Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 33.	Cena ednoga drobca 1 krona.	14. avgust 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp, pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Naše ljüdstvo,
veseli se!
Veselje se preseli prišestniva dva svetka v naš kraj, v srce našega ljüdstva. Veselila se bo starodavna „Slovenska Krajina,“ ka je za pečate na njena slovenščina, veselilo se bo naše ljüdstvo nad srečov, ka je prišlo pod edno streho z svojimi brati Srbi i Horvati. Sovraštva ne gojimo do nikoga, sovraštvo nas ne goni v toj slavnosti. Krivice, štere so se nam prle godile, pozabimo. Plemenitoga srca smo. Pa krivice so na sveti vsepovsedi, v lastnoj hiši tüdi. Brez krivic ne svetá. Če krivic -ne bi bilo na njem, bi ga nej.bilo, v nebesa bi se spremeno. Mi se ne veselimo dnes z pesnicov, štero bi kazali proti staroj državi, ne; veselje sovraštva niti veselje ne je. Mi se veselimo z plemenitim srcom, štero je odpüstilo vse krivice i vidi pred sebov samo dobrote, posebno edno veliko dobroto, veliki zrok našega veselja:	na-
rodno sloboščino.
Bili smo nekdaj svoji. Naša „Slovenska Krajina,“ je bila slovenska država, vladali so jo slovenski vojvodi ali knezi kak Pribina, Kocel i segala je doli do Blatnoga jezera (Balatona). Krajevna ešče imena dnesden svedočijo ka so Slovenci prebivali gor do Pešte i Beča. Redič, Čestreg, Letina, Lentiba, Zala, Budina, Vesprim, Višegrad itd. itd. od sunca svetlejše dokažejo, da se je tü naših slovenskih očakov domovina razprestirala.
V zgodovinskoj knigi velikoga vogrskoga zgodovinara dr. Karácsonjija čtemo (Szt. István élete), ka Vogr Slovenom májo zahvaliti
svoje povrnenja, to je ravno nam starim pannonskim Slovencom, ki smo meli svojo lastno državo v Panoniji. Panonija je segala gor do Ptüja, pač obsegala je ešče tisti del Štajarskoga, kje se skoro popolnoma tak guči kak prinas. Pfle je pa to vse eden jezik bio, razlika je nastanola samo te, gda so nam Panonsko Slovenijo razdrli i mi smo prišli pod Vogrski, štajarski Slovenci pa pod nemški vpliv. Mi panonski Slovenci smo povrnoli poganske Vogre, od nas so oni vzeli, kak više imenüvani zgodovinar sam piše poleg vere ešče okoli en tretji deo svojih reči, cerkvene reči pa ešče vu vekšoj meri (na priliko kereszt — keresztség — szent — szentség, malaszt, torony, oltár stb. izviralo vse iz naših slovenskih cerkvenih izrazov). Z verov i jezikom pa tüdi vnogo krščanskih dobrih šeg i navad so dobili Madjari ravno od naš Slovenov. Vsa slavna zgodovina Vogrske države sega nazaj na stari fundament, na nas Slovence i nam mora priznati, da mi, mi pannonski Slovenci smo jo zapečatili, potrdili, gda smo Vogrom dali krščansko vero i ž njov pravo kulturo.
A v tam našem požrtvoval-nom, misiionskom deli smo áldov postali Zgübili smo.svojo narodnost, postali smo cèpje vogrskoga naroda, ostala nas je samo edna mala prgiščica med Rabov i Mürov. I té za petdeset let ne bi bilo, od Rabe do Müre gučalo bi se vse že vogrski, slednji špomin slavne Panonske Slovenije bi brez sleda na veke premino. Šole so bile vse vogrske, katckizmuša več tüdi ne smo mogli mirno včiti slovenski,. v cerkvi je mogo že tüdi tű i tam Sloven vogrsko
predgo poslüšati, uradi vsi madjarski, vsaki, ki si je malo lepše lače obleko, več ne šteo slovenski gučati — mirajoči narod smo bili. Mrli bi brez dvojbe. mrla bi naša slovenščina tem bole gotovo, ar kak Znamo v peštinskom parlamenti se je delala pravda, po šteroj bi se na granico, na grofovske imanja mogli čisti rojeni Vogri naseliti. Mrli bi. 1 z našov narodnov smrtjov bi Vmrla pri vnogih ščista vera, pri vseh bi se pa ohladila. To nam kažejo tisti kraji, kje se ie edna narodnost v drügo oblekla. Naj slabši krščeniki so v teh krajih. Mrli bi gotovo, Slovenska pesem ne bi tu pozdravljata doline i goré, od sten naših cerkva ne bi odmevali ti lepi slovenski sal-mušje, te v nebosegajoči Marijih! slavospevi — ne — ne bi.
