141
po telefonu in potrebno sestavljali pisnega namu la
Peti člen govori o izdaji dovoljenja z* uporabo arhivskega gradiva ki veha samo za tekoče in naslednje leto. Pr naročilu (Nemci uporabljajo izraz predlog za uporabo) mora bili naveden namen za uporabo arhivskega gradiva Ta se prepove, če
1.	bi bili ogroženi interesi /RN ali ene od de/el,
2.	bi bilo to v nasprotni z zaščito osebnih podat kov,
a bi bil i ogrožena prvotna ureditev gradiva,
4 še it potekel tridesetletni rok od nastanka ali drugače določeni rok uporabe. Uporaba originalov ni dovoljena ee je mogoče uporabiti /e objavljena dela ah reprodukcije. Če je gradivo v konservaciji, restavraciji ali v postopku urejanja m popisovanji Ukh ni dostopno za uporabnike V pravilniku ni določen rok, v koliko časa mora uporabni!, dobiti naročeno gradivo. Če gradivo ni dostopno ti mora uporabni! od ustv irjalea sam priskrbeti dovolicnje za uporabo.
Arhiv skrbi, da se gradivo ne uporablja, dokler so v veljavi mejne letn cc uporabe Omejitve so tudi pti izdajanju podatkov o niediun.-kih ra/iska vah
Scsli Jen govori o skrajšanju in podabšanju mejnih letnic uporabe arhivskega gradiva. Uporabnik mora 'dobiti dovol|en|c /a uporabo od osebe, ki bi bila z uporabo lahko oškodovana O podaljšanju ali skrajšanju mejnih letnic uporabe arhivskega gradiva določa Generalna direkcija državnih arhivov Pivarske. I a mora dobi«' privolitev ustvarjal ca gradiva ali njegovega pravnega naslednika (to velja za gradivo ki je v državni lasti)
V	sedmem členu je opisana uporaba arhivskega gradiva v državmh arhivin Uporaba je vpogled v pripomočke za uporabo arhivskega gradiva, v ar hivsko gradivo in reprodukcije. Na uporabnikove želje se lahko odgovori pisnE ah ustno Ustna ali pisna pojasnila se lahko omejijo na kratek povzetek ah osnovne podatke o arhivskem gradivu /a uporabo posebnih tehničnih pripomocko1 pri npo rabi (pisalni slroi, diktafon, računalu.k ) je potrebno pridobiti posebno dovoljenje
Osmi člen govori o reprodukcijah arlnvskega gradiva I e mleluje državni arhiv ¡tli za to pristojni urad. Gradivo se lahko objav ftfi dodatno kopira samo z dovoljenjem pristojnega arhiva Pri objavljanju reprodukcn je potrebno navesti signature. k i j i h .ma arhiv sko gradivo.
Deveti člen govori o izposoji arhivskega gradiva Praviloma se arhivsko gradivo ne iz.daia iz arhiva I o se narcch samo v izrednih primeiih zlasti ka dar je gradivo potrebno za poslovne namene pri gradili oz za razstave; za neuradne namene pa samo preko glavnih uradov upraviv.il arhivov, ki ;e morajo obvezal: da bo arhivsko gradivo pod nad zoistvom da nc bodo izdelovali reprodukcij, če to m poscbci dovoljeno ter da bodo vrmli gradivo do datuma ki je bil vnaprej dogovoricn ( c se ne da doseči pravega namena z reprodukcijami se lahko gradivo izda i/ arhiva, vendar pod jiogojem da je bilo z.a ,arovano in zaščiteno pred poškodbami ali uničenjem
V	pravilniku je tudi posebej določeno, daje po-
trebno od vsake obuivc, ki jc bila izdelana z uporabo arhivskega gradiva, dati izvod publikacije arhi-.u Tej publikaciji pa se lahko arhn v posameznih pnmcnh tudi odpove
Enajsti c len govori o pr:stojbiiiah. ki lili morajo plačevati uporabniki arhivu V pravilniku je zapisano, da se bodo ko bo ta pričel veljati, povečale tudi pristojbine Te placujcjo uporabniki arhivskega gradiva in tisti, ki zaprosijo arhiv Iza določene podatke. V pravilniku so objavljene tud. tarife, h jih zaračunavajo glede na zahtevnost podatkov k; jih želi -met: uporabnik Pristojbine za izdelavo reprodukcij so v arhivu višje od običajnih
Iz lega je razv idno, da poizkušajo tudi na la na čin zaščitili arhivsko gradivo.
P.rtivne osiune o ril/me. tvi nrli vskei^i gradiv« \ obstoječi /nkonodnji
/ovan l'o!U)\ii.
I UVOD
Vprašanje glede razmejitve arhivskega gradiva je zelo zapleteno /,ato je to posvelovanic v glavnem posvečeno prouccvanju te problcmanke. ki je bi-slvcnega pomena za arhive. Vprašanje bo na posvetovanju obravnavano z več stališč. Moja naloga bi bila da vprašanje glede razmejitve arhivskega gradiva obravnavam s slabsca njegove pravne podlage v veljavni zakonodaji v SF R I
Izraz, razmejitev do nedavna it bi1 pravni izraz Ni ga nif v pravnem leksikonu ¡niti v pravnem slovarju Pravila ko izraza razmejitev arhivskega gradiva n ml. \ dovariu arhivskega izrazoslovja lugo slavije iačel se je uporabljali v novejši arhivski za konodaji
Če bi zelel nalanuieje določi'i izraz razmejitev arhivkega gradiva, hi s pravnega stalisca lo pomenilo določitev dejstva da mora določen arhivski dokument (arhivsko gradivo) pripasti določenemu pristojnemu arhivu ali drugemu subicklu da bi z njim razpolagal v mejah določenih z zakonom / arhivskega slahšca bi bila ta definicija nekoliko drugačna
V vseh zakonih s področja arhivske dejavnosti v SI Rl se arhivsko gradivo obravnava kol dobrina splošnega pomena torej se z njiim tudi urejajo vprašanja v zvezi s pristojnostjo glede lastnine arhivskega gradiva ter številna druga vprašanja s tega področja Arhivsko gradivo smejo torej hraivti samo subjekti ki so >anj pristojni po zakonu To pa pomeni, da mora subjekt ki ima določeno arhivsko gradivo, za katero ni pristojen, to gradivo zaradi razmeiitve oddali listemu subjektu ki je zim j po zakonu pristojen
Tud; nckater drugi predpisi namreč delno Breja jo določena vprašanja v zvezi s dclnucijo arhivskih dokumentov. To so zlasti zakonski predpisi s področja knivnične m muzejske dejavnost
142
Obravnaval' bomo vprašanje glede pravnih podlag za ra/mejitev arhivskega gradiva v veljavni zakonodaji v Socialistični federativni republik' Jugoslaviji po odnosih subjektov pr; razmejitvi, in sicer:
-	razmejitev med arhivskimi institucijami;
-	razmeiitev med arhivskim; -n knjižničnimi institucijam' in
-	razmejitev med arhivskimi in muzejskim- insti-tuciiann
II PRAVNE PODL AGEZA RA/MEJITEV MED ARHIVSKIMI INSTITUCIJAMI V ARHIVSKI ZAKONODAJI V SERI
Predvsem moramo poudarMi, da 'maio, kadar gre ■ a pristojnosti oziroma kompetentriosti nad arhivskim gradivom, osrednje mesto in vlogo arhivske institucijo - arhivi To izhaja iz vseh zakonskih predpisov, ki urejajo arhivsko dejavnostv SERJ /.ato je treba najprej obravnavat' pravne podlage pristojnosti arhivov glede arhivskega gradiva ki izhajajo iz zakonskih predpisov v SFR.I in na kakšen način bodo preučene podlage za razmejitev med arhivskimi m vsemi drugimi institucijami vsekakor pa za razmejitev med sanrmi arhivskimi insti tucijami
I. Na ra\ni federacije |
Na ravni federacije je pristojnost glede arhivskega gradiva urejana z zakonom o arhivskem gra divu fcdcracijc (Uradni list SERJ št, 11/86) Insti tueijc, po tem zakonu pristojne za arhivsko gradivo fcdcracijc so: Arhiv Jugoslavije, /KJ, vezni sekretariat za zunanje zadeve, Zvezni sekretariat za notranje zadeve, Zvc/ni sekretariat za ljudsko obra mbo in Spominski center Josip Broz Tito.
