulim mesecem povečale za 9,3 odstotka in dosegle vrednost 39.534 MWh. Vzrok za večji promet na dnevnem trgu električne energije je predvsem v večji ponudbi, hkrati pa tudi v velikem povpraševanju, kar se je odrazilo tudi v višjih cenah električne energije, ki so hkrati zrasle tudi v tujini. Indeks SLOeX se je v primerjavi s septembrom zvišal za 37 odstotkov na vrednost 11.088. Iz primerjave količin prodane električne energije v enakem lanskem obdobju so se letošnje količine zvišale za 19 odstotkov. Največji delež psestavljajo posli sklenjeni s produktom pasovne energije, dobrih 90 odstotkov, skoraj 9-odstotni delež imajo posli sklenjeni s trapezno energijo, drugi standardizirani produkti pa imajo zelo majhne deleže v celotni prodani količini električne energije na organiziranem dnevnem trgu. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SIM /\ j \ i \ / ^^ / ^\ / ' 1 3E \J j ^ ¦ i iii m 1 11 II.n ¦i Ml. illl ¦¦¦¦¦¦II SSSSSSSSSfSfSfSSSfSSSffffSSffSS IHiilli'filHIii'lii'Mllii'ilih^'lilii'illili-IIJiliH^I'l^llllUli'fJ Primerjava povprečnih cen sklenjenih poslov na slovenskem in nemškem dnevnem trgu prikazuje, da so bile cene na slovenskem trgu oktobra v povprečju dnevno višje kar za 46 odstotkov. Cene na slovenskem dnevnem trgu so bile celo vsak dan v minulem mesecu višje kot na nemškem trgu. Največje razmerje med cenami sklenjenih poslov na slovenskem in nemškem dnevnem trgu se običajno pojavi pri trgovanju za več dni vnaprej, to je običajno za nakup električne energije preko vikenda. Za delovne dneve je razmerje med slovenskimi in nemškimi cenami malo nižje in znaša 1,38. Kljub izjemno visokim cenam v minulem mesecu je bila celotna količina prodane električne energije na slovenskem dnevnem trgu zelo solidna, saj je bila po petih mesecih trgovanja najvišja, in se je kar dobro približala letošnji rekordni prodani mesečni količini 43.600 MWh, doseženi v marcu. PRIMERJAVA CEN NA SLOVENSKEM IN NEMŠKEM DNEVNEM TRGU ELEKTRIČNE ENERGIJE Milj: i iiiriiHhiniiliTI I. L l Primerjava količin prodane urne električne energije po avkcijskem načinu trgovanja ima v primerjavi s sprotnim načinom trgovanja v obdobju od januarja do konca oktobra 2003 samo 1,32-odstotni delež v celotni prodani količini električne energije na dnevnem trgu. Celotna količina prodane električne energije po avkcijskem načinu znaša v tem obdobju 4.084 MWh in se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala kar za 47 odstotkov. Na drugi strani pa so se cene prodane urne energije v primerjavi z enakim lanskim obdobjem precej zvišale, v povprečju za 55 odstotkov. Povprečna cena za celotno prodano urno energijo v letu 2003 znaša 8.865 SIT/MWh, kar je samo za odstotek več od povprečne cene prodane pasovne energije v letu 2003. lii:i iMi'll'lTi POVPREČNA CENA IN SKUPNA KOLIČINA ZA POSAMEZNI PRODUKT NA DNEVNEM TRGU V ODDOD JU 1. 1. DO 31. 10. 2003 37 NERGETIKA V SMERI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Sredi novembra je ob 10. obletnici Slovenskega E-foruma, Dru?tva za energetsko ekonomiko in ekologijo, v Ljubljani potekala mednarodna konferenca z naslovom Spremembe energetske paradigme: EU trgi in alternative, ki jo je odprl mag. Djordje Aebeljan, draavni sekretar za energetiko. Prvi dan delovnega sreËanja so namenili odpiranju trga z elektriËno energijo in plinom v Evropski uniji, drugi dan pa trajnostni energetiki in alternativam. elektriËno energijo in plinom v Evropski uniji in Sloveniji. Kot so na novinarski konferenci povedali predstavniki Slovenskega E-foruma, se prav to jesen nadaljujejo velike spremembe na trgu z elektriËno energijo. V Srednji Evropi in tudi Skandinaviji se je tekoËa cena elektriËne energije dvignila za 30 odstotkov, cena pogodb za prihodnje leto pa kar za 40 odstotkov v primerjavi z leto?njimi cenami. Poleg vzrokov za tak skok cen so strokovnjaki sku?ali osvetliti predvsem doga- —l^k a mednarodni konferen- N ci je bilo navzoËih okoli ^fc 30 predstavnikov podje-_l_ ^ tij in drugih posameznikov. Na njej je sodelovala vrsta uglednih udeleaencev in predavateljev, kot so dr. Maria Rosaria Di Nucci, svobodna raziskovalka in poznavalka razmer na energetskih trgih v Italiji, mag. Diana Barbu (Univerza v Oldenburgu), prof. dr. Lutz Mez (Svobodna univerza v Berlinu), prof. dr. Volkmar Lauber (Univerza v Salzburgu) in ?e veË uglednih strokovnjakov za vpra?anja politiËnih procesov na podroËju energije in okolja ter za vpra?anja trga z elektriËno energijo in spodbujanja obnovljivih virov energije. Med domaËimi predavatelji pa so nastopili prof. dr. Nevenka Hrovatin in mag. Matej ©vigelj (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), prof. dr. Robert Golob in mag. Andreja UrbanËiË (Istrabenz - Energetski sistemi), Marko GospodjinjaËki (Zveza dru?tev za male HE), predsednik E-foruma Andrej Klemenc in predsednik strokovnega sveta E-foruma dr. Miha Tom?iË (In?titut Joaef Stefan, Center za energetsko uËinkovitost). Udeleaenci so v prvem delu konference obravnavali aktualno problematiko odpiranja trga z Foto Miro Jakomin Mednarodne konference o spremembah energetskih paradigem se je udeleailo okoli 30 predstavnikov podjetij in drugih posameznikov. Prvi dan je mednarodno konferenco vodil prof. dr. Miha Tom?iË, naslednji dan pa prof. dr. Peter Novak (na sliki). janja v južnem delu Srednje Evrope, pa tudi v Sloveniji. Drugi del konference pa je bil usmerjen bolj v prihodnost, in sicer k premikom energetike v smeri trajno-stnega razvoja. Trajnostna energetika je bila prikazana kot alternativa in dopolnilo k energetskim trgom EU. Tudi tu se odpira več dilem, denimo, kako spodbuditi gibanje v smeri večje energetske učinkovitosti, manjše intenzivnosti rabe energije in k čistejšim, okolju prijaznejšim in obnovljivim virom energije. V Sloveniji se srečujemo s podobnimi dilemami kot v drugih deželah EU, morda z razliko, da je pri nas raba nekaterih obnovljivih virov že udomačena (vodne elektrarne). Za nekatere, kot so vetrne elektrarne, pa je vprašljivo umeščanje v prostor, saj je Slovenija skromna po količini prostora in bogata po vrednosti posameznih naravnih okolij. Ključ do rešitve večine problemov je spoznanje o previsoki energetski intenzivnosti v Sloveniji. Manjša poraba energije bo zmanjšala pritisk na okolje in povečala konkurenčnost slovenskega in evropskega gospodarstva. Kot že rečeno, Slovenski E-fo-rum, katerega vodstvo za uspešnim predsednikovanjem prof. dr. Tomšiča sedaj prevzema uni- verzitetni dipl. politolog Andrej Klemene, letos praznuje 10. obletnico delovanja. Gre za nevladno, neprofitno združenje državljanov na področju energetske politike in z njo povezanih politik varstva okolja in podnebja. Kmalu po ustanovitvi leta 1993 se je društvo uveljavilo kot neodvisen forum o slovenskih energetskih strategijah in politikah ter njihovih socialno - ekonomskih ter okoljskih vidikih. Društvo ob pomoči različnih sponzorjev promovira zeleno energijo, ratifikacijo Kjotskega protokola in nenazadnje ozavešča, predvsem šolsko mladino, o podnebnih spremembah, obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije. Je zmes mladosti in izkušenj, družbenih ved in naravoslovnih znanosti, refleksije in aktivizma, profesionalnosti in improvizacije, radikalnosti in umirjenega preudarka ... ter aktivni del nacionalnih in globalnih omrežij nevladnih organizacij. Najnovejši prispevki Slovenskega E-foruma k oblikovanju slovenske energetske politike so obravnava Nacionalnega energetskega progama ter dokumenta Jedro NEP in Izjava o obnovljivih virih energije. Miro Jakomin NOVA JEDRSKA ELEKTRARNA SE POD VPRAŠAJEM Francoska vlada se na zadnji seji ?e ni odloËila, ali bo odobrila gradnjo nove, sodobnej?e jedrske elektrarne, ki bi v naslednjih desetih letih zapolnila morebitno vrzel v oskrbi z elektriËno energijo, je 9. oktobra oznanil premier Jean-Pierre Raffarin. Kot je pojasnil, bodo morali predstavniki draave v prihodnjih dneh veliko veË Ëasa posvetiti razpravi o energetski prihodnosti Francije. Jedrska energija bo nedvomno ?e naprej ostala neloËljiv del oskrbe, toda vlada bi rada njen razvoj do neke mere omejila in posvetila veË pozornosti obnovljivim virom energije. Prav zaradi tak?ne neodloËnosti projekt gradnje nove jedrske elektrarne, ki jo naËrtujeta francosko podjetje Areva in nem?ki Siemens, ae dve leti Ëaka na odobritev. Francija proizvede v tovrstnih elektrarnah kar 80 odstotkov vse elektriËne energije. www.energyforum.net ill] ifl [f||l PREVISOKA CENA ŠIRITVE? Rezultati francoske raziskave flImages econo-miques du monde 2004« so pokazali, da so tako Evropska komisija kot tudi nekatere vlade draav Ëlanic Evropske unije zaradi politiËnih in ideolo?kih razlogov moËno podcenile stro?ke ?iritve. Posledice bodo tako po trditvah avtorjev ?tudije zlasti na podroËjih financiranja kmetijske in regionalne politike tolik?ne, da si jih nobena vlada ne upa priznati. Sicer pa so poudarili tudi, da je ae samo izraËunavanje bruto domaËega proizvoda posamezne draave zelo teako, saj naj bi zna?ala odstopanja od 20 do 30 odstotkov, odvisno od geografske lege draave. Tako je doloËanje ?e dovoljene meje proraËunskega primanjkljaja zelo teaavno, ugotavlja raziskava, ki je sicer obdelala veliko veËje obmoËje, kot je Evropska unija. Vanjo je bilo namreË vkljuËenih 120 draav sveta, v kratkih povzetkih pa so predstavljeni makroekonomska gibanja za vsako izmed njih, sledi jim opis geopolitiËnega poloaaja ter teme, povezane s surovinami, finanËnimi trgi in storitvami. STA POVEČANJE IZVOZA IN OVOZA Draave evroobmoËja so izvozile avgusta za 6,5 milijarde evrov blaga veË, kot so ga uvozile, je izraËunal evropski statistiËni urad Evrostat. Celotna Evropska unija je v tem obdobju poslovala bistveno slab?e, saj je imela le 1,3 milijarde zunanjetrgovinskega preseaka. Izvoz draav, ki so sprejele evro, se je v osmem leto?njem mesecu v primerjavi z mesecem prej povi?al za 2,8 odstotka, a obenem se je poveËal tudi uvoz, in sicer za skoraj ?tiri odstotke. V celotni petnajsterici se je izvoz poveËal za natanko tri odstotke, uvoz pa za nekoliko manj - 2,3 odstotka. V istem obdobju lani je imela prva skupina draav 8,7 milijarde evrov zunanjetrgovinskega preseaka, druga pa 1,5 milijarde. STA 0 ^ 5) INERGETSKI SCENARIJI PRIHODNOSTI Slovenski nacionalni naftni komite, Fondacija Pharos in Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta so nedavno pripravili predavanje na temo globalni energetski scenariji in vloga zemeljskega plina. Gost je bil profesor doktor Ne-boj?a NakiEenoviE z dunajske univerze. Predavatelj je govoril tudi o raznih scenarijih svetovnega razvoja, povezanih s pridobivanjem elektriËne energije, energetske uporabe premoga ter z obnovljivimi viri energije. Doktor Neboj?a NakiEenoviE je uvodoma opozoril, da je napočil čas za spremembe, saj je zaradi tehnološke difuzije potrebno od dvajset do petdeset