Zdaj živemo. Meli smo narodnjaka. ki so ljübili té král. to ljüdstvo, svoje ljüdstvo i so se borili za njegov obstanek. Čuvali so njegov jezik, goiili so v ntem ljübav do sebe i njemi pokazali prek Müre. prek Drave i Save krvne brate i ga pripelali ood njuvo streho, pod edno streho: Jugoslavije. Tü je naišlo naše ljüdstvo svoje rešenje, tű se je rešilo narodne smrti i té sadü, verske mlačnosti. To je zrok našega denešnjega veselja, živlenji se veselimo, štero smo najšli i štero nam je že na kraji bilo.
Za veliki aldov, šteroga je naše slovensko ljüdstvo do prinesi o, gda je dalo vero Vogrom, je dobilo za plačo to veliko čast, štero to plemenito delo samo na sebi nosi, postalo je niisijonski narod. Drüga njegova plača je Sloboda. Zdaj, gda se je po vogrskoj vladi zastalno priznala
2
NOVINE
1921. 14. aug.
odcepitev našega kraja od bivše vogrske države, je postalo slobodno i sme znova prebivati v svojoj lastnoj slovenskoj državi i ka tü mora postati kvas pobožnosti. Veseli se tomi ljüdstvo naše!
Veseli se naše ljüdstvo, ar je tvojega slovenskoga vladara namestnik g. Hribar Ivan tüdi prišo v tvojo sredino, da z svojim prihodom potrdi naše veselje, nad sloboščinov dobljenov! Srčno bodi med nami pozdravl-jen z vsemi gosti, ki ste prišli obiskal naše krščansko misleče a narodno zavedno Prekmurje. Naše ljüdstvo, veselmo se svojoj sloboščini, njé reprezentanti, kral-jevskomi namestniki i gostom ki jo z nami svetijo.
Blagoslavlanje zvona v Gomilicah.
Za Gomilice je napočil den radosti. Vsi, stari i mladi, smo ga žmetno čakali. 28-ga jul. je god sv. Ane, šteroga mi vsako leto obhajamo v našoj kapeli.
Letos smo šče zvün toga obhajali drügo slovesnost. Na te den so blagoslovili gospod kaplan novi zvon, šteroga smo pred kratkim dobili.
Ka je 28-ga julija poškalo sunce od lendavskih goric i pogledaj« po vesi, je našlo vse lüdi na nogah, kapelo i zvon okinčani. Pri vsakoj hiši so se pripravljali za slavnost. Deklice so se oblačilo v bele obleke i hitele v šolo, da bi tam odnet v rendi šle h kapelici.
- Ljüdstvo je vrelo vküp, ne samo z naše vesi, nego tüdi z drügih vesnic je prišlo dosta ljüdstva, da bi videli našo radost i se tüdi sami veselili z nami.
Po prihodi gg. kaplana in školnika se je pričela procesija proti kapeli. Spredaj so Šli moški, za njimi tresti (30) deklic v belom gvanti pod vodstvom gdč. Trezika Rekoči. Za temi so nesli štirije dečki okinčani zvon, za njimi so šle ženske. Med potjo so spevali Marijine pesmi.