Arhiv Jugoslavije kot samostojna zvezna organi zaeija v fcdcraciji jc pristojen za arhivsko gradivo, ki nastane pri delu zvczndi organov (Skupščina Sf R J Predsedstvo SER I /vezn- izvršni svet, zvezni upravni organi ifi zvezne organizacije, ustavno m zvezno sodišče /vezno javno tožilstvo 'vezno javno pravobranilstvo, Narodna banka Jugoslavije, Služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije. Gospodarska zbornica Jugoslavije idr.), družbenopolitičnih organizacij v fcdcraciji, ustanov, ki opravlja jo dela, pomembna za uresničevanje funkcij Ičdcra cijc, skupnosti ustanovljenih z zveznim zakonom ter družbenih organizacij in društev ter njihovih zve/ -n samoupravnih organizacij in skupnosti, ki lim je z zveznim zakonom zaupano opravljanje javnih pooblastd. Arhiv je pristojen tudi za arhivsko gradivo, nastalo pr, delu ecntralnih političnih organov narodnoosvobodilnega gibanja, organov oblasti m uprave ter političnih in drugih organiza cij Jugoslavije iz časa NOV. Arhiv jc pristojen tudi za arhivsko gradivo Kraljevine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije, na-talo pr: delu njihovih ccn tralnih državnih organov 111 ustanov, centralnih organov političndi strank, drugih organizacij ter strokovnih in drugih združenj.
Zveza komunistov Jugoslavije, /vezni sekretari at za zunanje zadeve in /vezni sekretariat za notranje zadeve opravljajo dela v zvezi z varstvom arhivskega gradiva po ustreznih organizacijskih eno-
tah in so pristojni za arhivsko gradivo, nastalo pri niihovem delu
Spominski center Josip Broz Titojc pristojen za arhivsko gradivo ■ arhiv Josipa Broza Tita
Arh iv oboroženih sil, ki jc organizacijski del /SLO, je pristojen za arhivsko gradivo, nastalo pri delu /SLO in oboroženih sil Si R.I. Ta arhiv je prt ■ stojen tudi za arhivsko gradivo enot narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije oziroma ,11.A in vojaško arhivsko gradivo okupa torjev m njihovih sodelavcev iz II. svetovne vojne, ter zl arhivsko gradivo vojske Srbije, Kraljevine SI1S oziroma Kraljevine Jugoslavije.
Zakon o arhivskem gradivu federacije ureja tudi vprašanje glede razmejitve arhivskega gradiva m sicer med subiekti, ki vaiujejo arhivsko gradivo na ravni fcdcracijc, ter med temi subjekti in drugimi arhivskimi ustanovami v SPRI m določa rok za razmejitev.
2.	SR Bosna in llcrcejjo\ina
V	SR Bosni m I lerccgovim jc pristojnost glede arhivskega gradiva urejena z zakonom o arhivski dejavnosti (Službeni iist SR Bi! I, 21/87) Po tem zakonu so za arhivsko gradivo SR Bosne 111 Hercegovine pristojni občinski m medobčinski arhivi ter Arhiv Bosne in Hercegovine.
/akon m natančno določil pristojnosti glede prevzemanja arhivskega gradiva tako teritorialno kot tudi dejansko (teritorialna in krajevna pristojnost) /akonodajalcc je verjetno mislil, da je s formulacijo arhivskega i| registraturnega gradiva ter z imeni arhivov mišljen« pristojnost glede arhivskega gradi va določenih ustvarjalcev, kar jc vsekakor pomanjkljivost zakona. To pomeni, da so občinski 111 medobčinski arhivi pristojni /a prevzem arhivskega gradiva, nastalega pri delu družbenopolitičnih skupnosti 'n družbenopolitičnih organizacij ter njihovih organov, organizacij zdru/cncga dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti družbenih organizacij in civilnih pravnih oseb. ki so bili ustanovljeni in delujejo na ozemlju posamezne občine ali več občin, za katere je bil arhiv ustanovljen. Arhiv Bosne, in I Icrccgovinc je pristojen za arhivsko gradivo navedenih subjektov, ki so bili ustanovljeni za vso republiko (republiški organi in organizacije), /akon določa da republiški organi za ljudsko obrambo, notranje zadeve m /vezo komunistov opravljajo dela v zve/i z varstvom arhivskega gradiva po svojih organizacijskih enotah in so pristojni za irhivsko gradivo nastalo pri njihovem delu. Po zakonu je treba arhivsko gradivo, nastalo pred '5.majem 1945 izročit pristojnemu arhivu, ven dar pa ni natančno določeno kateremu
/akon o arhivski dejavnosti SR Bosne 111 Hcrcc govinc nima nobene določbe, ki govori o razmejitvi arhivskega gradiva.
3.	SR Urna jjora
V	SR Črni gori jc pristojnost glede arhivskega gradiva urejena zakonom o arhivski dejavnosti (Službeni list SR Črne gorct I 1/78). Po tem zakonu so za arhivsko gradivo SR Črne gore pristojni arhivi, ustanovljeni za ozemlje ene al: več občni, Arhiv Crnc gore 11 Zgodovinski arhiv v Kotorju
V	zakonu ic predpisano, da so občinski m medobčinski arhivi pristopu z« arhivsko gradivo, ki je pomembno /a območje na katerem opravlja arhiv •vojo dejavnost Formulacija pristojnosti vsekakor m popolna, saj ne določa natančno pristojnosti arhivov. Verjetno tud; tokrat zakonodajalec domneva, da je to očitno i/ formii¡acije arhivskega gradi va ki je navedena v zakonu, kar vsekakor rn dobro.