let za zamenjavo osemdeset odstotkov kapitala v energetskem sistemu. Predčasna zamenjava kapitala je nesprejemljivo draga. Zato je treba čim prej začeti eksperimentalno uvajati nove tehnologije, da bi pridobili potrebne izkušnje za prihodnje naložbe in prestrukturiranje energetike. Izboljšati je treba energetsko učinkovitost in raven energetskih storitev. Dr. Nakicenovic je veliko pozornosti namenil tudi načrtovani »dekar-bonizaciji« energije. Dolgoročni cilj je zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida tako rekoč na ničlo. Novo obdobje dekarbonizaci-je pa je mogoče izpeljati zgolj s kombiniranjem obstoječih in novih tehnologij. Razvijati je treba nove načine prenosa in distribucije električne energije. Dr. Nebojsa Nakicenovic je po zelo dobro obiskanem predavanju odgovoril tudi na nekaj zanimivih vprašanj. Gospod NakiEenoviE, kako ocenjujete energetski razvoj v svetu? »Prihodnjega razvoja svetovne energetike ni mogoče ocenjevati brez celovitega družbenega, tehnološkega, ekonomskega in demografskega razvoja. Scenariji, po katerih predvidevamo prihodnost, temeljijo tudi na tem, koliko bo prebivalstva na svetu. Možne ocene so od sedem do dvanajst ali trinajst milijard ljudi. Z upoštevanjem teh dejavnikov je mogoče oblikovati morebitne scenarije, kakšen naj bi bil obseg uporabe energije v raznih delih sveta. Trenutno je v svetu osemdeset odstotkov fosilnih energen-tov, vloga obnovljivih virov energije pa se bo spremenila. Zdaj je poglavitna energetska surovina nafta, njen delež pa se bo v prihodnjih desetletjih zagotovo zmanjšal. Zemeljski plin in metan imata veliko možnosti, ker so njune zaloge večje od naftnih, in vsebujeta manj okolju škodljivih snovi. Možnosti so tudi, da bodo v prihodnosti zemeljski plin iz Sibirije v velikih količinah trans-portirali na Kitajsko, Japonsko, v Indijo in na območje Pacifika. Skratka tja, kjer ga je zdaj premalo. Seveda pa je to povezano z velikimi stroški. Posledice uporabe premoga so za okolje in klimatske spremembe skorajda katastrofalne. Zato je treba omejiti uporabo premoga z uvedbo novih tehnologij. To pomeni, da bi še pred njegovim izgorevanjem aH pa neposredno po njem, izločili škodljive snovi in zmanjšali izpuste v ozračje.« Kak?ne je va?e mnenje glede razvoja obnovljivih virov energije? »Obnovljivi viri energije se bodo v bližnji prihodnosti še posebej razvijali. Vprašanje je, ali se bodo razvijali deset ali dvajset let, ali pa bo treba glede na velike vložke, čakati še petdeset do šestdeset let. Vse je odvisno od razvoja in zmanjševanja stroškov obnovljivih virov, kamor sodijo predvsem sončna, vetrna in geo-termalna energija. Uporaba jedrske energije za pridobivanje električne energije se je v zadnjih štiridesetih letih zelo razmahnila, Dr. Nebojša Nakicenovic zdaj pa je prišlo do stagnacije. Za jedrsko energijo je ta čas v svetu nekoliko manjše zanimanje. To se dogaja predvsem zato, ker javnost gradnji jedrskih elektrarn ni naklonjena, gradnja traja zelo dolgo in je povezana tudi z velikimi stroški. Vedeti pa moramo, da se pojavljajo tudi nove tehnologije z varnostnimi rešitvami na povsem novih principih, ki pomenijo še manjša tveganja. Tovrsten razvoj novih tehnologij je očiten predvsem v Aziji. O tem pa vse bolj razmišljajo tudi v Ameriki, tako da je zdaj v igri veliko alternativ. Ključni problem je, ker v glavnem še ni povsem jasno, kako bo dolgoročno rešeno odlaganje srednje in visoko radioaktivnih odpadkov.« Kakšno je vaše mnenje o postopnem ukinjanje uporabe premoga za proizvodnjo električne energije? V Sloveniji premogovnike postopno zapiramo. Mi ni to morda prezgodaj, glede na možno uporabo novih tehnologij, ki ste jih omenjali v predavanju? »Načelno soglašam, da je treba postopno prenehati z uporabo premoga za pridobivanje električne energije. Konkretnih razmer v Sloveniji ne poznam dobro, vem pa, da se bo v Sloveniji marsikaj spremenilo zaradi njenega vstopa v Evropsko unijo. Uporaba premoga je zelo draga. V primerjavi s plinom je uporaba premoga nekompetativna predvsem zaradi negativnih vplivov na okolje. Evropa ima namreč zelo zahtevne standarde glede izpustov snovi v okolje, zlasti ogljikovega dioksida, žveplovega dioksida in drugih škodljivih plinov. Sežiganje premoga terja vgradnjo naprav za zmanjševanje škodljivih izpustov. Na splošno lahko rečem, da imata v sedanjem elektroenergetskem sistemu premog in jedrske energija zelo visoke kapitalne stroške. Zato bo zemeljski plin sčasoma relativno cenejši tudi za proizvodnjo električne energije.« Ali obseg porabljene energije lahko vpliva na življenjsko raven ljudi? »Uporaba in raba energije v količinskem pomenu ne sem iti v smeri zmanjšanja standarda prebivalstva. Potenciali energije so ogromni. Možno je zmanjšati obseg pridobljene energije, ne da bi to kaj dosti škodovalo standardu prebivalstva. Na primer, s preho- Dr. Nebojša Nakicenovic je vodja projekta Energetske strategije pri mednarodnem institutu za sistemske analize (II-ASA) v Laxenburgu pri Dunaju. Je tudi direktor projekta Energetske perspektive pri Svetovnem energetskem svetu (WEC). Dr.Nebojsa Nakicenovic je diplomiral in magistriral iz ekonomije in računalništva na ameriški univerzi Princenton, doktoriral pa na dunajski univerzi. Predava tudi na Tehnični univerzi v Gradcu. Preden se je priključil IIASI, je deloval v Raziskovalnem centru v mestu Karlsruhe v Nemčiji, kjer je proučeval lastnosti jedrskih goriv. Je avtor in soavtor mnogih raziskovalnih del in knjig, ki obravnavajo tehnološke in družbene spremembe, ekonomijo prestrukturiranja in zmanjševanja vplivov človeka na okolje. dom na alternativne vire energije. Na trgu je to mogoče zagotoviti s primerno strukturo energen-tov in drugačnimi cenami. Energija je še vedno relativno poceni. Morda se zdi dražja odjemalcem z manjšimi prihodki, v bistvu pa energija na letni ravni še vedno pomeni manjši delež družinskega proračuna. Zato ljudje tudi ne namenjajo pretirane skrbi varčevalnim ukrepom in racionalni rabi energije.« Ali se bo večja uporaba obnovljivih virov energije izplačala? »Sedanji delež obnovljivih virov energije v celotni energetski porabi je majhen. Evropa sicer namenja obnovljivim virom veliko pozornosti, po znanem električnem mrku pa čedalje bolj tudi Združene države Amerike. Zelo pomembni so programi, ki se bodo dolgoročno splačali. Sodobni obnovljivi viri energije so ta čas še razmeroma dragi. To velja tako za veter kot tudi za sončne celice. Edini način, da uvedemo obnovljive vire, je ta, da vanje še več investiramo, v čim večji meri strnemo izkušnje in tako zmanjšamo stroške tovrstne energije. Izboljšati je treba tehnologije s pomočjo novih institucionalnih in tehnoloških rešitev. Potrebna je širša družbena dejavnost, saj te vrste energije zdaj niso ekonomsko rentabilne. Danes je to razmeroma draga energije, če pa bi se širše »prijela«, bo lahko tržno primerljiva z drugimi vrstami energije.« V Sloveniji več kot sedemdeset odstotkov energije uvažamo. Kako komentirate takšno energetsko odvisnost? »Na to vprašanje je težko odgovoriti. Vsa proučevanja prihodnosti kažejo, da bosta Evropa in Amerika še naprej zelo odvisni od uvoza energije. Ali je to dobro ali ne, bo pokazal čas. V obdobjih krize uvoz energije pomeni velik problem, saj bi lahko prišlo do njenega primanjkljaja. V normalnih ekonomskih razmerah pa to ne bi smelo pomeniti večjih težav. Ce bo Sloveniji uspelo izvažati dobre izdelke, in bo zato morala uvažati plin, to načeloma za njeno ekonomijo ne bi smelo imeti negativnih posledic« Jože Skok 41 RZNO OBARVAM HK CIGRE 2003 Rdečo nit, ki je bila tema številnih pogovorov na tokratnem posvetovanju hrvaških elektroenergetikov v Cavtatu, od 9. do 13. novembra, sta že v otvoritvenem nagovoru nakazala Goran Granič, predsednik hrvaške vlade, in Božo Udovičič, kot predstavnik Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Prvi je izpostavil politični vidik hrvaškega elektroenergetskega sistema v odnosu do svetovne globalizacije in svobodnega trga, drugi pa je v smislu »vpijočega v puščavi« trdil, da je elektrika živi organizem in ne bi smela postati blago ekonomistov. Čeprav je večina navzočih podprla razmišljanja akademika Udovičiča, ki je dejal, da bi morali biti za elektriko prvenstveno zadolženi elektro inženirji in šele nato ekonomisti in pravniki, pa je bila opazna očitna bojazen, da se bodo morali tudi hrvaški elektroenergetski strokovnjaki slej ko prej sprijazniti z mrki, pa čeprav imajo za 22,5 odstotkov nižjo povprečno porabo električne energije na prebivalca, kot je povprečna v Evropski skupnosti. Sicer pa je bila otvoritev VI. Posvetovanja hrvaškega komiteja mednarodnega sveta za velike električne sisteme - HK CIGRE zelo slovesna in je potekala pred zavidljivim avditorijem petsto-petdesetih udeležencev. Po hrvaški himni in minuti molka za nedavno preminulimi člani HK CIGRE, je glavni tajnik mednarodne CIGRE Jean Kowal navzoče informiral o reorganizaciji, ki jo je doživela svetovna CIGRE. Pri tem je izpostavil poslanstvo CIGRE, ki s svojim mednarodnim delovanjem nenehno spremlja in sledi svetovnim trendom ter spremembam, in s tem na najbolj neposreden način uresničuje svojo misijo v smislu izmenjave najnovejših strokovnih znanj s področja elektroenergetike. Omenil je tudi, da je CIGRE največje svetovno elektroenergetsko združenje s preko pet tisoč kolektivnih članov, ki aktivno strokovno delujejo po vsem svetu. Sledil je pozdravni govor Iva Covtca, predsednika uprave Hrvatske elektroprivrede, ki je poudaril, da je to posvetovanje največje na Balkanu. S ponosom je naštel največje pridobitve HEP-a v zadnjih petnajstih letih, predvsem pa obnovo dveh 400 kV transformatorskih postaj Ernestinovo in Zerjavinec, zgrajene v najsodobnejši tehnologiji. Izpostavil je tudi pomen zgraditve pripadajočih 400 kV daljnovodnih novogradenj, še posebej meddržavnih povezav, s katerimi so prehiteli sosede. Poudaril pa je tudi dejstvo, da jim je v povojni izgradnji uspelo nadomestiti vse obstoječe daljnovodne povezave, in da ne nameravajo opustiti nobene, še tako »nepomembne« trase, saj je tudi pri njih pridobivanje novih daljnovodnih tras izredno težavno, drago in dolgotrajno. Tudi Goran GraničJe v že omenjenem uvodnem predavanju z naslovom »Reforma energetskega sektorja na Hrvaškem, kaj je že storjeno in kaj sledi« poudaril in pohvalil dosedanje uspešno delo ter rezultate elektroenergetikov, ki so na ozemlju nekdanje države, najbolj zaslužni za zagotovitev rekonstrukcije prve in druge sin-hrone cone, tako da bo v prihodnjem letu omogočeno delovanje UCTE vse do Turčije in Ukraji- ne. Kljub navedenemu uspešnemu dosedanjemu delu, pa se ne bo moč upreti evropskim tokovom, Foto Srečko Lesjak pri čemer je osvetlil tehnične, ekonomske, sociološke in podjetniške vidike lastninskega preoblikovanja energetskih podjetij. Sledila je 8. redna skupščina, pri