Blagoslavlanje se je vršilo pred kapelicov. Po blagoslavlanji so imeli g. kaplan govor, v šterom so povdarjali častno slüžbo zvona: .Žive kličem, mrtve objokam, oblake reztrgam." Po govori so potegnili zvon na njegovo častno mesto. Z veliko napetostjo smo čakali, da bi se oglaso zvon. I ka je zadonel njegov milo doneči glas je zavladalo veliko veselje i navdüšenja med množicov. Tako se je zdelo, da bi nas sv. Jožef kiicao pod svojo obrambo, šteromi na čast je zvon posvečen. Nato je opravo gospod kaplan sv. mešo, pri šteri je
novi zvon že začeo opravljati svojo slüžbo.
Te dén nam ostane v spomini.
Tem potom pa tüdi izrekamo nejprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so imeli s tem zvonom kaj trüda. Posebi se zahvalimo gg. kaplani Kos-i i školnik} Némethy-ji, ki sta poslühnola našo prošnjo. Zahvala gre tüdi g. T. Rakoci, ki je posvalbicam dala na razpolago svoje grede in vsem pre-skrbela cvetlice, jih vodila* v procesiji i jo med mešov v redi imela. Našo zahvalo naj sprejme 'naš vrli župan, Raj Šrefan, ki se je nájveč trüdio zato, da bi dobili zvon.
Dom i svet.
Jugoslavija. V Belgradi se vršijo pogajanja za voljo rekonštrukcije vlade. Demokratski klub zahteva, da se mora na vsaki način zameniti vojni minister Zečevič. Radikalci so pa proti temi i so podali izjavo, da či do demokrati zahtevali, da vojni minister mora odstopiti, več ne bodo z demokrati vküper delali i konec bode demokratsko-radikalne koalicije. Pogajanja o preosonovi vlade se nadaljavljejo med radikalci i demokrati. Radikalci zahtevajo za sebe ministerstvo za notranje zadeve i na to mesto bi radi postavili Ljübo Jova-noviča, ki je dober prijatel Hrvatov i Slovencov, Demokrati so nezado-voljni z ministrom za agrarno reformo. — Vlada je komunistične poslance zročila sodišči, če so krivi ali ne. Poslance so spozaprli. Komunistične občinske mandate je tüdi razveljavi^, nove volitve za te mandate se bodo vršile že septembra meseca. — Zakonodajni odsek ima še nadale svoje seje v Belgradi. Na ednoj seji je Barič, poslanec Jugoslovanskoga kluba, zahtevao, naj se razpravlja od minis-terske odredbe, z šterov je Prepovedani Verenavuk na šolah v Vojvodini. — Največ poslancov i ministrov je že zapüstilo Belgrad i so odišli na letešnji dopust, šteri de trajao do jeseni, da se palik začne novo parlamentarno živlenje.
Bolgarska bi mogla do 1. nov. t. 1. razpüstili svojo vojsko. To zahteva od nje medzavezniška komisija, a nemore je. V Bolgariji so ešče tüdi nemiri i po takšem bi ostala Bolgarska brez vojaštva, ar dobrovoljcov, ki bi mir gordržali, vláda tüdi nemore dobiti.
Vogrska. Med vogrskov i austrijskov vladov se vršijo pogajanja v Beči za voljo Zapadne Vogrske. Vogri to nikak ne bi radi püstili, a austrijska vlada pa na vsak način zahteva izpraznenje Zapadne Vogrske.
Albansko pitanje ešče itak na dnevnom redi. Mir ne more naslati v tej máloj južnov državi. Naša vlada je dobro zastražila meje kre Albanije,
da nebi Albanci napravili kakši napad prek meje v našo državo. V Parizi se müdi zdaj ena komisija, štere naloga je, da more določiti meje Albanije. Do sporazuma še ne prišlo. Francija i Italija zahtevata, da bi Albanija dobila tiste meje, štere njoj je določila londonska konferenca že leta 1913., Anglija pa Želej, naj bi ništerne južno pokrajine Albanije prišle pod Grčijo.
Zanella, predsednik Teške vlade. 4 t. m. je obiskao v Belgradi našega zvünešnjega ministra, Popoviča. Obišče tüdi načelnike raznih strank, z šterimi se bo razgovarjao od rešitve Reškoga pitanja
Maroko. Prebiválci v Maroki v Afriki so se zpuntali proti španjcone General Novarra z svojov vojskov je prišao v velko nevarnost, ár so ga puntašnje na vse strani okoli! zeli.