Zakon predpisuje' da jc Ailiiv Črne gore pristojen /a arhivsko gradivo, nastalo pri delu republiški H organov, Er$anizacij zdruzenega tlela in drugih samoupravmh organizacij organov ¡11 skupnosti do katerih mia republika pravico in dolžnost usta novitelja oziroma ki so bi); ustanovljen" za oze mije republike, ter družbenopolitičnih organizacij m drugih orgamzacn in civilnih pravnih oseb po inembiuh za republiko.
Zgodovinski arhiv v kotonu je pristojen za ar hivsko gradivo, ki sc nanaša 11a dogodke iz. druz.be-nopohtic nega gospodarskega in kulturnega življenja iz. preteklost: z območja Boke kolenske m jc zgodovinskega in znanstvenega pomena, ter za gradivo iz. drugih krajev naše dizave, ki jc nastalo 111 se ohranilo 11a tem območ|u do konca leta 1918.
V	zakonu je določeno da republiški organi za ljudsko obrambo, notranje zadeve in ZK varujeio arhivsko gradivo po svojih orgamz.ai ijsk 1I1 enotah in so pristojni za arlrvsko gradivo, nastalo pri njihovem delu
Zakon nima nobene določbe, k: se nanaša na razmejitev arhivskega gradiva
4 SR Hrvatska
V	SR Hrvatski je nristojnosi glede arhivskega gradiva urejena z. zakonom o varstvu arhivskega gradiva in arhivih (Narodne novine SRH št. 25 78) Po zakonu -.o za arhivsko gradivo pristopn arhivi za območje ene iii več obči 11 (regionalni ar hivi) ter Arhiv I lrvat-ke
Zakon je določil pristojnost Ari iva Hrvatske v celoti, za regionalne arhive pa ic določil, da so pn s Sin i za vse drugo ai hivsko gradivo nastalo 11a ob mocju, za katero so bili arhivi ustanovljen" Arli v Hrvatske je pristojen za arhivsko gradivo nastalo pn delu orgamzueij združenega dela m drugih samoupravnih organizacij 111 skupnosti, druzbenopo-htiun'i skupnost, in n/hovih organov, drugih dr-zavnili organov, diuzbenopohFc anh in drugih družbenih organizacij in njihovih organov ter civilnih pravnih oseb ki opravliajo dejavnost po vsem ali večjem delu ozcml|a Hrvatske, oziroma kije Pomembna za republiko
Kadar gre za pristojnemu glede arhivskega gradiva nastalega pri delu ZKII, republiškega organa z.a ljudsko obrambo 111 z.i notranje zadeve, predvideva 'akon enako rešitev kot v SR Borni 1.1 Hercegovini m SR Črni gori
Po zakonu jc treba arhivsko gradivo nastalo Pred 15. niaieni 1945 vročiti pristojnemu arhivu vendar pa m določeno kateremu
T ud r ta /akon nima določb o razmejitvi arhivskega gradiva.
5. SR Makedonija
V	SR Makedoniji ic varstvo arhivskega gradiva
urejeno ' zakonom o arhivski dejavnosti (Službeni vesnik na SR Makedonija, 47/73). Po zakonu so za arhivsko gradivo v SR Makedoniji pristojni arhivi za eno ali več občin 111 Arht ■ Makedonije.
Vprašanje glede pi istojnosti v zvezi z arhivskim gradivom v tem zakonu ni rešeno niti v celoti niti natančno. Iz formulacije arhivskega 111 registratur-nega gradiva se ne vidijo subiekti katerih gradivo sc varuje, da bi lahko iz tega posredno izvedli pristojnost določenih arh vskih institucij (izgleda, da je arliAsko gradivo, ki sc varuje tisto, ki je pomembno z.a zgodovino makedonskega naroda narodnosti m etničnih skupin ki živijo v SR Makedoniji ter za druga znanstvena področja, kulturo, splošne in diuge družbene potrebe ki je nastalo med delom ustvarjalca gradiva) Izjema je arhivsko gradivo, nastalo pri delu Makedonske akademije znanosti /a kateio je pristojna akademija, Prav SaKje določeno da lahko občinski in republiški organi, organizacije zdruzenega dela "i družbenopolitične organizacije ustanovilo arhivske oddelke, katenli pri stoinost se nanaša na arhivsko gradivo, nastalo pn delu teh organov 111 organizacij.
/.akon nmia določb o razmejitv i.
6. SR Slovenija
V SR Sloveniji je piistojnosl glede arhivskega gradiva urejena z 'akoiiom o naravni 111 kulturni dediščini (Uradni list SRS, 1/81). Potem zakonu ¡0 za arhivko gradivo v SR Sloveniji pristojni arhivi za eno ah v cc občin ler Arhiv SR Slovenije.
Po zakonu je arhiv za eno ali več občin pristojen m arhivsko gradivo, ki je mrtalo oziroma naslaja pri organih, organizacijah in skupnostih ki so ime le oziroma imjujo sede/ na območju arhiva razen kadar gre za arlvvsko gradivo, za katero je pristojen Arhiv SR Slovenije. Občinski upravm organ, pristojen 'a kulturo, določi na predlog arhiva tisre dru/bcnc pravne osebe m društva, katenh arhivsko gradivo bo v skladu z zakonom prevzemal arhiv.
Arhiv SR Slovenije jc pristoien za arhivsko gra divo republiških organov in skupnosti, državnih 111 avtonomnih organov, k: so imel'! sedez na območju SR Slovenije in so bi'i v vseli drzavnopravnih ureditvah organi na stopnji pokrajine oziroma or gani na sorodni ali višu stopnji; organov družbenopolitičnih 111 drugih organizacij, k; so po svojih pravilih delovali na področju Slovenije ah nekdanjih pokrajin; delovnih hi drugih organizacij 111 skupnosli, ki so opravljale al, opravljajo pomeni bnejše naloge v kulturnem razvoiu, centralnih organov združenj aii zvez zdruzenj. ki so praviloma ali dejansko opravljali oziroma opravljajo pomembnejše naloge v kulturnem razvoju.
Arhiv SR Slovenije varuje svoje filmsko gradivo, ki je nastalo oziroma nastaja na območju SR Slove Sije, m arhivsko gradivo RTV Ljubljana
Republiški upravni organ, piistoien za kulturo, določi na predlog arhiva SR Slovenije tiste družbene pravne osebe in društva, katerdi arhivsko grad' vo bo v skladu z zakonom prevzel Arhiv SR Slovenije
Republiški orgam za LC), za notranje zadeve 111 z k republike lahko odločijo, da samostojno opia vliajo pristojnost nad aihivskim gradivom, k: na
144
staja pn mrhovcm delu.