čemer je predsednik HK CIGRE Ivica Toljan, poudaril, da je CIGRE mednarodno nevladno in neprofitno združenje za velike elektroenergetske sisteme, ki povezuje proizvodna, prenosna ter distribucijska elektroenergetska podjetja, kot tudi pripadajoče industrijske proizvajalce, univerze, inštitute in uporabnike elektroenergetskih sistemov. To združenje je namenjeno predvsem razvoju tehniškega znanja in izmenjavi informacij med državami na področju proizvodnje ter prenosa in distribucije električne energije. Področje dela je v HK CIGRE razdeljeno v 16. študijskih skupin - komitejev, ki pokrivajo področja tehnologije visokonapetostne opreme in razvoja ter tehnologije interkonekcij-skih sistemov, in sicer za rotacij- Udeležence je ske stroje, transformatorje, viso-pozdravil konapetostno opremo, podsiste- tudi predsed- me, nadzemne vode, razklopna nik hrvaške postrojenja, enosmerne prenose vldde Goran in energetsko elektroniko, zaščito Granič. in avtomatizacijo, razvoj in ekonomijo EES, obratovanje in vodenje EES, vplive EES na okolje, tehniške značilnosti EES, trga z električno energijo in regulacijo, distribucijska omrežja in distri-buirano proizvodnjo, elektrotehniške materiale in novo tehnologijo, telekomunikacije in informacijske sisteme. Za delo v navedenih novih delovnih skupinah, usklajenimi z zahtevami mednarodne CIGRE, je bilo izbranih 234 referatov/informacij, ki so jih predstavili avtorji in strokovni recenzenti. Najpomembnejša točka na skupščini pa je vsekakor bila obravnava in potrditev noveliranega Statuta HK CIGRE, ki je usklajen z mednarodno CIGRE in je bil soglasno sprejet. Sledil je najbolj prisrčen del skupščine, podelitev priznanj najzaslužnejšim članom HK CIGRE za večletno uspešno in požrtvovalno delo v HK in tudi mednarodni CIGRE. Predsednik posebne komisije za podelitev priznanj je pri tem poudaril, da pomenijo priznanja zahvalo nagrajencem za vloženo delo na področju elektroenergetike ter za vidne prispevke v hrvaškem komiteju CIGRE. Ob tem smo predstavniki Elesa s posebnim veseljem čestitali nagrajencu Zvonku Fištru, ki je sedaj že v pokoju, in je bil skupaj s slovenskima kolegoma Savom Trebšetom in Jožefom Vim-polškom eden največjih pobudnikov in organizatorjev meddržavnih strokovnih sodelovanj pri remontih 400 kV omrežja, katerim so v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja sledila tudi tradicionalna, predvsem pa prisrčna družabna srečanja delavcev HEP-a in Elesa. Omenjenih 234 referatov je bilo nato v štirih dneh zelo intenzivno obravnavanih, pri čemer se je predstavitev udeležilo od 750 do 800 udeležencev iz Hrvaške ter 31 povabljenih gostov iz Avstrije, Nemčije, Švedske, Francije, Madžarske, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Med sedmimi povabljenimi tujimi referati sta bila tudi dva iz Elesa, in sicer avtorjev dr. Franca Jakla - Uvedba novih vodnikov v slovensko prakso in Srečka Lesjaka - Analiza najbolj pogostih okvar na Elesovih prenosnih daljnovodih v obdobju 1993-2002. Ob koncu vsakodnevnih predavanj so sledile popoldanske predstavitve kar 34 sponzorjev in nekaterih zainteresiranih tujih podjetij ter zelo zanimiv strokoven izlet v HE Dubrovnik. Še posebej pestra pa so bila večerna srečanja, kjer so padale hrvaško-slo-venske stave o nogometnem udeležencu na evropskem prvenstvu, pa tudi o svetovnem rekordu glede objavljenih referatov. Slovenci smo namreč poveličevali 183 objavljenih referatov na SLOKO CIGRE maja letos v Portorožu, saj je v primerjavi z mnogo večjim hrvaškim elektroenergetskim sistemom, naše število referatov dejansko pravi svetovni rekord. Srečko Lesjak PREMALO NALOŽB V NOVE NAPRAVE Pomanjkanje naložb v razvoj zmogljivosti za proizvodnjo električne energije je doseglo kritično mejo, je dejal Hans Jensen, vodja okolje-varstvenega oddelka nemškega elektroenergetskega podjetja RWE. Do leta 2013 bo namreč kar 43 odstotkov teh naprav v današnjih članicah Evropske unije starih najmanj štirideset let, še več - mnoge med njimi je že danes načel zob časa in ne delujejo več dobro, kot je pojasnil Marsikatero podjetje je sicer že načrtovalo gradnjo novih zmogljivosti, zlasti tistih na obnovljive vire energije, vendar si je pred začetkom premislilo, saj so razmere na odprtem trgu neusmiljene, predvsem pa nepredvidljive, še zlasti do manjših proizvajalcev. Prav zato bi morala Evropska unija po mnenju Jensena harmonizirati zakonodajo na področju varstva okolja in pospešiti trgovanje z emisijami, kar bi spodbudilo h gradnji do okolja prijaznih naprav. »Sodelujoči na odprtem trgu z električno energijo morajo vedeti, kakšna je vrednost njihovih naložb in kolikšni bodo stroški,« je poudaril predstavnik RWE. www.platts.com nii.'"ii!iiM TRGOVANJE Z EMISIJAMI BO PODRAŽILO ENERGIJO Cene električne energije v Avstriji in v Evropski uniji se bodo zaradi trgovanja z emisijami, ki se bo začelo leta 2005, povišale, je napovedala študija svetovalne družbe Kearney. Samo trgovanje sicer ne bo neposredno vplivalo na plačila odjemalcev, toda sčasoma proizvajalci ne bodo več mogli pokriti dodatnih stroškov -kupovati bodo namreč morali cetrifikate, ki jim bodo dovolili pridobivanje električne energije -, zato bodo breme začeli prenašati nanje. Višje cene bodo po napovedih omenjene študije prizadele predvsem velike porabnike, toda različno v posameznih državah. Proizvajalci v Avstriji bodo, denimo, morali glede na predvideno ceno za vsako tono ogljikovega dioksida v višini od desetih do dvajsetih evrov plačati za certifikate skupaj od 21 do 62 milijonov evrov. Toda v primerjavi z drugimi evropskimi državami bodo ti stroški zelo nizki, saj pridobiva omenjena država večino električne energije v hidroelektrarnah. www.platts.com NAČRTI ZA GRADNJO VETRNIC Španska Iberdrola, natančneje njena enota Iberinco, je podpisala pogodbo za gradnjo treh polj z vetrnimi elektrarnami v Španiji. Vetrnice, ki jih bo uredila v Albaceti, približno 250 kilometrov od Madrida, bodo last podje- Ž'a Sinae, sicer manjše enote Hidroelectrica, jer ima levji delež portugalska državna družba EDP. Skupna zmogljivost naprav bo 124 MW, stale pa bodo sto milijonov evrov. Od lani naprej je Iberinco podpisal pogodbe za gradnjo osmih polj vetrnih elektrarn s skupno zmogljivostjo 178 MW - tri je že zgradil, pri petih pa dela še potekajo. www.energyforum.net 43 4710 o> o* AZVOJ HRVAŠKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA (1875-2000) S 44 V" okviru 6. konference hrvaškega komiteja za velike električne sisteme HK CIGRE je bila ob posebni priložnosti v veliki kongresni dvorani hotela Croatia predstavljena zanimiva in za hrvaško elektrogospodarstvo nadvse pomembna knjiga avtorja Josipa Moserja »Pregled razvoja elektroprivredne djelatnosti u Hrvatskoj 1875.-2000.«, v izdaji založniške hiše Kigen iz Zagreba. To je že šesta knjiga Josipa Moserja, ki že preko 35 let deluje na različnih pomembnih delovnih mestih znotraj in zunaj elektrogospodarstva Hrvaške. Tako je po diplomi leta 1965 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Zagrebu dve leti delal v Inštitutu Rade Končar, nato do leta 1986 kot sodelavec in strokovni svetovalec za razvoj in planiranje razdelilnih distribucijskih omrežij v takratnem Inštitutu za elektrogospodarstvo Zagreb (sedanji Energetski institut »Hrvoje Požar«). Leta 1986 je prešel v takratni ZEOH (Zajednica elektro-privrednih organizacija SR Hrvatske) za koordinatorja razvoja distribucijske dejavnosti. Po preoblikovanju ZEOH-a leta 1990 v HEP d.d., pa je Josip Moser postal svetovalec generalnega direktorja za mednarodne odnose, kjer aktivno in uspešno sodeluje na istem delovnem področju v upravni strukturi HEP-a še danes. Ustvarjalno delo Josipa Moserja V obdobju od 1966. do 1974. leta je Josip Moser sodeloval kot honorarni asistent pri akademiku prof. dr. Hrvoju Požaru na Fakulteti za elektrotehniko v Zagrebu, kjer se je že v rani dobi svojega dela navzel ustvarjalnega strokovnega duha. V letih 1969/ 1970 je bil štipendist francoske vlade, kjer je v Parizu zaključil podiplomsko specializacijo o uporabi elektronskih računalnikov pri planiranju elektroenergetskih omrežij. Leta 1990 je pri EDF končal poseben specialistični trening za inštruktorja s področja dela pod napetostjo na elektroenergetskih napravah. Je izredno razgledan strokovnjak znan doma in v svetu. Je avtor 49 študij s področja razvoja elektroenergetskih omrežij, vrste referatov in strokovnih člankov v domačih in tujih strokovnih revijah ter objav na številnih konferencah doma in v tujini. Je predsednik Elektrotehniškega društva Zagreb, podpredsednik Hrvaškega komiteja za velike elektroenergetske sisteme CIGRE in podpredsednik Društva hrvaško-slovaškega prijateljstva. Je tudi dobitnik nagrade Hrvoje Požar za leto 2000 za popularizacijo znanosti o energetiki. O pomenu knjige avtorja Josipa Moserja »Pregled razvoja elektroprivredne djelatnosti u Hrvatskoj 1875.-2000.« je na javni predstavitvi uvodoma spregovoril ugledni strokovnjak akademik prof. dr. Božo Udovičic, ki je ob izidu knjige skupaj z zaslužnim prof. dr. Vladimir Muljevicem napisal recenzijski spremni zapis. Oba sta poudarila pomembnost zgodovinskega podajanja nastanka s kronološkim prikazom 125 letnega razvoja elektroenergetskih naprav in električnih omrežij na območju Hrvaške od prvih skromnih začetkov zadnjega če-trtstoletnega obdobja 19. stoletja do konca leta 2000. Knjiga je opremljena s številnimi avtentičnimi fotografskimi posnetki naprav in postrojev iz mnogih arhivov. Po predstavitvenih besedah avtorja knjige je bil vsak podatek preverjen večkrat iz različnih arhivskih virov, kar je zahtevalo izjemno veliko časa in ustreznih naporov. Marsikje so še kakšne sive lise zaradi pomanjkljivih ali uničenih arhivov, zato se dopuščajo določene dopolnitve in je vsaka informacija v tej zvezi dobrodošla. Ta knjiga po besedah avtorja in recenzentov pomeni sistematsko nadgradnjo vseh do sedaj objavljenih del s tega področja. Dragoceni kronološki podatki Knjiga prinaša tudi informacije o pomembnih ljudeh, ki so delali in soustvarjali elektroenergetski sistem na Hrvaškem, o velikem izumitelju Nikoli Tesli in številnih drugih ljudi, ki so soustvarjali hrvaško kulturo in znanstveno strokovno delo na področju elektrotehniških znanosti. Kronološko prinaša tudi opis različnih organizacijskih oblik razvoja hrvaškega elektroenergetskega sistema.V prvem uvodnem delu knjige je podanih nekaj pomembnih datumov slavnih hrvaških ljudi, ki so kot prvi oznanili pisno elektrotehniško besedo, in krajev, kjer so bili vgrajeni električni stroji ali naprave v obdobju pred letom 1875. Tako je Faust Vrančič že leta 1595 v svojem Dictionariumu uporabil besedo »munja, svitlost«, leta 1616 pa v svojem delu Machinae novae opisuje poleg številnih tehničnih konstrukcij s področja arhitekture, hidrogradnje in pogonskih strojev na veter, vodo, plimo in oseko, mline, mostove, celo padala ter razne instrumente in druge stroje. Posebej je zanimiv opis vodnega stroja kot predhodnice današnje vodne turbine, kakršno je 250 let pozneje skonstruiral James Francis. Leta 1795 je Josip Franjo Domin objavil v takratni Pesti delo Ars elektricitatem, kjer kot prvi hrvaški pisec opisuje elektrostatiko in električne pojave. Na Reki je bil leta 1833 v takratni tovarni papirja vgrajen prvi parni stroj moËi 18 KM, ki je poleg mehanskega pogona sluail ?e za su?enje v tehnolo?kem procesu pri izdelavi papirja. Ocenjuje se, da je bil to prvi vgrajeni stroj na Hrva?kem in v jugovzhodni Evropi nasploh. Prva uporaba elektriËne razsvetljave na Hrva?kem Kot zanimivost naj ?e omenimo podatek o prvi uporabi elektriËnih obloËnih svetilk na Hrva?kem, napajanih iz elektriËnih baterij. Prvi jih je uporabil Ivan Stoair v zagreb?kem gledali?