V Maloj Ažiji se nadaljava boj med Türki i Grki. Ednok edni zmagajo, drügoč drüg'. Po ništerni vestih Grki že idejo proti Carigradi, kaj je pa še uradno ne potrdjeno.
Delo razmejitveni komisij. Dozdaj tri komisije delajo na tom, da bi napravile stalne meje med nami i našimi sosedi. Ena komisija dela v Dalmaciji z Italijov, drüga v Banati z Rumunijov, tretja v Baranji z Vogrskov. Delo po mali ide naprej. Še par Iet bomo mogli čakati, dokeč dobimo definitivne meje.
Bratom.
V knjigah nebeških pravic in’ resnice Zgodba tam roda je naš’ga tako: „Let bo desetkrat sto, brez sloboščine Zlata prostost bo pa prišla na to!“
Leta trpljenja smo srčno prestali: Prost je Slovan in’več hlapec ne bo! Zlato slobodo smo že si skovali, Boljšo nam dobo ponüja nebo!
Bratje, oj Srbi, Horvatje, Slovenci, Bratska ljübezen naj Vlada med nam’, Sloge, mirü nas vežo naj venci,
Edne naj misli smo vsi kak en sam!
Bráni, o Večni, Ti nam domovino, Varuj sovražnikov, vodi Ti nas!
Našo, naj vidi cel’svet, kraljevino Vdano vso Tebi, ki rešo si nas!
Glasi.
G. Božidar Sever, gerent v Dolnjoj Lendavi, kak smo to že objavili v naših Novinah, je bio že pred enim mesecom oproščen od svoje slüžbe. Dozdaj je še on vodo vse posle v občini, ar se ne najšeo, ki bi prevzeo te posle mesto njega. Vlada je zdaj 1. aug. imenüvala novoga gerenta za občino D. Lendava. Imenüvan je Dr. Čuš, bivši uradnik pri civ. komisarjati v M Soboti za časa civ. komisara Dr. Berbuča. Novi gerent je svojo slüžbo nastopo 8. t. meseca.
3
NOVINE
1921. 14. aug.
Kapca. Občina kapca se je küpila novi zvon v njihovo kapelico. .Zvo.n ‘so blagoslovili v nedelo 7. t. meseca veleč. g. Floriján Straus, dekan i generalni vikar v D. Lendavi.
Občine, štere je toča pobila máj oprosijo okrajno glavarstvo, ka kvare davčnomi oblastvi prek da, če je še ne Sila je.
Dijaki, ki so z dobrim uspehom zvršili 4. razred gimnazije, so dobroga oponašanja i ščejo postati redovnik^, naj se zglasijo v Zagrebi na provincijal frančiškanskom, Kaptol broj. 9.
Ki so prišli iz ujetništva ali z Rusije ali z Italije od 1. 1920. sept. 1. ne dobijo nikšega povračila, nam piše okrajno glavarstvo iz Sobote. To je sklenjeno pod št. 1985/V. 15/1X. 1920. delegacija ministersta financ v Ljubljani. — A naše Prekmurje je zasedeno 1. 1919. aug. Vsem zato, ki so v-letah 1919. L 1920. do 1. sept. prišli domo, ide ta podpora, če so je ne dobili tu ali od madjarov. Té vsakojački bo okr. glavarstvo sprijelo 1 njihove prošnje ugodno rešilo. Drügi pa, ki so sledkar prišli domo kak smo mi jasno razložili v svojem po informaciji iz vojnoga ministerstva pismi na okr. glavarstvo, dobijo po .mogočnosti tüdi Zvünredno podporo, če prošnjo okr. glavarstvo priporoča i podpira z dobrimi razlogi. Takši razlog je predvsem, da so Vogri dobili to podporo, ki so z našimi šli domo, našim se je pa na Vogrskom pravilo, ka za njih Jugoslavija ma to podporo. Teliko v pojasnilo. Okrajno ^glavarstvo se zna, da ne dužno té prošnje vložiti, a sme jo i gledoč na državni interes bo jako dobro vplivalo, Či jo vloži.