Zakon n.ma določb o razmejitvi arhivskega gradiva.
7. SR Srbija
V	SR Srbiji je pnstojnost glede arhivskega gradiva urejena z /akonom o varstvu kulturnih dobrin (Službeni glasivk SRS, 28/77, 34/81 m 51/85) Po tem zakonu so za arhivsko gradivo v SR Srbiji pristojni arhivi, vendar pa ni določeno kateri. Upravni organi, pristojm za L.O, notranje zadeve in /vezo komunistov, so pristoin. za svoje gradivo, če ne odločijo, da ga v celoti ali delno i/ročijo pristojnemu arhivu Iz formulacije arhivskega gradiva je videti, latero arhivsko gradivo varujejo arhivi, vendar pa zakon m izrecno določil pristojnosti med posameznimi arhivi, razen za Arhiv Srbije, za katerega je določeno, da je pristojen za arhivsko gradivo, nastalo pn delu republiških in drugih državnih organov, organizaui združenega dela m drugih organizacij, do katerih ima republika pravico in dolžnost ustanovitelja, ter družbenopolitičnih organizacij' in drugih družbenih organizacij m /dru ženj ustanovljenih za območje republike, ter prejšnjih državnih organov in organizacij, ki so obstajale na ozemlju republike
V	tej republiki ie arhivski svet leta 1968 izdal na vodilo o razmeiitvi pristojnosti med arhivskimi Ustanovam' nad arhivskim gradivom. Lahko bi rekli, da to navodilo ni bistveno vplivalo na rešitev problema glede razmejitve arhivskega gradiva v SR Srbiji. Z izdaio zakona o varstvu arhivskega gradiva v SR SShiji je prenehala pravna podlaga za obstoj tega navodila
Zakon nima posebnih določb o razmejitvi arhivskega gradiva.
8.	S Vi' osovo
V	SAP Kosovo je pristojnost glede arhivskega gradiva urciana z zakonom o arhivskem gradivu in arhivski službi (Službeni list SAI' Kosovo, 27/76). Po tem zakonu so za arhivsko gradivo pristojni arhivi za eno a!i več občin in Arhiv Kosova (zadeve, pomembne za SAI' Kosovo opravlja Arhiv Kosova).
V	zvezi z razmejitvijo pristoinosti za arhivsko gradivo med arhivi v SAP Kosovo je stanje enako kot v SR Bosni m Hercegovini o cerner je bilo govora, ko smo obravnavali vprašanje v zvezi z zakonom o arhivski dejavnosti te republike
V	zvezi z arhivskim gradivom, nastalim pri delu pokrajinskih organov za L.O m organov za notranje zadeve ter organizacije ZK, zakon določa da je tudi za to gradivo pristojen Arhiv Kosova, vendar morajo t' subjekti gradivo izročiti arhivu nekoliko pozneje kot pn gradivu drugih subjektov v pokrajini
Tud' ta zakon miriu posebnih določb o ra/meu tvi.
9.	SAP Vojvodina
V' SAP Vojvod m je pristojnost glede arhivskega gradiva urejana z zakonom o arhivskem gradivu in arhivih (Službeni list SAPV, 1/85) Po tem zakonu so v SAP Vojvodini za arhivsko gradivo pristojni
arhivi za eno ali več občin m Arhiv Vojvodine
Arhiv Vojvodine je pristojen za arhivsko gradi vo, nastalo pri delu organov Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine, organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena za delavce m druge delovne ljudi narode ir, narod nosti v pokraimi; organizacij zdruz.cncga dela do katerih izpolnjuje pravice in dolžnosti ■ stanovite '-!! pokrajina; pokrajinskih organov družbenopolitičnih orgamzacii. samoupravnih interesnih 4 up nosffl ustanovljenih za ozemlje pokrajine ter civilnih pravnih oseb za katere izvršni svet Skupščine SAI Vojvodine določi, da je njihova dejavnost skupnega pomena za delavce in druge delovne l)u di. narode iri narodnosti v pokrajini.
Arhivi za ozemlje ene ali več občin so pristojni za arhivsko gradivo imetnikov arhivskega gradiva s sedežem oziroma prebivališčem na tem ozemlju razen arhivskega gradiva ki ga varuje Arhiv V« vodnic
Posamezni organi organizacije in skupnosti lab ko ustanovijo arhivske oddelke pristojne za aihiv-sko gradivo, nastalo pri delu teh organov in organi zacij.
Tudi ta zakon nima posebnih določb o ra zinili
t V;
10. Ugotovitve
Pri obravnav; arhivske zakonodaje v SLR J ki i reía pr.stomost arluvov, s tem pa tudi podlage za razmejitev arhivskega gradiva med arhivskimi in stitucijani! bi lahko ugotovili naslednje
I, Samo za Ico i o arhivskem gradivu federacije je natančneje uredil pnstojnost arhivov, drugih arhivov ni arhivskih oddelkov v federaciji ter v zvezi s tem udi vprasania. povezana z razmejitvijo arhivskega gradiva tako znotraj arhivskih institucij v federaciji kot tudi z drug':m arhivskimi inst:tuci)ami Drugo vprašanje Pa je, kako se to v praks, izvaja, o čeme, bomo govorih v drugih referatih na tem po-svetovaniu.
2)Noben	'akon, ki ureja arhivsko dejavnost v republika,! in pokrannah m v celot, urcdii pristojno
arhlv;i Nobcn t<£ zakonov ne vsebuje določb o razmejitvi arhivskega grad.va med arhivi znotraj republik in pokrajin >n,tojnost arhivov glede arhivskega gradiva jc delno urejena simo z zakoni posameznih republik in pokrajin (SR Črna gora, SR Slovenja, SAP Vojvodina). Nekateri zakoni p;i eelo sploh ne govorijo o pristojnost, arhivov (SR Bosna ,n Hercegovina ,n S A P Kosovo)
3)	Nekateri zakon, celo ne določajo vrste arhivskih institucij, čeprav z. njim, pozneje določajo pri sto,,lost odvisno od teritorialne oziroma dejanske pristojnosti.
¡4) Na tem področju imamo zaradi slabe pravne podlage za razmejitev arhivskega gradiva med gra div. veliko zmedo in celo slabe odnose med arhivi sk:nv institucijami.
5) Poseben problem je razmejitev arhivskega gra drva med arhivi ra/liuvh republik m pokrajin I o vpta,anje m rCSCl10 z nobeniip -zakonskin predpisi	"SEE11 #včcv Jugos,av„e
Y lctl J975, da se ta problem vsaj delno reši š podpisom samoupravnega sporazuma s katerim bi
določili obveznosti in način razmejitve arhivskega gradiva med arhivi v federaciji, arhivi v republikah in arhivi v pokra|inah (vzajemno in medsebojno), m uspel, ker ga določeni arhivi niso podpisali Do seda. ni bilo niti poskusov, da ,e normativno uredi medsebojna razmejitev arhivskega gradiva med vsem' arhivi v SFRJ.