Ëu leta 1873 za opero Margareta. Sicer so bile prviË na svetu obloËne svetilke, napajane iz baterij, uporabljene v pari?ki Operi ae leta 1846. ©ir?a uporaba elektriËnih obloËnih svetilk na Hrva?kem pa sega v leto 1875, ko so ob prihodu avstrijskega cesarja Franca Joaefa I. v Dubrovnik prviË uporabili tak?ne svetilke za osvetlitev dubrovni?ke stare mestne luke. Uporabljen je bil ladijski enosmerni generator z jahte Miramare, s katere je bila razpeljana elektriËna napeljava za osvetlitev stare mestne luke od Arsenala (dana?nje mestne kavarne) do trdnjave sv. Ivana. Takratni obisk avstrijskega cesarja Franca Joaefa I. marca 1875 pomeni prvo demonstracijo javne elektriËne razsvetljave na Hrva?kem. Podobno se je ponovilo dva tedna pozneje, 7. aprila 1875, v Zadru. Edisonovemu odkritju elektriËne aarnice na oglje-no nitko (1879) se je nekaj let pozneje pridruail ?e hrva?ki metalurg Franjo Hanaman, ki je skupaj z Alexandrom Justom, na Dunaju leta 1903 razvil in patentiral proizvodni postopek volfra-movih aarilnih nitk za elektriËne aarnice, kakr?ne se uporabljajo ?e danes. Prvi prenos z razdeljevanjem elektriËne energije Posebno poglavje v knjigi je namenjeno prenosu elektriËne energije v pravem pomenu besede, kjer je hkrati zajeta proizvodnja, prenos in razdelitev elektriËne energije na veËje razdalje. To se je po doslej dostopnih podatkih prviË na svetu zgodilo prav na tleh Hrva?ke, 28. avgusta 1895, ko so zasvetile elektriËne aarnice prve javne mestne razsvetljave v ©ibeniku. Tega dne je bila vkljuËena v obratovanje HE Krka z vertikalno turbino moËi 320 KM in dvofaznim generatorjem Ganz 320 kVA, 3000 V, 42 Hz, ki je preko dvofaznega nadzemnega voda napetosti 3 kV dovajala elektriËno energijo v enajst kilometrov oddaljeni ©ibenik. Tu se je v ?estih transformatorskih postajah napetost transfor-mirala na 110 V enofazno za potrebe mestne razsvetljave. Vse to se je na osnovi arhivske dokumentacije dogajalo le tri dni potem, ko je bila zgrajena HE na Niagari v ZDA, vendar brez prenosnega voda in distribucije, kar je bilo uresniËeno ?ele eno leto pozneje. Elektrarna na slapovih reke Krke se je takrat imenovala Prva poobla?Ëena elektriËna centrala Krka Ante ©upuk in sin. Celotni postroj elektrarne, izmeniËnega dvofaznega voda s transformacijo in mestno uliËno razsvetljavo je dal zgraditi takratni ?ibeni?ki aupan Ante ©upuk s sinom Markom in inaenirjem Vje-koslavom Meichsnerom, kot strokovnjakom za meritve. Za izvedbo celotnega projekta so angaairali podjetje Ganz iz Budimpe?te, kjer so pri gradnji sodelovali takrat najbolj znani izumitelji, tako imenovana budimpe?tanska trojka - Zipernowsky, Dery in Blati, s katerimi je pozneje sodeloval tudi na? akademik prof. dr. Milan Vidmar. VeË podrobnosti o tem projektu je bilo predstavljeno na mednarodnem simpoziju ob 100-letnici Hrvatske Elektroprivrede, ki je bilo 28. in 29. septembra v ©ibeniku. Na tem simpoziju je bila tudi s strani podpisanega predstavljena razvojna pot elektroenergetike in elektroprenosne dejavnosti na Slovenskem od leta 1883, ko je v Mariboru prviË na Slovenskem zasvetila elektriËna luË, vse do devetdesetih let prej?njega stoletja. Prenos elektriËne energije v svetovnem merilu Znano je, da je 28. avgusta 1891, ob svetovni elektrotehni?ki razstavi, zaËel prviË na svetu obratovati prenos elektriËne energije na veËje razdalje med Lauffenom in Frankfurtom na Maini na razdalji 175 kilometrov z napetostjo 30 k V. Takrat je v bistvu ?lo za Ëisti prenos elektriËne energije brez transformacije in razdeljevanja na koncu prenosnega voda. Generator 300 KM in prenosni vod je takrat zgradila ?vicarska tovarna Maschinenfabrik Oerli-kon, motor moËi 100 KM pa nem?ka tovarna AEG. Vodilni moaje pri izvedbi te naprave so bili Oskar von Miller, Ch. E. L. Brown, Dolivo-Dobrowolsky in Rithenau. ElektriËni stroji in prenosne naprave so bili izdelani na temelju patentnih prijav Ni-kole Tesle o veËfaznih sistemih, o elektriËnem prenosu energije iz leta 1887 ter o elektromagnetnem motorju iz leta 1888. Leta 1891 je bilo v ZDA sklenjeno, da se zgradi na Niagarskih slapovih elektrarno, ki naj bi z elektriËno energijo oskrbovala 40 kilometrov oddaljeno mesto Buffalo. Zanimivo je, da so se kljub nasprotujoËim mnenjem T. A. Edisona in Lorda W. Thomsona Kelvi-na odloËili za Teslov izmeniËni veËfazni sistem. Tako so ?e istega leta naroËili pri Westinghousu tri generatorje po 5000 KM, elektrarna pa je ?la v obratovanje leta 1896, torej eno leto po sicer veliko manj?i elektrarni Krka pri ©ibeniku. Prof. dr. Franc Jakl 45 LEKTRIKA KOT NAJLEP©I »AR Pred kratkim je ob jubilejnem praznovanju visoke obletnice gorenjske distribucije iz?la nova knjiga z naslovom 40 let Elek-tra Gorenjska, ki jo je napisal 43-letni Drago Papler, inaenir elektroenergetike, absolvent Visoke poslovno tehni?ke ?ole Politehnika, publicist, avtor ?tevilnih Ëlankov in sedmih fotografskih razstav. Kot so povedali na upravi Elektra Gorenjska, pomeni knjiga pomemben strokovni pregled razvoja elektroenergetike skozi Ëas, za zaposlene spomin na Ëas, ki so ga soustvarjali, za poslovne partnerje referenco in za druabo pomemben zgodovinski dokument Ëasa. sopotnica Ëasa, ki ga sooblikujemo, ter sestavni del infrastrukture okolja, v katerem aivimo in ustvarjamo. Elektrika velja za najlep?i Ëar za vse generacije 20. stoletja, in sicer za prve na zaËetku stoletja, ker so z njo odkrivali novo energijo, za tiste v drugi polovici stoletja, ker so elektroenergetiko povezali in vtkali v vse sfere aivljenja, pa tudi za sedanje generacije, ki so z najbolj alahtno in Ëisto energijo povezane v okviru evropske interkonekcije. Nadalje je omenil, da je elektrika imela skozi prej?nje stoletje ne samo praktiËni, ampak tudi simbolni pomen. Poudaril je tudi, da je elektrika temelj za ves nadaljnji razvoj do elektronike, raËunalni?tva in informatike. Papler - kronist in sopotnik Ëasa Ing. Papler je bil v dosedanjem, 23-letnem, delu tako rekoË nenehno vpet med investicije, obrato- Ing Drago Papler, avtor nove j, 40 let Elektra Gorenjske, v družbi s tajnico uprave Slavko Ažman. ^ 3L o> 46 Ing. Drago Papler je v uvodnem delu poudaril, da je elektrifikacija kot lastovka naznanilka prebujanja pomladi, ki se je razcvetela v elektroenergetiko neslutenih razseanosti in tako v zreli dobi postala spremljajoËa in najpomembnej?a veja gospodarstva. VeË tehtnih misli je v spremni besedi zapisal tudi dosedanji direktor mag. Drago ©tefe in omenil praznovanje pomembnih jubilejev, kot so 110-letnica prve luËi v Kranju, 90-letnica ustanovitve Kranjskih deaelnih elektrarn, skoraj ?est desetletij od organiziranosti elektrodistribucijskih obratov, 50 let od nastanka samostojnih distribucijskih podjetij in 40 let zdruaene gorenjske distribucije, katere pravni naslednik je prav delni?ka druaba Elektro Gorenjska iz Kranja. Po besedah avtorja je elektrika Foto Elektro Gorenjska Ing. Drago Papier je bil soavtor in odgovorni urednik zbornikov: 50 kriških planinskih let (izšla leta 1999), Elek-tro Gorenjska 1990-2000 (izšla leta 2001), 100 let kmetijskega zadružništva v Naklem (izšla junija 2003) in tudi četrtega zaokroženega projekta 40 let Elektra Gorenjska, ki je zasnovan na stoletnih temeljih prednikov in ustvarjalnosti sodobnikov (izšla septembra 2003). Knjiga o elektro sopotjih z naslovom 40 let Elektra Gorenjska je prva Paplerjeva povsem samostojna knjiga. vanje in komercialo gorenjske distribucije in v tej vlogi doaivljal elektroenergetski sistem kot temeljno oailje na?ega vsakdana. Njegova zaposlitev v Elektru Gorenjska je sovpadala z obdobjem direktovanja mag. Draga ©tefeta, ki ga je ves Ëas spremljal kot kronist in sopotnik Ëasa. Tako je v tem Ëasu zbral celo kopico dragocenih zgodovinskih podatkov in slikovnega gradiva o dosedanjem zgodovinskem razvoju gorenjske distribucije. Nastanku nove knjige, ki je iz?la v najbolj primernem trenutku (na vrhuncu praznovanja visoke obletnice na Bledu), so botrovale tri sreËne okoli?Ëine: 40-letni jubilej Elektra Gorenjska, primopredaja vodenja druabe med dosedanjim direktorjem mag. Dragom ©tefetom in novo dvoËlansko upravo, ki jo sestavljata predsednik uprave Joae Knavs in Ëlan uprave mag. Andrej ©u?ter?iË, ter velika gorenjska vztrajnost ing. Paplerja, ki je ob bogatih in sistematiËnih zapisih, z navdu?enjem in osebnim odrekanjem preko leto?njega poletja uresniËil ta projekt v knjiani in elektronski obliki. Knjiga v prvem delu pojasnjuje zgodovinski razvoj gorenjske elektroenergetike, v drugem delu 40-letno dokumentarno novinarsko priËevanje dogodkov Ëasa, v tretjem delu pa portretni zapis vidnih osebnosti, ki so pozitivno zaznamovale gorenjsko elektro-distribucijo, od Draga Chvatala pa vse do Draga ©tefeta. Med drugim so v knjigi tudi prispevki o novi dvoËlanski upravi podjetja Elektro Gorenjska ter o zaposlenih delavcih, upokojencih, nagrajenih posameznikih za osebne doseake itd. Knjiga, ki temelji na stoletnih temeljih prednikov in ustvarjalnosti sodobnikov, je iz?la v nakladi tisoË izvodov. Obsega 208 strani s 7 tematskimi sklopi. V 17 poglavjih jo vsebinsko dopolnjuje 130 fotografij in 100 z zgodovinsko raziskavo pridobljenih dokumentov in zapisov. Ker je knjiga v strokovni in laiËni javnosti poaela veliko zanimanje, ki hkrati pomeni tudi priznanje avtorju, so se v podjetju odloËili za ponatis v enakem obsegu. Omenimo pa ?e, da se je ob izidu knjige ing. Papler kot avtor zahvalil podjetju Elektro Gorenjska, ki je zagotavljalo delo in kruh generacijam od prednikov do sodobnikov, sodelavcem, ki so vztrajali na ?tiridesetletni delovni poti z zanosom, uspehom in zgledom ter soustvarjalcem, ki so ga spodbujali in mu pomagali pri nastajanju knjige. Mirojakomin STATKRAFT SE POTEGUJE ZA DELNICE V NEMŠKIH DRUŽBAH Norveško podjetje Statkraft SF, ki je v večinski lasti države, si prizadeva povečati svoj delež v Nemčiji in Evropi, saj se poteguje za Eonove delnice v podjetjih VNG, vodilnem vzhodnonemškem uvozniku in oskrbovalcu z zemeljskim