Dobili smo lepi dež Preminoči tjeden na predvečér Snežne D. Marije, gda je na jezere romarov prosilo za njega pri Mariji Bistrici na Horvackom.
Vsa županstva celoga Gornjega Prekmurja, v šterih so že bili nabori (štelinge) se oprosijo, naj hitro vložijo prošnjo v Maribor na vojni okrug Mariborski, da bi se nabori tistih dečkov,* šteri so si v tüjini krűh slüžili, vršili meseca oktobra na Cankovi, ka ne bi trbelo našim dečkom hoditi v Maribor. — županstvo v G. Lendavi.
Znano je, ka so cene moškomi i ženskom! blagi jako spadnole. Pa itak se to v niednom štacuni tak ne pozna kak pri Sršeni v Lotmerki. Tam so zdaj za jako znižane cene dobili velike vnožine lepoga češkoga d angleškoga blaga i je za istino vredno, ka si vsakši prle kak kaj küpi pri Sršeni pogledne Velikansko zalogo.
G. Faleš, državni nadzornik na veleposestvi herceg Esterhazy-ja v D. Lendavi je odstavljen od svoje slüžbe. Na njegovo mesto je prišao g. Lüka Medin iz Štrigove.
Nazaj dobljeni biciklin. V pred zadnjoj štev. naših Novin smo objavili, da so g. Herman?, bogoslovca vkradnoli biciklin v M. Soboti. Odpelo se ž njim en 14 let star pojbič iz Püconec. Starišje so bol pošteni bili, kak sin, vkradjeno blago so ne šteli meti pri svojoj hiši, zato so koles nazaj povrnoli svojemi lastnik! v Bratonce. Takši da bi bili vsi starišje !
Živinska küga se širi v D. Lendavi. Crknolo je že više gláv márhe.
Penezne kaštige, štere morajo sodišča (na biroviji) izrekati, se povekšajo na dvajsetkratni znesek (šumo) po uredbi št. 20,298 od 22. jun. t. l.
Mlado živino klati i izvažati je ministerski svet dovolo jun. 18. t. l. pod št. 14,590/4.
Knige i občasne tiskovine (listi) so oproščene 50% takse, štere je bila na nje navržena, če se uvažajo z Nemčije k nam. (Gen. di. carin, 10. jun. t. l. broj 38,473).
Carina je znižana pri živini, dobro bi bilo zato radgonska senja ponoviti i našim ljüdem iti na pomoč. Prosimo carinarnico i politično oblast da potrebno ukrene v té namen.
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča-sam naj se prepiča od dobroga blaga. Cene s,o najnižje.
Odredba agrarne reforme od drv i stavbenoga lesa. Pod št. 12443 je izdalo ministerstvo agrarne reforme z mlnisterstvem za šume i rüde t. 1. aprila 27. novo odredbo. Objavimo glavne točke té odredbe, naj naši Prekmurci, šteri majo teliko tožb zavolo.drv, dobijo neka pojasnila. 1. Drva idejo tistim, ki v okroglini Veleposestva prebivajo i so Siromaki; za Siromaki dobijo tisti poledelci drva, ki majo nekaj svojega,, a ne zadosta. V Prekmurji, dokeč ne nastopijo normalno prometne razmere, to je dokeč se po železnici nede mogo privažati stavbeni les z drvami, dobijo tüdi drügi polodelavci les i drva, čeravno ne prebivajo v okroglini Veleposestva. Če ostane kaj lesa više iz ednoletne sečnje, ga dobijo mali obrtniki (tisti meštri, ki pelajo malo meštrijo). 2. Če je teliko drv, pride na edno hišo osem metrov, če ne, te se ta množina sorazmerno z letnov sečnjov zniža. 3. Cena mora biti zmerna. A. Vsakoj občini mora Občinsko poglavarstvo z občinskim agrarnim odborom vréd spisati tistih iména, ki potrebüjejo drva i les- teh iména osem dni v občini razgrnoti i razglasiti. Ki neso spisani notri, majo pravico, da se po osmih dnevaj glasijo pri okrožno™ agrarnom uradi. Imena drv .lesa potrebnih more občina v dvema iz-vodoma okrožnomi agrarnomi uradi izročiti, šteri je dužen prošnjo v naj-