III. PRAVNI PODLAGE./A RA/MF JITTiV ARI IIVS K F GA GRADIVA MED ARHIVSKIMI IN KNJIŽNIČNIMI INSTITUCIJAMI V ZAKONODAJI. KI URI JA KNJIŽNIČNO IN ARHIVSKO DEJAVNOST VSI P I
ReHi smo že, da /ikonsk' predpisi o knjižnični delavnost' urejajo tudi določena vprašanja v zvezi s pristojnostjo nad arhivskim gradivom
I Na ravni h de racij t
Na ravm lederaeije ni predpisov o knjižnični dejavnosti. V zvezi s tem torej ni vprašljiva razmejitev arhivskega gradiva med arhiv in knjižnicami v fcderaoi'1
PoudarMi je treba tudi, da je zakonodajno urejanje vprašanj s področja knjiznicar-.tva v pristojnosti rcpubbk in pokrajin.
2. SR Boma m I lerccgoviiia
K nji micarsko dejavnost v SR Hotni in lleieego-v in i meja zakon o kn|i/nicarski dejavnosti (Službeni list SR Bil 26/86).
Po tem zakonu se kn.i/mcc ukvarjajo z. zbiranjem knjižničnega gradiva, med katero sodijo: knjige, brošure, revije, časopisi, sepaiab, disertacije, katalogi, prospekti. plakati, tiskan; letaki, kartografske publikacije, standardi patenti glasbena dela, reprodukcije likovnih del razglednice, koledarji fotografije, mikrofilmi, diannk rokarticc, gru mofonske plošče, tonske kasete, videoka^ete, mag-netofonsk' in magnetni tiakovi, rokopis, ter drugo gradivo, namenjeno knjižniftn dejavnosti
V zakonu o arhivski dejavnost; SR Bosne m Hercegovine jc arhivsko gradivo formulirano takole: arhivsko gradivo obsega izvirno m reproducirano (pisano, n-ano tiskano, fotografirano, posneto, fo-nogralirano ali na drug način /abelezeno) doku mcntaino gradivo trajncRrcdnosti m punicn.i z.a -godovino in druga ;nanstvcna področja za kultu ro nasploh ter za druge diuzbcnc potrebe, ki jc na stalo pri delu po 1 i 1 ién 111 skupnosti ter di u/Henopo-litienih organizacij in njihovih organov, organ;,acij združenega dela «jugih samoupravnih organizacij :n skupnosti družbenih orgamzauj, civilnih pravnih m fj/iunh oseb.
Kcrie oci'no, da v zakonski formulaciji knjižmč-nega iti arhivskega gradiva ni narejena razhka in da jc mogoče posamično kiiji/.iiiciio grad:ivo obravna vati hkrati tudi kot athivsko gradivo, je v zakonu o knjižnični dciavnos', določeno, da se knii/.nicno gradivo, ki jc hkrati aihivsko gradivo hiam fy knjižnicah pq predpisih o arhivskem gradivu.
3 ( rna gora
Knjiz.nn. no dejavnost v SR C i n: gori ureja zakon o kiijiznicm dejavnosti (Službeni WÚ SR Grne gore 13/77).
Po tem zakonu se knjižnice ukvarjajo z zbiranjem knjižničnega gradiva, med katero sodijo: knjige. brošure, revije, časopisi, spisi, glasbena dela, reprodukcije umetniških slik, risbe, plakati, zemljevidi načrt- naseljenih mest, gramofonske plošče, rcprogralsko gradivo, oglasi in druga dela, ki se razmnožujejo s tiskanjem ali na podoben način
V	zakonu o arhivski dejavnosti v SR Črni gori jc arhivsko gradivo formulirano takole: arhivsko gradivo obsega celotno izvirno in rcprodueirano (pisano, tiskano, risano, fotografirano, fonografirano, posneto) ah kako drugače zabeleženo dokumentarno gradivo družbenega, znanstvenega in kulturnega pomena nastalo pn delu diz.avmh organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij organov m skupnosti, družbenopolitičnih org; mizacij, civilnih pravnih in fizičnih oseb ne glede na čas iti kraj nastanka
Zakon o knjižnični dejavnosti ne omenja knuz-nienega gradiva, ki jc tudi arhivsko gradivo, čeprav se i, analize omemne formulacije vidi, da tudi tu m narejen i razlika, tako da jc lahko gradivo istočasno knjižriično m arhivsko.
4 SR llnat-ka
V	SR Hrvatski ureja kniiznicno dejavnost ,akon o knjižnični dejavnosti m Knjižnjcali (Narodne no-vine SRH, 25/7,3).
Po tem 'al.otui se knjižnici ukvarjajo zbira njem knjižničnega gradiva med katero sodno- knjige m drugo knuznicno gradivo (tiskane iu drugače ra/.mnozenc publikacije, rokopisi, auliovizualno gradivo ijid ).
V	zakonu o vaistvu arhivskega gradiva m arhivih SR I ¡rvat-kc jc arhivsko gradivo formulirano takole arhivsko gradivo je celotno izvirno in reprodn-eirano (pisano, risano fotografirano tiskano, pometo iij dnig; icc zabeleženo) dokumentarno gradi vo ki jc pomembno /a /godovino in druga znan stve-na področja, za kulturo nasploh ter za druge diuzbcnc potrebe, nastalo pa je pri delu organizacij združenega dela m drugih samoupravnih organizacij :n skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in n p liov i 11 organov, drugih državnih organov, druz-bcnopobtičivli in drugih družbenih organizacij m nnhovih organov, civilnih pravnih oseb, družin m posameznikov ne glede na njihove naslove in nc glede na cas in mesto kierso nastali ali nastajajo.
Tudi v zakonu SR Hrvatske knjižnično in arhiv-skogradivo nista popolnoma ra/mej ina
5. SR l.ikcdomja
V	SR Makedoniji uredja knjižnično dejavnost zakon o Sffiižnioni dejavnosti (Službeni vcsnil SRM, 25/84)
Po ton .'ukonu se pjižnice ukvarjajo z zbiranjem knji, ničnega gradiva, med katero sodijo: vse obl.ke tiskanega al, drugače razmnoženega gradiva (knjige, brošure, revije, spisi doktorske in magi-sterske disertacije, /nanstveno-raziskovalni m raziskovalni projekti gradiva znanstvenega in kul'ur-nega pomena mkopisi elaborati katalogi, prospekti plakati letaki, programi kartografska m notna gradiva separati, standardi patenti reprodukcije, hkovna dela razglednice kolcdarn loto-
127
grafijc, gramofonske plošče, tonske in vitlco kasete, magnetofonski in magnetni trakovi, diski, diskete, nvkrofilnv, mikrofiši ipd.).