plinom, in EWE, lokalnem severozahodnem distributerju. Ta namigovanja je potrdil tudi predstavnik Statkrafta Ragnvald Naeroe, zavrnil pa je trditve, da je ponudil dokončne zneske za 27-odstotni delež v EWE in 42-odstotni delež v VNG. Eonove deleže v VNG si prizadevajo kupiti še francosko podjetje GdF ter konzorcij ruskega Gazproma in nemškega Wintershal-la. Odločitev, kdo bo kupec, bo predvidoma znana do konca leta. Za drugo podjetje (EWE) pa naj bi se po nepotrjenih podatkih potegovala nizozemska podjetja, predvsem zaradi strateškega položaja ob obali Severnega morja, kjer je tudi največ povezav med Nemčijo in Nizozemsko. www.energyforum.net ZAPIRANJE NUKLEARK (SE VEDNO) POD VPRAŠAJEM Nemško podjetje Baden-Wiirttemberg ki se zavzema za ohranitev jedrskih elektrarn, je nedavno vrnilo udarec vladi, ki si po drugi strani prizadeva za zaprtje teh objektov in je tako začela spodbujati gradnjo termoelektrarn, da bi nadomestila manjkajočo električno energijo. Kot poudarja podjetje, mora država zagotoviti zaloge električne energije, ne da bi pri tem sprožila povečanje emisij toplogre-dnih plinov, ki jih proizvajajo elektrarne na premog. Zvezna dežela, iz katere prihaja podjetje, pridobi v nuklearkah skoraj šestdeset odstotkov električne energije, vsaj Nemčija pa 30 odstotkov. Če bi zgolj pet jedrskih elektrarn nadomestili s termoelektrarnami, bi obremenili ozračje s 36 milijoni ton ogljikovega dioksida na leto. Prav zaradi tako hudih okoljevar-stvenih učinkov se bo omenjeno podjetje najbrž pritožilo na ustavno sodišče in poskušalo preprečiti uresničevanje določil, ki predvidevajo zaprtje vseh jedrskih elektrarn do leta 2022. Država vodi kampanjo v drugo smer in spodbuja gradnjo ko-generacijskih naprav, pri tem pa obljublja investitorjem oprostitev ekološkega davka v obdobju petih let. www.energyfo-rum.net A7 LEKTRIFIKACIJA KOČE NA BLEGOŠU Prva oktobrska sobota ni bila prav niË turoben dan, kljub temu, da je bilo deaevno vreme. Ravno nasprotno. Za Planinsko dru?tvo ©kofja Loka je bila prav vesel, prazniËen dan, zaradi uspe?no konËanih del pa tudi za izvajalce podjetja Elektro Gorenjska. ^O 48 Blegoš, 1562 metrov visoka gora v loškem hribovju, je s svojo lepoto navdihoval že pisatelja Ivana Tavčarja, ki ji je posvetil svoje čudovite povesti. Po podatkih se je letos na Blegoš povzpelo okrog 1.500 obiskovalcev, saj je gora dostopna tako iz Poljanske kot iz Selške doline, pohodniki pa si lahko izbirajo različno dolge poti, lahko pa se celo pripeljejo skoraj do koče. V duhu rekreacije sem se kljub slabemu vremenu odločil za pešačenje. Drobne deževne kapljice so se poigravale ob padanju drevesnih debel, Ustje z jesenskimi barvami je odpadalo in pohod se je bližal vrhu. Prikrajšan sem bil sicer za običajen čudovit razgled proti Julijcem s Triglavom ali pa na drugo stran proti morju. Blegoš je v vseh letnih časih odet v drugačne barve, od prebujajoče rumenkaste pomladi do ozelenelega poletja, živopisne jeseni in bele zime. Tokratna sivina jeseni pa je ob vstopu v kočo zasijala v siju sestero sveč, ki so dajale svetlobne kontraste. Prijateljski pozdravi planincev in sodelavcev ter živahnost ob mizah je dala slutiti, da se na Blegošu obeta praznični dogodek. Zazveneli so milozvočni zveni citer izpod prstov Tomaža Plahutnika in zapel je baritonist Rok Lap. Dolga pot do uresniËitve Koča na Blegošu na nadmorski višini 1371 metrov je bila zgrajena leta 1977, nato leta 1981 povečana, sedaj načrtujejo obnovo kuhinje s shrambo, sanitarije in funkcionalno posodobitev notranjosti. Za kočo na Blegošu je najpomembnejša letošnja pridobitev elektrifikacija. »Energijo za razsvetljavo in za druge potrebe so nam 26 let dajali agregati, zadnjih osem let pa tudi sončni ko-lektorji. Zelja, da se oboje nadomesti s kakovostno električno energijo, je stara že dobrih deset let. Elektro Gorenjska je Planinskemu društvu Skofja Loka na našo željo 23. avgusta 1993 izstavilo predračun, na katerem je bila v seštevku zapisana vrednost za kablovod, transformatorsko postajo, prevoze, pripravljalna in zaključna dela. K temu je bilo treba dodati še stroške za izkop oziroma za drogove, odškodnine in dokumentacijo. Planinsko društvo takrat samo ni bilo sposobno uresničiti projekta. Desetletno medenje naše želje po elek- trifikaciji blegoške koče se je obrestovalo. Volja, strokovna in materialna pomoč podjetja Elektro Gorenjska, občin Skofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Športne zveze Skofja Loka, Zavoda za šport Skofja Loka, Fundacije za šport RS in Planinske zveze Slovenije so uresničili dolgoleten sen društva,« je dejal Jože Stanonik, predsednik Planinskega društva Skofja Loka. Izvajalska dela, ki so potekala avgusta in septembra letos, je opisal vodja službe za novogradnje Elektra Gorenjska Leopold Zupan: »Projekt je obsegal tri segmente: visokonapetostni kablovod, transformatorsko postajo in nizkonapetostni priključek. Vkop kablovoda je po zahtevnem, hribovitem in strmem terenu izvedel kooperant Srečo Pre-stor. Polaganje kabla je potekalo v dveh fazah, ko je bil od Frajega potoka do koče položen 2.404 metrov dolg 20 kV kablovod. Na koncu kabla je bila montirana kompaktna TSN-ova transformatorska postaja 50 kVA, majhnih dimenzij in z oljetesno zaščito. Iz transformatorske postaje poteka nizkonapetostni priključek do omarice s katodni odvo-dniki.« Za uspešno delo gre zahvala lastnikom in solastnikom zemljišč od Potoka do koče, ki so dovolili vkop kabla. Del sredstev je prispevalo Planinsko društvo Gorenja vas, celotna investicija pa je znašala 20 milijonov tolarjev. V navzočnosti 60 gostov je prižgal luč častni član Planinskega društva Skofja Loka Savo Sink, ki je bil graditelj obeh društvenih koč - pred petdesetimi leti na Lubniku in Blegošu. Zgledno sodelovanje zaaeleno tudi v prihodnje Predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar je pohvalil izjemno bogato škofjeloško pla- Na Blegošu poslej ne bo več težav z oskrbo. Foto Drago Papler ninsko tradicijo. Zahvalil se je Elektru Gorenjska v okviru slovenskega elektroenergetskega sistema, ki je že skoraj večni sopotnik v planinskem svetu. »Planinska zveza s tem dogodkom končuje v letošnji sezoni vrsto novili pridobitev. Po dvajsetih letih je bila uresničena elektrifikacija koče v Vratih s položitvijo 12 kilometrov dolgega kablovoda v sodelovanju z Elektroni Gorenjska, elektrificirana je bila koča pri Krnskih jezerih v sodelovanju z Elektroni Primorska. Tretji dogodek slavimo z elektrifikacijo Blegoša,« je dejal predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar in ob tej priložnosti podelil nekdanjemu direktorju Elektra Gorenjska Dragu Štefetu, najvišje priznanje - častni znak PZS za njegov prispevek, skrb, odprtost in javni interes v javno dobro na področju slovenskega planinstva. Dolgoročna vizija Planinske zveze Slovenije je pripeljati električno energijo visoke napetosti na viskogorsko postojanko Kredarico, ki jo potrebuje za smotrno rabo najvišjega slovenskega bazena pitne vode. Planincem je čestital tudi župan občine Gorenja vas -Poljane Jože Bogataj. Upravni odbor Planinskega društva Ško-fja Loka pa je sprejel sklep, da ključnim ljudem pri elektrifikaciji koče na Blegošu podeli zahvale za vso pomoč in naklonjenost pri elektrifikaciji koče na Blegošu ter prispevek k napredku in lepši prihodnosti planinstva v škofjeloškem hribovju. Podelil jih je predsednik škofjeloškega planinskega društva Jože Stanonik, z Elektra Gorenjska pa so jih prejeli Drago Štefe, Jože Knavs, Andrej Šušteršič, Marjan Jerele, Janez Pšenica, Alojz Zupane, Anton Kos, Leopold Zupan, Peter Fleišer, Miha Zaje, Tomaž Pirš, Janez Bertoncelj, gradbeni izvajalec Srečo Prestor in Simon Peternelj. Slednji ima največ zaslug za elektrifikacijo, saj si je prizadeval na obeh straneh: izvajalski in planinski. Kot marljiv član Planinskega društva Škofja Loka in organizator je bil v dneh akcije več kot petdesetkrat na Blegošu in fizično sodeloval pri udarniških delih polaganja kabla. Nikoli ne bi bilo luči, če ne bi bilo prizadevnih planincev! Drago Papler filMlfWIflfillilMlliV.WIfi NOVE MOŽNOSTI SODELOVANJA Britanski minister za energijo Stephen Timms in njegov norveški kolega Einar Steensnaes sta oktobra podpisala sporazum o principih nove meddržavne pogodbe, ki bo opredeljevala trgovanje z nafto in zemeljskim plinom, obenem pa sta določila zakonodajne okvire za gradnjo novega plinovoda med državama, tako imenovanega Britpipe. Pogodba bi lahko po ocenah predstavnikov britanske vlade zagotovila kar petino potreb po zemeljskem plinu v tej državi, povezavo med obema obalama pa so z navdušenjem pozdravili predvsem proizvajalci in trgovci s plinom v obeh državah. Družba Norsk Hidro, ki bo prav zaradi plinovoda ustanovila novo podjetje Ormen Large, je že dolgo čakala na priložnost razvoja trgovanja z Veliko Britanijo, a je kljub temu opozorila na morebitne zaplete - po mnenju njenih predstavnikov je namreč treba še marsikaj postoriti na pravnem področju. Sicer pa pričakujejo, da bodo prek Britpipa od leta 2006 oziroma 2007, ko naj bi bil zgrajen, izvozili 25,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. www.energyforum.net NOVA STRATEGIJA AEM Ameriški elektroenergetski velikan AES Corporation išče možnosti za nakup deležev v sorodnih podjetjih v Španiji, še zlasti na področju vetrne energije. Kot je povedal Gerrit Nicholas, predstavnik španske podružnice AES, za zdaj še analizirajo trg v tej državi, najbolj verjetno pa je, da se bodo odločili za nakup naprav, ki jih domača podjetja šele načrtujejo ali morda že gradijo, vendar predvsem tistih na obnovljive vire energije. Tovrstna proizvodnja namreč prinaša posebne finančne prednosti, ki jih zagotavlja država -prav zato podjetje gradi v Kartageni ko-generacijsko napravo z močjo 1200 MW, ki bo stala približno 890 milijonov dolarjev, obratovati pa naj bi začela čez dobri dve leti. Po Nicholasovih besedah bo podjetje v prihodnosti še več investiralo v gradnjo takšnih naprav, saj proizvajajo bistveno manj okolju škodljivih emisij, pa tudi polj z vetrnimi elektrarnami. To je vsekakor novost v strategiji omenjene ameriške družbe, ki ima sedež v Virginiji - doslej se je namreč osredotočala predvsem na proizvodnjo v termoelektrarnah. Podjetje ima sicer v lasti zmogljivosti v vrednosti 34 milijard dolarjev v 28 državah sveta. Njenih 119 elektrarn proizvede 46.000 MWh električne energije, njenih 17 distribucijskih podjetij pa oskrbuje približno 11 milijonov porabnikov. Približno 24 odstotkov dohodkov prihaja iz Severne Amerike, 18 odstotkov s Kari-bov, 34 iz Južne Amerike, 19 iz Evrope in Afrike in pet iz Azije. www.energyforum.net , 4y POKLICNIMI KVALIFIKACIJAMI v v ©E BLIAJE EVROPI Mednarodna dimenzija postaja v svetu, ki se Ëedalje bolj globalizira in zdruauje, vse bolj pomembna tudi v izobraaevanju. ©e zlasti je to oËitno v panogi, kot je elektroenergetska, v kateri je soodvisnost med razliËnimi elektroenergetskimi sistemi kljuËnega pomena tako za delovanje nacionalnih kot tudi skupnega mednarodnega elektroenergetskega omreaja. .