kračišem časi rešiti i obvestiti, komi i do drva tak upravo veleposestva kak občino. Uprava veleposestva naznani zatem občini ceno i mesto drv, občinski odbor pa dá vsakomi prosila cedalo do rok, na štero zapiše keliko drv, kje i po šteroj ceni je dobi i té nakaznice se moro taki razdeliti. Na to cedalo se zapiše tüdi, gda se morajo plačati drva pri upravi veleposestva, more pa to ceno drv pobrati tüdi občina. Za osem  dni po prijemi cedle se vsaki prosilec more glasiti pri upravi veleposestva, da nakaže v določenom vremeni drva ali les. 5. Občina se je dužna poskrbeti, da se drva ali les najprle siromaki spravijo domo. Foringa ali pomoč pri domo spravlanji drv i lesa se ne sme plačüvati z drvami ali lesom. Če se što ne drži določil občinskoga odbora kak naj se pomaga siromakom pri dovažanji drv ali lesa, zgübi pravico do lesa i drv, ka njemi je bilo pri sojeno. 6. Stavbenoga lesa za zidanje novoga poslopja se ednomi gospodari ne sme več dovolili kak 15 m3 lesa i to samo te sme dobiti, če pokaže svedočanstvo, da sme zidati i ma pripravljen že materijal kak cigeo, vapno itd. Pri pogorelcih ne trebe toga svedočanstva. 7. Okrožni agrarni urad mora skrbeti, da uprava i občinski odbor pravočasno pravično reši prošnje i da so cene zmerne i pravične. (V ceni drv je vse notri, ne trebe nikoga ekstra plačati. Op. Ur.) 8. Če što sam rad napravi v logi kvar, gda se drva sekajo ali domo spravljajo, ali če što občinskomi agrarnomi odbori da neistinske podotke (gor pove več drv i lesa kak njemi ide, ár má na svojem) nadalje če za delo ali foringo plača z lesom, če les po toj naredbi dobljen odá ali odtüji (vöposodi), zgübi pravico do drv i lesa za dve leti.
Pošta.
Kežman. Küpšinci. Odgovor smo dobili, da je vaša prošnja prišla v Ljubljano i je agrarni urad v M. Soboti dobo to tüdi na znanje. Jedino od toga zadnjega je odvisno, da se popašči, ka vas staroga domačega človeka vzeme v slüžbo, štero ste zgübili ne po krivici, nego po nespo-razumljenji. Vüpamo se, da do pri uradi meji srce do vas. Küzma A. Tropovci, Mujdrička, Dugoveški breg. Naznanjamo Vam, da smo zavolo zrnja že' vložili pitanje na carinarnica. Odgovor dobite v kratkom. Glavna reč je to, naj vam je samo Madjari püstijo prek meje. Čontola Fr. Staranova ves. Nesmo še dobili odgovora od okr. agrarnoga urada z M. Sobote, gda se začne delo z na-seljenjom Prekmurcov pri D. Lendavi. Zglasite se páli za kratek čas. Fr. M. Lipovci. Hvala za sporočilo. Pisali smo v Ljubljano za volo shoda.
4
NOVINE
1921. 14. aug.
Pozvanje
na velke narodne slavnosti, štere se bodo v dnevih 13. avgusta 1921. v Dolnji Lendavi, 14. augusta: 1921. v Murski Soboti in 15. avgusta 1921. v Türnišči po tem programi- vršile:
V soboto 13. avgusta ob Va 1 vüri popoldne bode na kolodvori v Dolnjoj Lendavi sprejem gostov, šteri pridejo iz Lublane, Slovenije in Horvatsko i Med-jimurja. Potem je sprejem kra-lovskoga namestnika, šteri pridejo z avtomobiiom tüdi tisti den popoldne v D. Lendavo. Velika narodna slavnost se začne ob 7 vüri zvečer v soboto v parki Èsterhazijovom. Tam bode spevala pevska zveza ,,Ljubljana",
, nadale bode igrala vojaška godba iz Zagreba, nešterni narodni govori bodo i nato prosta zabava.