V	zakonu o arhivski dejavnosti v SR Makedoniji je arhivsko gradivo formulirano takole: arhivsko gradivo je celotno izvirno in rcproducirano dokumentarno gradivo - pisano tiskano, risano, fotografirano, posneto, fonografiiano ali drugače zabeleženo, ki je nastalo pri delu avtorja arhivskega gradiva in je pomemhno /a zgodovino makedonskega naroda, narodnosti in etničnih skupin, ki živijo v SR Makcdonm ter /a druga znanstven,i področja -a kulturo nasploh ter za druge družbene potrebe.
Tudi v tem /akonu knjižnično m arhivsko gradivo nista popolnoma razmejena.
6.	SR Slovenija
Knjižnično dejavnost v SR Sloveniji ureja zakon o knjižničarstvu (Uradni list SRS 27/82).
Po tem zakonu se knjižnice ukvarjajo z zbiranjem knii/iiicnega gradiva, med katero sodijo: knjige, brošure, revije, disertacije, katalogi, prospekti, plakati, letaki, časopisi kartografske publikacije, (se para ti standardi, patenti, reprodukcije likovnih del, razglednice, koledarji, fotografije mikrofilmi diamikrokartice, muzikalije, giamofonskc plošče, tonske kasete, videokasete, magnetofonski in magnetni trakovi rokopisi idr
V	zakonu o naravni in kulturni dediščini SR Slovenije je arhivsko gradivo formulirano takole: arhivsko gradivo jc izvirno ;n rcproducirano (pisano, risano tiskano, fotografirano, posneto, fonograflra no ali drugacc zapisano) dokumentirano gradivo, ki jc trajnega pomena /a znanost ,n kulturo ne glede na to kdaj, kje in pji kom je nastalo.
Tudi v zakonu SR Slovenije knjižnično m arhivsko gradivo nista popolnoma ra/.mcjcna
7.	SR Srbija
V	SR Srbiji ureja knjižnično dejavnost zakon o knjižnični dejavnosti (Službeni glasnik SRS, 47/77),
Po tem zakonu se knjižnice ukvarjajo z zbira njem knjižničnega gradiva med katero sodijo: knjige, revije in časopisi, spisi glasbenih del reprodukcije umetniških slik m ri^b, kartografske publikacije, načrti naselij, fonodokumenti reprografsko gradivo, plakati oglasi fotodokumonti in druga dela, ki so razmnožena s tiskanjem ali drugače, ter rokopis: .n gradivo, shranjeno v pomnilnikih.
V	zakonu o varstvu kulturnih dobrin SR Srbije je arhivsko gradivo formulirano takole: arhivsko gradivo je pisano, risano, tiskano, fotografirano ali na drug način zabeleženo izvirno in rcproducirano dokumentarno gradivo posebnega pomena za zgodovino in kulturo ter druge družbene potrebe, ki je nastalo pri delu državnih organov m organizacij, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter njihovih organov, organizacij zdruzenega dela in dru gih orgam/acij, civilnih pravnih oseb m posameznikov ne glede na to, kdaj in kje je nastalo m ali je shranjeno v organizacijah za njihovo varstvo ali zunaj njih	,
Tudi v zakonu SR Srbije knjižnično in arhivsko gradivo nista popolnoma razmejena.
8. SAP Vojvodina
Knjižnično dejavnost v SAP Vojvodini ureia zakon o knjižnnizaeij, civilnih pravnih oseb m po-samezii-kov ne glede na to, kdaj in kje je nastalo m ah je shranjeno v organizacijah za njihovo varstvo ah zunaj njih
Tudi v zakonu SR Srbije knji/nicno iij arhivsko giadivo m sta popolnoma razmejena
8.	SAP Vojvodina
Knji/mcno dejavnost v SAP Vojvodini ureja zakon o knjižnični dejavnosti m kniižmcah (Sluz bem list SAP Vojvodine, 10/74).
Po »cm zakonu se knjižnice ukvarjajo z ,:bira njeni knjižničnega gradiva med katero sodijo: k nji ge borusurc, revije, posebni odtisi, besedila na mi krofihnih časopisi, zemljevid: atlas:, globusi, glasbene izdaje, gramofonske plošče, katalogi, progra mi, razglednice plakati, tabele, grafikon ra. nmo-zen i grahlSj obrazci m drugo ter tiskano ah z dru go tehniko razmnoženi] gradivo, rokopisi ter knjige v rokopisu ne glede na to ali so za prodajo tri r,.z peccvanje.
V	zakonu o arhivskem gradivu in arhivih SAP Vojvodine jc arhivsko gradivo formulirano takole: arhivsko gradivo je izvirno in rcproducirano (prša no, risano, tiskano, fotografirano, mikrofilmano posneto lonogralirano, stenografirano ah drugače zabeleženo) dokumentarno giadivo, nastaio pri delu organov di užbenopohtične skupnosti,organov družbene skupnosti, drugih državnih organov m organov krajevne skupnosti, organizacij zdruzenega dela ii; -Jrugih samoupravnih organizacij m skupnosti, družbenopolitičnih organizacij m diu gib dru/benih organizacij (v nadaljnjem besedilu orga-i organizacije iri skupnosti) civilnih pravnih o,eb delovnih ljudi m občanov, kije zaracn svoje znanstveni kulturne ali zgodovinske vrednosti po se o nega pomena za delavec in diuge delovne ljudi narode m narodnosti v pokrajini
I udi v zakonu SAP Vojvodine knjižnično in ar hivsko gradivo nista popolnoma razmejena ci ,llykona, 0 MJižnlčni dejavnosti m knjižnicah S\l Vojvodine je prav tako kot v SR Solni in Hi . ccgovini določeno, da se knjižnično gradivo, ki jc arhivsko gradivo, ureja in kani po predpisih o a. hivskem gradivu
9.	SAP Kosovo
V	SAP Kosovu ureja knjižnično dejavnos' zakon o knii/.m.m dejavnosti m knji/mcah (Služ.bem list SAP Kosovo 24/78).
Vse kar je rečeno za SAP Vojvodino se nanaša tudi na »tanje v SAP Kosovo.
10.	Ugotovitve
Pa obravnavi primerjahi-ga pregleda zakonskega določanja pojmov knjižničnega in arhivskega gradiva v SIRI je treba ko gre za pravno podlago, o la/.mejitvi arhivskega gradiva m razmejitvi med arhivi in kimžnicami, navesti naslednje:
I ) Noben zakon ni v celoti razmejil pojmov kn,,/n,enega m arhivskega gradiva Naspiotr.o
BfflS rC.ku' v S° M bonske formulacije teh pojmov podobne, včasih Pa so celo en ,kr
147
2)	/.uadi tal snega stíoya pri natančni uporabi /akoiici o vitrini pnnicrov ¡íi mogoče rpči ali gre /a knjižnično gradno ali /a arhnsko, v številmlH pri merili pa pomeni določeno gradu o in eno m dru
3)	Ko govorimo o razmejitvi arhivskega gradiva med arhivi in knjižnicami, tako stanje pogosto ne-zagotavlja pra\ne podlageza razmejtev.