^ » « 3 K* 50 Zaradi tega ne preseneËa moËna mednarodna naravnanost delovanja Izobraaevalnega centra elektrogospodarstva Slovenije, zasnovana na nenehnem usklajevanju z domaËim pravnim redom in predpisi v Evropski skupnosti. Tovrstna naravnanost je pri tem razvidna iz same izobraaevalne dejavnosti, ?e bolj pa iz razvoja le-te v smeri pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij za podroËja, doslej pokrita s programi usposabljanja oziroma izpopolnjevanja strokovne izobrazbe. Ker zdruaena Evropa ob spro?Ëanju trga kapitala, blaga, storitev in delovne sile, vse oËitneje spodbuja prost pretok znanj in spretnosti, je Izobraaevalni center elektrogospodarstva Slovenije v sodelovanju z vrsto strokovnjakov s podroËij elektrogospodarstva in poklicnega izobraaevanja razvil za elektroenergetsko panogo nadvse pomembni poklicni kvalifikaciji Sti-kalniËar / stikalniËarka v elektroenergetiki (na V. zahtevnostni ravni) in DispeËer / dispeËerka v centru vodenja (na VI. zahtevnostni ravni). Lovljenje evropskih standardov Usklajena z Zakonom o nacional- nih poklicnih kvalifikacijah in Energetskim zakonom sta navedena poklicna profila na ta naËin postala primerljiva z evropskimi standardi in sta z njimi usklajena tako po strokovno vsebinski kot tudi metodolo?ki plati. Strokovni razvoj in metodolo?ko usklajevanje obeh nastajajoËih nacionalnih poklicnih kvalifikacij je trajalo veË kot dve leti. Kot rezultat ?tevilnih usklajevanj in danih pobud s strani Izobraaevalnega centra elektrogospodarstva Slovenije in zlasti elektroenergetskega okolja sta bila februarja letos najprej sprejeta Poklicni standard ter Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za obe navedeni poklicni kvalifikaciji. Avgusta pa je bil s strani pristojnega Ministrstva za delo, druaino in socialne zadeve Izobraaevalnemu centru elektrogospodarstva Slovenije izdan tudi sklep, da je na osnovi izpolnjevanja pogojev za izvajanje postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za poklicni kvalifikaciji DispeËer / dispeËerka in StikalniËar / stikalniËarka, vpisan v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. S to odloËbo je bila Izobraaevalnemu centru elektrogospodar- stva Slovenije podeljena koncesija, na osnovi katere lahko kot poobla?Ëeni izvajalec Ministrstva za delo, druaino in socialne zadeve ?izvaja neposredno ugotavljanje in potrjevanje navedenih nacionalnih poklicnih kvalifikacij na lokacijah, kjer svojo dejavnost izvajajo podpisniki Sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri izvajanju izobraaevalnih dejavnosti z Izobraaevalnim centrom elektrogospodarstva Slovenije«. Pri tem je ta v okviru usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za poklicni kvalifikaciji StikalniËar / stikalniËarka in DispeËer / dispeËerka dolaan skladno z Draavnim izpitnim centrom najmanj dvakrat na leto zagotoviti preverjanje za vsako od obeh poklicnih kvalifikacij in jih javno objaviti. Prva potrjevanja usposobljenosti ?e letos Izobraaevalni center elektrogospodarstva Slovenije je bil na tej osnovi hkrati pozvan, da obvesti Draavni izpitni center o izbiri predsednika in Ëlanov izpitne komisije. S strani Izobraaevalnega centra elektrogospodarstva Slovenije je bila za Ëlane izpitne komisije iz liste zborniËnih Ëlanov komisij in liste sindikalnih Ëlanov komisij predlagana vrsta uglednih strokovnjakov iz elektroenergetske panoge. Med njimi so kot izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij svoje usposabljanje za pridobitev licence Draavnega izpitnega centra doslej uspe?no konËali naslednji strokovnjaki iz vrst elektrogospodarstva: Dominik Boajak, Bojan Drol, mag. Anton Luskovec, dr. Pavel Omahen iz Elesa ter Marjan BraËun in Ferdinand ValenËak iz HSE. Vsi na?teti bodo kot Ëlani komisije ?e v tem letu sodelovali v postopku ugotavljanja in potrjevanja nacio- nalne poklicne usposobljenosti tistih, ki so v okviru programa Upravljalci elektroenergetskih naprav od leta 2001 dalje sodelovali kot udeleaenci usposabljanja za stikalniËarje v elektroenergetiki oziroma dispeËerje v centru vodenja. Na ta naËin bomo v elektroenergetski panogi pridobili prve nosilce certifikatov nacionalne poklicne usposobljenosti. Pridobitev tako pomembne koncesije, kot je koncesija Ministrstva za delo, druaino in socialne zadeve za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij StikalniËar / stikalniËar-ka v elektroenergetiki in Dis-peËer / dispeËerka v centru vodenja, pomeni za ICES nadaljevanje ae zastavljene poti v smeri zagotavljanja mednarodno primerljivih znanj na podroËju elektroenergetike. Izpolnjevanje pogojev za izvajanje postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij pomeni zanj veliko referenco v slovenskem in mednarodnem merilu, saj je nacionalna poklicna kvalifikacija DispeËer v centru vodenja glede na izkazano VI. zahtevnostno stopnjo ta hip najvi?je razvita poklicna kvalifikacija v Sloveniji in je dober zgled vsem, kako v draavi pripravljati nacionalne poklicne kvalifikacije v bodoËe tudi na tej in ?e vi?jih ravneh zahtevnosti. ©e veliko pomembneje od tega pa je, da je na ta naËin izvajanje usposabljanja v okviru programa Upravljalci elektroenergetskih naprav za pridobitev poklicnih kvalifikacij StikalniËar / stikal-niËarka v elektroenergetiki in DispeËer / dispeËerka v centru vodenja ter pridobivanje oziroma podeljevanje javnih listin s strani Izobraaevalnega centra elektrogospodarstva Slovenije postalo ?e skladnej?e tudi z doloËili Energetskega zakona. S pri- dobitvijo teh dveh, za elektroenergetsko panogo nadvse pomembnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij, se je namreË tako njegova ae sicer?nja usklajenost z domaËim pravnim redom in predpisi v Evropski skupnosti dopolnila ?e po izobraaevalni plati. V prihodnje zato od Izobraaevalnega centra elektrogospodarstva Slovenije lahko priËakujemo pobude in pospe?en razvoj poklicnih kvalifikacij tudi za druge profile na ?tevilnih delovnih podroËjih v elektroenergetski panogi, pa tudi ?ir?e. Deregulacija poklicev, ki jo prina?a preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne usposobljenosti, namreË ne pomeni samo zahteve Evropske unije, temveË je predvsem odraz zavedanja, da je zaradi vse hitrej?ega tehnolo?kega spreminjanja, ki povzroËa odmiranje starih in nastajanje novih poklicev, dandana?nje izobraaevanje zanje tudi v elektroenergetski panogi vse manj ustrezno in nasploh predolgo. Z razvitjem obeh nacionalnih poklicnih kvalifikacij tako dokazujemo, da navkljub grajanju poËasnosti Slovenije na tem podroËju s strani Bruslja, vsaj v na?i panogi ae sodimo v Evropo in v niËemer ne zaostajamo zanjo. Ae v blianji prihodnosti podeljeni prvi certifikati o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji za navedena profila bodo v praksi tako predvsem potrdili, kar sicer v elektroenergetski panogi ae dolgo vemo. Da je kakovostno opravljanje posameznega poklica, danes povezano tako s potrebo po nenehnem usposabljanju kakor tudi s potrjevanjem na razliËne naËine pridobljene in izkazane usposobljenosti. Matej Strahovnik center izpitni Objavlja izvedbo preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije za naslednje poklicne kvalifikacije: - StikalniËar / stikalniËarka v elektroenergetiki (koda 5220.003.5.1) - DispeËer / dispeËerka v centru vodenja (koda 5220.002.6.1.) Preverjanje in potrjevanje izvaja poobla?Ëeni izvajalec Ministrstva RS za delo, druaino in socialne zadeve. Podrobne informacije o rokih preverjanja in potrjevanja so vam na voljo na naslovu: Državni izpitni center, Ob železnici 16, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 548 46 27 Spletna stran: www.ric.si E-pošta: slavko.Iapanja@ric.si 51 SLANDIJA - VULKANSKA CELINA MED EVROPO IN AMERIKO V nasprotju s potjo prvih prišlekov na ta otok - Grkov, Ircev, irskih menihov in Nordijcev oziroma Vikingov - je najbolje iz naših krajev tja poleteti. Po približno štiri ure trajajočem poletu z letališča nase severne sosednje države pristanemo na zahodnem delu otoka, v Ke-flaviku. Na tem kraju so se ob začetku druge svetovne vojne na s snegom in ledom pokritem polju lave utaborili ameriški »jenkiji« in postavili letalsko bazo. Pristanemo na vulkanskem otoku, petkrat večjem kakor Slovenija, z osmino prebivalcev nase države. .^ » « Vulkansko dejaven otok in vlaana ter neprijetna klima sta postajala po ?estem stoletju domovanje vedno veËjega ?tevila gotsko germanskih plemen, divjim Vikingom, katerih predstavniki so pluli vse tja do Greenlandije. NajveËjega sina Islandije pa je pot odnesla ae leta 930 vse do sedanjega New Yorka. Koliko Vikingov sta tok in veter odnesla tja ae pred njim, o tem tradicionalne islandske sage ne povedo niË. Na tega svojega sina Leifturja, Eiri-kovega sina - Eirikssona, so domorodci ponosni tako zelo, da so po njem imenovali svoje imenitno mednarodno letali?Ëe. To, da so bili Vikingi dobri mornarji, je bila nuja. Ponosni na tradicijo mornarstva so postavili v glavnem mestu Reykjaviku zelo zanimivo aelezno skulpturo vikin?ke ladje. Pravzaprav je Islandija zaradi Zalivskega toka, ki jo obliva, bolj topla in deaevna, kakor bi priËa- Vse foto Dr. Franci Žlahtič kovali, kljub temu da je na severu hladno ArktiËno morje in ledene gore, ki se zaletavajo v njo s severa. Deaelo, ki se ima za celino, si dodobra ogleda? ae, Ëe prepotuje? cesto ?tevilka 1. Ta poteka okoli otoka. Pokukati v notranjost otoka je priporoËljivo oziroma mogoËe le z visokim terenskim avtomobilom. Cesta okrog otoka je izziv kolesarjem, ki jih ob poti pobirajo z njihovimi kolesi in kupi prtljage vred avtobusi rednega prometa. Zagotovo je ta cesta prevozna od maja do konca avgusta. Bager, ki vzpostavlja prevozno stanje na njej po tem, ko jo je odnesla voda, pa je Ëisto nekaj vsakdanjega predvsem, ko se odmakne? od glavne ceste. Mnogim je Islandija znana po Gejzirju, ki pravzaprav ni veË tako dejaven, kot je bil. Po njem so dali ime vsem tovrstnim poja- Islandija je še vedno vulkansko dejaven otok. Leži na tektonskem jarku, ki ločuje evro-'o in ameriško tektonsko azi ploščo. Ti se na leto oddaljita za dva centimetra. Islandci pravijo, da so edina celina, ki se veča na račun Amerike in Evrope. Ena izmed posebnosti, posledica geološke aktivnosti tal, so izbruhi vroče pare. Največjega, ki je deloval na Islandiji, so imenovali Gejzir. Ta je postal sinonim za tovrstne pojave po vsem svetu.Z/ Islandija nima gozdov. Prve breze so prinesli na Islandijo po letu 1990. Dosegajo višino nekaj metrov in rasejo v manjših rastiščih. Iglavce s Sibirije in Skandinavije, katerih »udomačitev« ni uspela, poskušajo z malo uspeha nadomestiti z iglavci z Aljaske. Les za gradnjo je bilo treba prito-voriti s celine, zato je bil drag in redko dostopen. Gradbeni material na Islandiji sta bila kamen in zemlja oziroma plasti trave. Ta se je izkazala v okolju, bogatim s padavinami, kot zelo uporaben gradbeni material. Danes država spodbuja uporabo plasti trave za kritine tudi pri gradnji sodobnih stanovanja 53 vom, najveËji tovrstni je v ZDA, na tej lokaciji pa premore steber pare ?skromnih« 35 metrov. V obalnem delu otoka so vulkanske kamenine ae toliko preperele, da so obrasle z bogato travo. Ta je krma znanim mirnim konjiËem Islandcem in seveda kravam ter drobnici. Plasti naloaene trave z zemljo so uporabljali tudi za gradnjo bivali?