V nedelo dne 14. avgusta se odpelajo zütro gosti iz Dolnje Lendave v Mursko Soboto Sprejem v M u- r s k o j. Soboti je ob 10. vüri dopoldne. Potem je kratek obhod po mesti, nato ob 11. vüri v kat. Župni cerkvi slovesna sv. meša Premi-lostivoga g. püšpeka dr. Kolina. NatoxskCpen obed.
Popoldne ob ½3. vüri je večernica tüdi v cerkvi, 'nato sprevod na pokopališče (cintor) tam bode žal na manifestacija in potem odhod v park grofa Sza-parija. Tü se včasi potem začne velika narodna slovesnost z govori, koncertom pevskoga zbora in vojaške godbe zagrebačke. Tüdi vojaštvo bode sodelovalo. Večer je z koncertom zdrüžena tüdi prosta zabava.
V. pondelek dne 15. avgusta je velka manifestacija in narodna slavnost v Türnišči!. Gosti pridejo iz Murske Sobote že ob ½ 9. v Türnišče. V trgi je sprejem, potem veliki narodni tábor in ob 10. vüri slovesna sv. meša Vüni pred cerkvijov. Popoldne je velika slovesnost kak v Murskoj Soboti. Slovesnost se začne po večernicah, štere so ob ½3. vüri popoldne.
Sv. mešo v .Murski Soboti in Türnišči bodo slüžili Prezvišeni g. püšpek dr. Karlin in bode med
mešo spevo pevski zbor »Ljubljana" šteri pride z 100 pesma-rami iz Lublane.
Tüdi g. kraleski namestnik pridejo iz Lublane, da bodo videli te lepe prekmurske, manifestacije. Jihov prihod je Obenem tüdi Slüžbeni.
Lüdstvo prekmursko l Vdeleži se v velikom števili toga stavlja. Počasti špomin na dveletnico našega zdrüženja z brati jugoslovanski ! Pokaži, da spostüješ to novo našo državo in da se zavedaš, da je dnes na lastni zemli lasten slovenski gospodar.
Govore bodo držali najbolši govorniki, vseh treh plemen našega naroda.
Naj vidijo naši gosti, šteri bodo v teh dnevih prišli v Prekmurje, da je to bila zaistino krščanska narodna slavnost in da tü v Prekmurji živi narodno in dobro krščansko prekmursko slovensko lüdstvo!
G. Ivan Hribar, kraljevski namestnik za Slovenijo iz Ljubljane tudi pride v naše lepo Prekmurje. Prekmurci pripravljajte se, da jih povsod dostojno sprijmemo!
Na licitaciji do odavali v Črensovcih bivši notariuš g. Graššanovič aug. 23. predpoldnevom ob 9. 2 plüga oratje zemlje, 2 i pol plüga senožati i 400 klaftrov zasadi i eden plüg pašnika. Plügi so 1200 □ klaftrov.
Prekmurski Orli
v nedelo 14. t. m. Vsi v Mursko Soboto.
15-ga na Velko Mešo pa v Türnišče!
Nasled. Bela Weissa
Peter Osterc
trgovina z mešanim blagom v BELTINCIH. Priporočam: Veliko zalogo manufakture, špecerije železnine na debelo i drobno. V zalogi imam vedno vsevrste deske, late i tesani les, kak tüdi Portlandcement, kovačko vogelje i vapno. Dobijo se tüdi pri meni mlinska sita vsehvrst. Vse po najnišiših dnevnih cenah.
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam: prvovrstni Portlandcement v vlagvaj in vrečaj, Mašinsko in Cilinder olije, Komposicia in Asbest za mlatilnice in mline. Nadalje pak imam vsigdar vsake vrste železa in velko izbiro druge razne železne robe.	Nizke cene ! ! !
Štefan Huzjan
mehaničar 
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.