4)	Kot \emo, doslej \ SI Rl m bilo storjeno kar koli glede normativ no pravnega urejanja razmejitve arhivskega gradiva med arhivi m knjižnicami niti v okviru republik ;n pokrajin niti v okviru SI KJ.
Naccloma pnpada ailnv.sko gradivo arhivom knjige, brošure, revije m drugo knjižnično gradivo pa knjižnicam problematični pa so mejni primeri
IV. PRAVNA PODI AGA ¿A RA/MI lili V ARHIVSKI IGA GRADIVA Mi D ARI ii V^KIVII IN Ml7i .ISKIMI INSI I ! UC I.IAMI V ZAKONODAJI KI l REJA Ml'/I ISKO DH.IA VNOS I
Rečeno jc ze da zakonski predpisi o muzejski dejnvnasti urejajo tudi Joloccna vprašanja v zvezi s pristojnostjo nad določenim arhivskim gradu oni.
I. Na ravni fidcraujc
Muzejsko dejavnost na ravni federacije opiavlja-ta sedaj Spominski center Josip Proz I ito in Mu/c) revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije:
Po z.ikonu o Spominskem centru Josip Broz. 'I :to (Uradni list SI Rl, št 6(' 82) ta Sstitucija po leg muzeiskih predmetov zbna tudi dokumente o življenju m delu Josipa Proza 'I ita
Po zakonu o Muzeju revolucije narodov in na rodnosti Jugoslavije (Uradni list Si RI, st V) 74) zbira ta muzej poleg predmetov tudi dokumente iz zgodovine delavskega gibanja Jugoslavije, narodnoosvobodilne vojne m revolucMc ter graditve socialistične samoupravne družbe
I/ loiniulauje Arhivskega gradiva ki se zbna in hran1 v arhivih in arhivskih oddelHi v federaciji, po zakonu o arhivskem gradivu ledenicije, izhaja da lahko v obeh navedenih muzejskih nisiitiiujah v federaciji natdcino rudi arhivsko gradno. saj to omogočajo zakom o teli ai-.titucij.ih
2 SH IJoMia m 1 lereegoMiia
Muzejsko dejavnost flSR Bonn 11 llercegov ni
ureja zakon o muzejski dejavnosti (Službeni iist SR
Bi 11 st 6 76).
Po tem zakonu sd muzeji ukvariaio z zbiianiem muzejskega gradiva med kater« sodno: izvirna tlela in umctn-ski izdelki izdelki upoi.ihic umet nosti, ob rt m izdelki z.delki domače obiti, predmeti in dokumenti. povezani z zgoMinJjkimi dogod ' i, z živ lienjem in običaji narodov m osebnosti od prazgodovme do danes, prednieti iz narave, s po-diocja kulture in izobraževanja
Dokumenti v zvezi z zgodovinskimi dogodki, ki so tudi muzeisko gradivo, so po zakoi:.i o arhivski dejavnosti v Bosa i m Hercegovini vsekakor lahko tud; arhivsko grad.\o, m sicer na podlagi lormula c i je arhivskega gradiva v. tega zakona.
3.	SR ' rna nora
Muzejsko dejavnost \ SR Črni gori ureja zakon o muzejski dejavnosti (Službeni list SR Črne gore, št. 26Z7'7).
Po tem zakonu se muzeji ukvarjajo z zbiranjem muzejskega gradiva, med katerega sodijo izvirna dela s področja umetnosti, uporabne umetnost' obrti, domače obit:, predmet m dokumenti, povezani z življenjem i i običaji narodov, z zgodovinski-nn dogodki in pojavi, pomembnimi osebnostni: predmeti iz narave n s področja tehnike k i se uporabljalo za lazvoj kulture, znanosti in izobra/eva nja
To, kar je za SR Bosno in Hercegovino rečeno glede muzeiskega m arhivskega gradiva, ve I j« v celoti Hi d i za SR Črno goro V zakonu o knjižmcii. dejavnosti Črne gore ic omenjeno tudi arhivsko gradivo, ki je muzeisko gradivo.
4.	SR llnatska
Muzejsko dejavnost v SR llrvatsk. ureja zakon o muzejsk: dejavnosti (Narodne no» me SRH ,t 12/77)
Po tem zakonu se muzeji ukvariaio z zbiranjem muzeiskega gradiva in strokovne dokumentacije o njem med katero sodijo premične kulturne dobrine V zakonu ni razčlenjeno, kai je premična kulturna dobrina
5.	SR Makedonija
Muzeisko dejavnost v SR Makedoniji ureja zakon o mu/eiski dejavnost1 v SR Makedoniji (Službeni vestni k SRM, št 25/79).
/akon predpisuje, da sft muzeji ukvarjajo z zbiranjem muzeiskega gradiva, med katero sodijo premični predmet1 in dokument arheološke, zgodovinske, sociološki;, etnološke, naravoslovne umetniške-, tehiKciie "ii druge vrednosti
Glede odnosa med muzejskim in arhivskim gradivom veha enako, kot je rečeno za SR Bosno m I Icrcegoviiio
6 SR Slovenija
Muzejsko dejavnost v SR Sloveniji ureja zakon o naravn: m kultu ni i dediščin: tisti; k' ureja tud: arhivsko dejav nost)
Po tem zakonu se mifieji ukvarjajo z zbiranjem premičnih spomenikov in /namemtost; zgodovin skega aiheološkega, umetniškega, etnološkega antropološkega m naravoslovnega pomena ki dokumentirajo zgodov inska dogodke v Sloveniji.
7. SR Srbija
V	SR Sibm ureja muzejsko dejavnost zakon o varstvu kulturniii dobrin (isti ki ureja tudi arhivsko deiav nost)
Po tem zakonu se muzej, ukvarjajo z zbiranjem premieiiih kulturnJi dobrin med katere sodiio umetniška dela m zgodovinski predmeti ElinskS gradivo stare redke knjige idr
8.SVI» \ojvodina
V	SAP Vojvodini urcia muzejsko dejavnost zakon o muzeisK! dejavnosti m muzc)ih (Službeni list SAP Vojvodme, st 10/74)
148
Po tem zakonu se muzeji ukvarjajo z zbiranjem muzejskega gradiva, med katero sodijo premični predmeti itn dokumentacijsko gradivo, ki je pomembno za seznanjanje z zgodovinskim, kuhur nim, umetniškim, gospodarskim, tehničnim n dru gun druzbcmm razvojem ter za spoznavanje narave m naravnih pojavov.
Glede odnosa med muzejskim m arhivskim gradivom velja enako, kot ic rečeno 'a SR Bosno in Hercegovino.
9. SAP Kosovo
V	SAP Kosovo ureja muzejsko dejavnost zakon o muzejski dejavnosti in muzejih (Sluzbem list SAP Kosovo, št 37/77).