Ë. V nekaterih naseljih zdaj to spet poËno. Ledeni?ke reke spirajo Ërn pepel vulkanov v Ërne meandraste delte, obiËajno bogate s kolonijami ptic. Odsekane obale, klifi in samotne skale pa so izziv vikin?ki domi?ljiji, ki pogosto zazna v naravnih pojavih okamnele nordijske poredne ?krate trole. Skoraj povsod na otoku pitne reke in potoki ustvarjajo slikovite slapove. O vsakem slapu, teh je veË kakor hi?, kroaijo pripovedke. Kako ne! Saj so ti zaviti v oblake kapljic, lesketajoËih se v mavricah, ko posije sonce. Ni preseneËenje, Ëe je na tem otoku najveËji slap v Evropi. In tudi ni preseneËenje, Ëe je med njimi eden najlep?ih - Orgelski slap, ki pada med Ërnimi marmornatimi bloki, postavljenimi pokonci kot pi?Ëali orgel. Islandija ne bi bila vredna svoje- Tudi islandski ledeniki se, kakor večina teh po svetu, krčijo. Počasi drsijo k morju, se lomijo, ledene gmote pa veličastno plujejo in se, ko se nekoliko stopijo, zaradi spremembe težišča naglo obrnejo. Zaradi izredne gostote tega ledu jih je nad vodo samo desetina volumna.^ Islandci so ponosni ljudje z veliko samozavesti. Prihod njihovih prednikov Vikingov na otok in tesne vezi, ki so jih vzpostavljali s svetom, posebej še s Skandinavijo, so bile odvisne od njihovih pomorskih veščin. Na te in na svoje ladje so ponosni tako, da so jim v Reykjaviku in Aku-reju postavili pomnik. O 54 Kopanje v vroči vodi je za Islandca vsakodnevno opravilo. Običajno se to počne v skupini in je neke vrste obred. V javnih kopališčih, tudi takšnih, ki so v okviru šoljn so javno dostopna, je tuširanje brez kopalk obvezno. Sampon za umivanje je na vedra in je vračunan kar v vstopnino, ki je po višini primerljiva s ceno kavice. Z> ga imena, Ëe ne bi imela ledenikov velikih kot na?a draava in seveda jezer z ledenimi gorami. Jezero ob obali Atlantika je tako slikovito, da je ae dvakrat pritegnilo snemalce Agenta 007, da so ga posneli na njem. Okrog dva tisoË let star led z viskijem pa je mogoËe piti na Manhetnu in v po-stopa?kih restavracijah letal. To, da znajo Islandci upravljati draavo, vam dokaaejo z najstarej?im tovrstnim parlamentom na svetu. Po 14. stoletju so ohranili avtonomijo pod dansko krono, vse do Dolfetovega postopa?-tva po Evropi, po vojni pa so postali sami svoji. Verjetno je to tudi vzrok, da so prav Islandci prvi priznali samostojno Slovenijo. Islandci dokazujejo na vsakem koraku, da naravo obvladujejo, saj znajo dobro loviti ribe in kite, uporabljati toplo vodo in paro ter vodne vire tako, da imajo elektrike na pretek. Pridobivanje aluminija jim gre od rok kar v elektrolizah v pristani?Ëih. Dolgih dni, ko Sonce ne zaide, se veselijo ob koncih tednov, ko si izmi?ljajo priloanosti za praznovanja. Ta so mnogo skromnej?a od na?ih gasilskih veselic. Dolge zimske noËi si kljub temu, da zaidejo v depresije, znajo lepo popestriti, kar se pozna tudi na na-taliteti. Na druaino pridelajo namreË skoraj ?tiri mladiËe. K temu pripomore po moji presoji tudi stiskanje v vroËih kopelih. Ni Ëudno, da ima skoraj vsak Islandec polbrata ali polsestro. Razlogov za obisk Islandije kar mrgoli. Neokrnjena narava in poleti hladno podnebje privabljata vsako poletje vedno veË pravih popotnikov iz zahodne Evrope in ZDA. Dr. Franci Žlahtič 55 IE PO DVEH LETIH DO ZLATIH MEDALJ Milojko LukiË se je s Ëebelarstvom zaËel ukvarjati ?ele pred tremi leti, vendar pa je doslej za svoje pridelke prejel ae vrsto visokih priznanj. Ljubezen do narave je stkal ae v otro?tvu, del pridobljenega znanja pa preselil tudi v sadovnjak, ki krasi delovno okolje v RTP Pekre. Kdor se je spomladi mudil v RTP Pekre in njegovi okolici, verjetno ni mogel, da ne bi občudoval cvetočih krošenj sliv, češenj, visenj in jablan, ki se bohotijo na tamkajšnjem dvorišču. Skrb zanje narava jeseni bogato poplača s sočnimi sadeži, ki znova polepšajo delovno okolico in pri obiskovalcih vzbujajo zavist. Le malokdo pa ve, da se za krošnjami skriva pobuda, delo in skrb trenutnega skrbnika tamkajšnjega avtoparka Milojka Lu-kiËa, ki je v Pekre prišel v začetku osemdesetih let. Kot nam je zaupal, mu v mladosti kot tretjemu otroku v kmečki družini v vasi Planina v zahodnosrbski občini Krupanj, ni bilo ravno z rožicami postlano. Starši, kot večina tedanjih prebivalcev, namreč niso bili ravno premožni, s tem pa so bile precej omejene tudi možnosti njegovega šolanja. Imel je vsaj to srečo, da ga je že od malih nog veselilo kmečko delo in vse kar je povezano z naravo. Pri štirinajstih letih se je z željo po znanju vendarle odpravil v svet in opravljal različna dela v kmetijstvu, od vinogradništva do polje-deljstva, in si nabiral dragocene življenjske izkušnje. V tem času se je vpisal tudi v večerno šolo in dokončal osemletko, potem pa še dve leti šolanje nadaljeval v kmetijskem kombinatu Beograd. Po končanem služenju vojaškega ro- ka je kratek čas delal še v živino-rejstvu, potem pa se leta 1972 odločil, da svojo srečo poskusi tudi zunaj domovine. Ker je imel v Mariboru precej sorodnikov, ga je pot odpeljala v Slovenijo in na Štajerskem je potem tudi ostal in si ustvaril družino. Sprva je delal v Agrokombinatu, leta 1973 pa se vpisal še v poklicno vozniško šolo, ki jo je tudi uspešno končal. A ljubezen do narave in želja po bogatitvi znanja s tega področja ni pojenjala, tako da se je ob delu vpisal še na srednjo kmetijsko šolo. Zal pa v kmetijstvu tedaj ni bilo prave prihodnosti in je leta 1980 zagrabil za novo priložnost, ter se sprva kot varnostnik zaposlil v Pekrah, v tedanjih Dravskih elektrarnah. Ze čez pol leta je prevzel delo skladiščnika in ga opravljal dobrih devet let, ker pa mu delo s papirji ni preveč dišalo, je pozneje odšel na mesto voznika, lani pa prevzel še dolžnost skrbnika avtoparka. Nepoga?ena ljubezen do narave Precej pusto dvorišče stikališča se mu v začetku osemdesetih let ni zdelo ravno najboljše delovno okolje, zato je dal pobudo, da bi ga ozelenili s sadnim drevjem. Pobuda je bila sprejeta in sredi osemdesetih let so tudi zasadili prve slive, češnje, višnje in pozneje še jablane. Tako na leto zdaj pridelajo okrog 600 kilogra- mov sliv in prav toliko češenj in visenj, ki jih razdelijo med tamkajšnje zaposlene in obdarijo naključne obiskovalce. Bolj kot to, pa vsaj njega veseli, da so lahko ponosni na svojo urejeno okolico, ki še zlasti v spomladanskem času v srcih vzbudi pravo veselje. Milojko Lukič pravi, da ga delo v sadovnjaku in domačem vinogradu še posebej pomirja, pridobljeno znanje skozi minulo delo in šo- Foto Brane JanjiE le pa mu laj?a pot do dobrih rezultatov. Na tisoË ?tiristo kvadratnih metrov zemlje ima zasajenih 120 trsov in letos je pridelal 500 litrov vina. Iz sadovnjaka pa je pridobil tudi tono sliv. ©e posebno pa se veseli Ëebelarjenja, s katerim se je zaËel ukvarjati pred tremi leti, ko je kupil prve ?tiri panje. »ebelice so izjemna bitja, od katerih se lahko ?e ogromno nauËimo. ©e najbolj pa, je dejal, obËudujem njihovo delitev in usklajenost dela, kjer je natanËno doloËeno, kdo kaj poËne. »ebelarjenja se je lotil z zanimanjem in tudi s strahom, saj tovrstnih izku?enj ni imel, in se je lahko zanesel le na teËaju pridobljeno znanje in pomoË sodelavcev - izku?enih Ëebelarjev. OËitno pa je imel pri tem sreËno roko, saj je ae drugo leto za svoj med dobil srebrno priznanje, ki sta mu letos sledili ?e dve zlati medalji. »ebelarstvo kot sprostitev Delo s Ëebelami me pomirja in pomaga, da pozabim na stresne trenutke, ki jih aal v dana?njem Ëasu nikjer ne manjka. Sem Ëlan Ëebelarskega dru?tva Peter MoËnik iz Peker, na tekmovanju pa sem prviË sodeloval lani v okviru ©tajerske Ëebelarske zveze. Letos sem svoje vzorce medu poslal na tekmovanje v okviru Pomurske zveze Ëebelarjev, med 99 prispelimi vzorci, pa je bilo z zlatim odliË-jem ocenjenih 25, med njimi sta bila dva moja. Nad rezultatom sem bil zelo zadovoljen, ?e posebej pa mi je bilo v Ëast, da mi je priznanje izroËil sam minister za kmetijstvo mag. Franc But. Dobri rezultati so vsekakor spodbuda za nadaljnje delo, saj se moram o Ëebelarstvu ?e veliko nauËiti, pravi Milojko LukiË. Dvesto-petdeset kilogramov cvetliËnega in kostanjevega medu iz sedanjih dvanajstih panjev in srebrno ter zlati priznanji, pa so vsaj po na?em mnenju dober dokaz, da vendarle ae precej ve. Brane JanjiE Emil veler (1946-2003) Na pokopali?Ëu v Cirkovcah je bil v petek, 24. oktobra, hladen in vetroven dan, ko smo skupaj s sorodniki na zadnjo pot pospremili na?ega sodelavca in prijatelja Emila Velerja. Aalna povorka je bila neobiËajno dolga, tako kot je bilo Emi-lovo aivljenje neobiËajno bogato, smrt pa nepriËakovana. Emil Veler se je rodil 6. februarja 1946 v Mariboru. Po konËani osnovni ?oli se je izuËil za elektrikarja in pozneje postal delovodja. Ves Ëas, od leta 1964 do prezgodnje smrti, je bil zaposlen v Elesu, v enoti Elektroprenos Maribor. Dolga leta je delal kot vodja vzdraevanja razdelilno transformatorskih postaj, kar pomeni, da je sodeloval pri gradnji vseh pomembnej?ih elektroenergetskih prenosnih objektov in vodil njihovo vzdraevanje ter obnovo. S svojim odnosom do sodelavcev in s strokovnim znanjem je dal neprecenljiv prispevek k uspehom kolektiva. V prostem Ëasu pa je bil izjemno dejaven Ëlan v kraju bivanja, v planinskem dru?tvu Kozjak in v Gorski re?evalni sluabi. Sodelavci smo se od njega poslovili z besedami: Emil, spo?tovani sodelavec in dragi prijatelj! Utrip vsakdanjika je presekala novica, ki se nam je zdela tuja, neresniËna in nedojemljiva. Ae dolgo smo vedeli, da se bo? odpravil na nevsakdanjo pot, tja pod streho sveta. Imeli smo vtis, da odhaja? za kratek Ëas, za nekaj dni. Odhoda in novih dogodkov si se na tiho veselil kot otrok. Zdaj dojemamo, da so bile vsakdanje teaave, s katerimi si se moral spopadati, zanemarljive, saj si globoko v sebi hrepenel po daljnih, veliËastnih ciljih. To veliËastno pa je postalo neskonËno, zato nam boleËina drobi lupino, ki obdaja na?o razumnost. Vsi, ki smo delali s tabo, smo te poznali kot dobrega sodelavca. V premagovanju vsakdanjih nalog zate ni bilo ovir, pa naj je bilo to popoldne, sredi noËi ali ob prostih dneh. Na tvoji sluabeni poti, od zaposlitve leta 1964 pa vse do konca, ko si opravljal zahtevna dela vodje vzdraevanja transformatorskih postaj, si bil soustvarjalec dobrih del in uspehov na?ega kolektiva. Vedno si bil pripravljen pomagati prijatelju, sodelavcu, soËloveku. Pokazal si nam, kako je treba spo?tovati soljudi, ?e posebej svojo druaino. Z aeno Pavlo sta bila vedno v oporo svojim otrokom, zadnje Ëase ?e posebej vnukom. Veselil si se druaenja z njimi in oni s tabo. Ponosno si stal pod streho svoje druaine, razdajal si svojo vero do njih, bil si jim iskren prijatelj in dopu?Ëal si, da imajo svoje misli. OptimistiËno si gradil naËrte za prihodnost in sanjal, kako bo? uresniËeval in udejanjal svoje poslanstvo. V veselje nam je bilo, ko si nam razkazoval fotografije slovenskega hribovja in tamkaj?nje botanike. Nastale so kot rezultat tvoje brezmejne ljubezni in nepote?enega raziskovalnega duha do narave, kjer si najbolje zaËutil svoj resniËni jaz. S tabo smo se veselili mnogih poti po Sloveniji, ?e posebej po hribovitih predelih, saj si bil neusahljiv studenec informacij in dober poznavalec teh obmoËij. Emil, pretreseni smo ob tvojem odhodu in teakó nam je razumeti, da sta aivljenje in smrt eno, tako kot sta eno reka in ocean. V globini tvojih nad in tvojih aeljá poËiva tiho spoznanje onostranstva. Sedaj ne govorijo veË tvoje besede, sedaj in v prihodnje bo govorilo tvoje srce. Od?el si z vetrom, vendar bo? ostal z nami kot jezero v planinah, katerih srebrne konice segajo visoko, tja do prvih zvezd. Sodelavci 57 J_ 1AMEST0 KAVE ČAJ »eprav smo Slovenci brakone veËji pivci kave, napitka, ki smo mu te vrstice namenili v prej?nji ?tevilki Na?ega stika, je zlasti v zadnjih letih vse veË takih, ki so ga zamenjali s pravim Ëajem. Ta vsebuje namreË bistveno manj kofeina, a kljub temu poaivlja. • ^ ?U ^ S 58 Poživilo v pravem čaju (ne govorimo namreč o čaju iz zelišč ali sadja), imenovano tein, je zgolj različica kofeina, le nekoliko bolj blagodejno deluje na telo, saj organizem poživlja, hkrati pa nima negativnih posledic za srce in ožilje, ki jih mnogi pripisujejo poživilu v kavi. Tein namreč deluje v nasprotju s kofeinom predvsem na možgane in osrednji živčni sistem, zato je čaj po mnenju številnih strokovnjakov tudi mnogo boljši za preganjanje spanca kot kava. Obenem je bržkone treba upoštevati tudi, da vsebuje čaj bistveno manj poživila - v pravem čaju je v primerjavi s kavo približno od polovice do treh četrtin količine kofeina, v zelenem pa od ene desetine do polovice. A previdnost pri pitju kljub temu ni odveč. Tudi v tem primeru je treba slediti neki pravi meri, sicer dosežemo učinek, podoben tistemu po zaužitju prevelike količine kave - telo začne drhteti, počutimo se slabo ... Vplivi na telo Poleg kofeina vsebujejo čajni lističi od dvajset do trideset odstotkov taninske kisline, ki deluje protivnetno in razkuževalno, ker ima precej vitamina C ter provi-taminov A, BI, B2 in B12, z njim pa zaužijemo še teofilin, eterična olja, vosek, nekatere minerale in mikroelemente. Mnenja o tem, kakšen učinek ima čaj na telo, se sicer krešejo - mnogi strokovnjaki namreč trdijo, da naj bi zmanjševali možnosti pojavljanja raka na pljučih, dojkah, črevesju in koži, vendar pa ni povsem jasno, katere snovi naj bi imele omenjene varovalne lastnosti; še najbolj verjetno je, da prav taninska kislina oziroma skupine polifenolov, ki naj bi varovali celično DNK pred vplivi karcinogenov. Po drugi strani pa povečuje preveč taninske kisline izločanje želodčnega soka, ki draži želodčno sluznico ter povzroča težave s prebavo, denimo, zaprtje. Tudi sicer lahko prevelike količine čaja, zlasti močnega (črnega) pripomorejo - podobno kot kava - k nespečnosti, po dolgotrajnem uživanju lahko negativno vplivajo tudi na srce in ožilje ter povzročijo spremembe krvnega tlaka. Pa še estetske posledice lahko pusti - obarva namreč zobe, tako kot kava ali rdeče vino. Priprava dobrega Ëaja Toda vsem naštetim neprijetnostim se je mogoče izogniti z zmernim uživanjem čaja - tako glede števila skodelic kot tudi moči samega napitka. Zlasti pri slednjem je treba upoštevati, da čaj v vodi ne sme stati več kakor pet minut. V prvih dveh minutah se namreč sprosti tein, ki ima poživljajoč učinek, pozneje še tanin, ki po- »ajevec je zimzelena tropska rastlina s trdimi, zelenimi, svetleËimi se in koniËastimi listi. Njegovi grmi izvirajo iz Kitajske, pred koncem prvega tisoËletja so jih prenesli na Japonsko, od tam pa se je poËasi prena?al ?e po drugih celinah. Najbolj?i Ëaj dajo mehki, komaj razviti poganjki, glede na predelavo pa razlikujemo zeleni, rdeËi (tako imenovani oolong) in Ërni Ëaj. Okus je odvisen predvsem od tega, kako ga gojijo, od nadmorske vi?ine, prsti, v kateri raste, in podnebja, med najbolj znanimi pa so kitajski, cej-lonski, indijski (zlasti tisti iz pokrajin Darjeeling in Assam), ru- / • • p »v/ • v • ski in ajri?ki Ëaj. mirja, aroma pa nekoliko pozneje. Cim dlje v okviru omenjenih petih minut pustimo stati napitek, toliko bolj pomirjajoče bo čaj deloval. Toda po omenjenem času se začno sproščati snovi, ki lahko povzročijo blažje zaprtje, poleg tega pa ima čaj tudi bolj trpek in grenak okus. Pri pripravi ni pomemben le čas, temveč sama kakovost vode, ki naj ne bi bila pretrda, obenem pa je treba paziti tudi, do katere temperature jo segrejemo. Črne čaje naj bi, denimo, pripravljali v skoraj zavreti vodi, zeleni pa razvijejo praviloma najboljši okus pri devetdesetih stopinjah Celzija. Čeprav smo vsaj do nedavnega v isti koš metali prave čaje in tople sadne oziroma zeliščne napitke, po katerih najraje posežemo predvsem ob prehladu, gripi in drugih obolenjih, je zlasti v zadnjih letih vse bolj priljubljen tako imenovani pravi čaj, predvsem črni in zeleni. Oba namreč sicer vsebujeta poživilo kot kava, vendar nista tako močna, pravzaprav imata (v pravih količinah) celo blagodejne učinke na telo, po nekaterih razlagah naj bi ga celo varovala pred karcinogenimi snovmi. Simona Bandur RNČICA Spremenljivo novembrsko vreme s pogostimi sneanimi padavinami v gorah in vmesnimi odjugami prepreËuje natanËnej?e naËrtovanje tur v visokih gorah. Tako smo zelo odvisni od trenutne vremenske napovedi za vikend. Vseeno smo za ta Ëas uspeli izvesti lepo gorsko turo ... Pot me iz Kobarida vodi mimo prijetne vasice Drežnice z znamenito župno cerkvijo srca Jezusovega in popotresno obnovljenih Drežniških Raven na skromno lokalno cesto. Komaj vidno obvestilo ob cesti mi pove, da je bila cesta skoraj dva tedna vse do včerajšnjega dne zaprta za promet. Posledice tega so kmalu vidne, saj so prav grdo narejeni odtočni kanali, vse skupaj pa pomeni precej previdno in počasno vožnjo do planine Zapleč. Temperatura je nizka, »ničla«, vendar je sončno in zato prijetno. Snega je glede na obilico predhodnih padavin presenetljivo malo, le na dolgem grebenu Krnčice ga je nekaj videti. Cepin vseeno roma na nahrbtnik. Do grebena je več kot 700 višinskih metrov, čeprav je do tja videti kar blizu. Stara vojaška mulatjera vijuga v ključih, razgledi pa so z vsakim pridobljenim metrom obsežnejši. Ostanki prve vojne so stalnica ture v tem predelu: vsepovsod so kaverne, strelski jarki, bunkerji, železje in še in še. Pod grebenom zavijem na prečno mulatjero, ki preseka strma pobočja Krnčice. Ta se silovito dvigne nad sedlom Vrata. Po policah nad strmoglavimi prepadi so zanimivi mali obročki, kjer so bile nekoč napete žične ograje - vse zaradi varnosti vojakov. Trd sneg mestoma otežuje hojo, za varnost pa precej poma- ga cepin. Pot vodi skozi kratek rov. Kmalu stopim na vršni greben. Odkrije se druga stran. Tu je čudovito Julijsko prostranstvo, cela množica vrhov, večinoma v snežni preobleki. Z vrha je razgled še obširnejši, tam v daljavi razločim celo koroško Peco. Prvak Krn je tik pred menoj, na vrhu je nekaj obiskovalcev. Cas za počitek in razgledovanje. Do sedla Vrata se vrnem po isti poti. Pred mano je dolg, skalna-to-travnat greben, ki se znižuje le postopoma. Hoja po njem ali tik pod njim, kjer spet varno vodi mulatjera, je prav prijetna. Na desni strani so strma snežna pobočja, ki se končujejo globoko v dolini Lepene, na levo pa strme trave, ki sežejo vse do planin Zapleč in Zaprikraj. Strehe pastirskih stanov se bleščijo v soncu. V snegu zasledim sveže sledi gamsov, vidim pa jih ne. Za robom presenetim dve belki - to je nekakšen precej plašen beli gorski golob. Kucljev je cela vrsta, zato je pot razgibana, gor in dol gre vse do najvišjega vrha tega dela, do Vršiča. Globoko na desni se vidi lovska koča na planini Za-greben pod zanimivo glavo, imenovano Konj. Greben vse bolj prehaja v širše sleme in se začne zniževati. Stezica v travah postane bolj vidna. Dolgo prečenje končam na vrhu Kala, kjer je vse polno ruševin nekdanjih vojaških stavb. Na desni je ostri Li-pnik, nad dolino Soče zasneženi Kanin. Na severu se oblači, pred temnim obzorjem žarijo visoki sončni vrhovi. Kratek jesenski dan počasi ugaša, sonce je že nizko. Meglice nad dolinami tvorijo nekakšno zasanjano pokrajino. Od nekod se z juga prikradejo goste megle in zagrnejo Krnsko pogorje. Vrhovi ostanejo v soncu, spodaj pa je megla v ravni črti -kot bi jo potegnil z ravnilom. Sonce za grebenom Polovnika pošlje zadnji pozdrav, nato pa mrak hitro požira pokrajino. Treba bo nazaj. Do izhodišča ni daleč, le dolgo prečenje skozi meglo in prostrane travnike ... Vladimir Habjan Foto Vladimir Habjan 59 wd 1 \\ Bite: avtor VINKO KORENT TALIJ V V NIKO STRITOF HUMORISTKA PUTRIH CUNJE, KRPE FR. PISEC DE2ELNO POSLOPJE V ST. AVS. ROMAIN GARY (EMILE) LJflKjMMj KOŽNA 2LEZA. KI IZLOČA ZNOJ APOSTROF [""""¦"^^B NOVA LJUBLJ. BANKA VELEMESTNI ROPAR v TINA KRIŽAN PREBIVALKA IRSKE VRSTA RUDNINE ZMANJŠANJE TKIVA, ORGANA MALOPRIDNEŽ SMUKEC, LOJEVEC LJUBEZEN. PESNIŠTVO KATE JACKSON VELIKAN VNOS SEMENA V RODILA PRI ŽIVINI MAJHNO PRAVLJIČNO BITJE POBOTANJE lUNANJOST CERKVENI PEVSKI ZBOR KREPITEV NOVINARKA JANE KAPE-TANOVIC SPAJKALO risba KIH CESKI PISATELJ (JAN) ALUMINIJ PESNICA MUSER (B)IF(E) VREDNOST NA BANKOVCU SVININA (ZASTAR.) DELEC PRVINE OPUS PREBIV. JAMAJKE BALKAN. NAROD OBIRANJE GROZDJA RIMSKI CENZOR (APIJSKA CESTA) MIK, PRIVLAČNOST PRILOGA DELA IN SL. NOVIC ZNAMENJE ZA TONE MAKED. KOLO ILOVICA PREBIVALCI SKRAJ. SEVERA DEL KMEČKEGA VOZA KORISTO-LOVSKA ZDRU2BA UDELEŽENEC SINJSKE ALKE FILOZOF IZ ELEJE AMERIŠKI VESOLJEC ARMSTRONG DELAVKA NA TERENU VELIKA KOLIČINA ALBERTO TOMBA METLICA SPLETEN IZDELEK, OZE LADO LESKOVAR KOROŠKI LJUDSKI PLES PREME-TENEC SIRJAVA STARORIM. POZDRAV VTAKNITEV FRAN ALBREHT ANDREJ 2UPANCIC TROJAN. JUNAK, ENEJ ČRNA CELINA MAJHNA, PREPROSTA HISA AVTOR CVETJA V JESENI TOVARNA STIKALNIH NAPRAV SWITCHGEAR MANUFACTURER SLOVENIJA, 2000 Maribor, Šentiljska 49, tel.: 386 2 228 66 00, fax: 386 2 252 50 05 E-mail: tsn@tsn.si Projektiramo, proizvajamo, montiramo, znamo igrati tudi nogomet. Dobri smo pri delu, dobri tudi na igrišču. Če nas želite preizkusiti, kako dobri smo, nas pokličite na igrišče. Ekipa malega nogometa immA mAf% o^f**