V	SAP Kosovo je stanje podobno kot v SAP Vojvodini.
K). Ugotovitve
Pri obravnavi pregleda stanja v formulacijah mu zejskega gradiva v zakonih s tega področja v SFRJ, da bi ugotovil' pravno podlago za razmejitev arhivskega gradiva med arhivi m muzeji, so ugotovitve glede vsega iiidcnticnc / ugotovitvami glede ra/me-litvc med arhivi in knjižnicami
V. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI
Na podlagi vsega navedenega lahko sklepamo, da v veliavni zakonodaji SERI ni popolne pravne podlage za razmejitev arhivskega gradiva Videli smo, da so si zakonske Ibnnulacijc arhivskega, knjižničnega in muzejskega gradiva podobne, včasih pa tudi enake, zato je tezko napraviti natančno zakonsko mejo med temi pojmi Zato imamo v SFRJ zelo neurejeno stanic glede razmejitve, da o prevzemanju arhivskega gradiva tako med samimi arhivi kot med arhivi in druginn institucijami, ki se ukvarjajo z zbiranjem in varstvom kulturnih dobrin (knjižnicc. mu 'cji), sploh ne govorno.
O tej problematiki smo govorih na posvetova njih Na njih so o njej v glavnem govorili z arhivi-stičnega stališča oziroma s stalisča knjižnic in muzejev. Pravni problematiki v zvezi z razmejitvijo je bila posvečena manjša pozornost. Zato je to prvi poskus, da se problem razmejitve obravnava tudi s tega stališča
V	decentraliziianem pravnem sistemu v SFRI na področju varstva kulturnih dobrin je problematično, kako ustrezneje urediti pravno podlago za razmejitev arhivskega gradiva, najprej, ko gre za odnose subjektov v vsaki posamezni republiki in pokrajin nato pa tudi, ko gre za odnose subjektov v SFRJ (arhivi, knjižnice, muzeji).
V	zve s to zapleteno snovjo ic težko predlagati določene konkretne rešitve. Odločili smo se za edini predlog, ki bi po našem mnenju lahko sprožil rc-šcvanic problematike. Predlagamo, da se v sodelovanju z Zvezo arhivskih delavecv Jugoslavije, Zvezo k ni i/ničnih dclavccv in Zvezo muzejskih delavecv Jugoslavije ustanovi delovna skupina, ki bi jo sestavljali pravniki arhivist., knuzničan in mu-zcologi. Delovna skup.na bi morala sistematsko preučiti problematiko razmejitve arhivskega gradiva med arhivi^knjižnicami .n muzeji in i/dclati
model in predlog za rešitev tako razmejitve v sa mili republikah :n pokrajinah kot razmejitve v okviru SFRJ (rešitve, ki bijih bilo mogoče vključiti v republiške in pokrajinske zakone iz. arhivske knjižnične in muzejske dejavnosti, tei predlog normativne rešitve za SFRJ)
Za razmejitev arhivskega gradiva med arhivi tako v repabhkah in pokrajinah kot med arhivi v SFRJ bi bila delovna skupina ustanovljena v okviru Zveze arhivskih dclavccv Jugoslavije in bi imela enake naloge kot prej omenjena delovna skupina
Po našem mnenju je treba pr> zakonskem ureja nju razmejitve upoštevati naslednji načeli:
-	Arhivsko gradivo je treba prevzemati, hraniti, urejati m uporabljati v arhivih. V zakonih o arhivski dejavnosti je treba v celoti urediti vpiašanjc dc janske in teritorialne pristojnosti arhivov, tako da bi arhiv hran-l izključno arhivsko gradivo ki mu pripada,
-	V zakonih je treba določiti katero arhivsko gradivo in v katerih primerih se lahko hram v mu zejih .n knjižnicah ter natančno določiti,da morajo ti subjekti, kadar gre za tako arhivsko giadivo, uporabljati predpise, ki se nanašajo na varstvo arhivskega gradiva, s pooblastilom pristojnega arhiva pa morajo imeti vpogled nad uporabo teh predpisov.
VIRI IN 1TFRATURA:
\rliivskn dejavnost
-	Zakon o arhivskem gradivu federacije, Uradi i list Si R.l, št. 11/86,- Zakon o organizaciji in delovnem področju zveznih
upravnih organov in zveznih organizacij, Uradni list SI 1M, št. 22/78,- Zakon o Spominskem centru Josip Uro/ Tito, Uradni list SI R.l, st. 69/82 in 69/85,- Zakon o arhivski dejavnosti Službeni list SR liill, št 21/87,- Zakon o arhivski dejavnosti Službeni list SR Črne gore, št 11/78- Zakon o varstvu arhivskega gradiva in arhivih. Na rodne novine SR Hrvatske, št 25/78 -
-	Zakon o arhivski dejavnosti Službeni vesmk na SR Makedonija št. 47/73 in 42/76 -
-	Zakon o naravni in kulturni dediščini, Uradni list SR Slovenije, št. 1/81,-
Zakon o varstvu kulturnih dobrin, Službeni glasnik SR Srbije, št. 28/77 24/85 m 51/85,- Zakon o arEvskem gradivu in arhivski službi, Slu/, bem list SAPturni dediščini, Uradni list SR Slovenije, št.
-	Zakon o varstvu kulturnih dobrin Službeni glasnik SR Srbije, st. 28/77 jgfis5 in 51/85.- Zakon o arhivskem gradivu iij arhivski službi. Službeni 'ist SAP Kosovo, št ^5/76
Zakon o arhivu Kosova Slu/bem list SAP Kosovo st 47/78,- Zakon o arhivskem gradivu in arhivih Službeni list SAP Vojvodine, št. 1/81
-	Sporazum o razmejitvi arhivskega gradiva med repu fh.kimi, pokrajinskimi in '.veznimi arhivi Arhivist 1975, str 152-155.
1 :nicna dejavnost
_ - Zakon o knjižnični dejavnosti, Službeni list SR liill st. 26/86,- Zakon t knjižničH dejavnosti, Službeni list SR Črne gore. st. 16/77,-
149
-	Zakon o knnžničn dejavnost, in knjižnicah, Narodne novineSR Hrvatske, st 25/73,- Zakon o kn ilnični dejavnosti, Službeni vesruk na SR
.Makedonija št 15/84 -
-	Zakon o naravni in kulturm dedrčini Uradni 1 »st SR Slovenije, st 1/81
Zakon o knjvnicarstvu, l radri list SR Slovenije, št 27/82,- Zakon o varstvu kulturnih dobrai Službeni glasnik SR S'bije .t 47 '77, 24/85 in 51 '85,- Zakon o knjižnični dciavnosli in knjižnicafl Slu/bera list SAP Kosovo, st 24/78,- Zakon o knjižnični dejavnosti in JnijižnicAh,' Službeni list SAI' Vojvodine, št 10/74 in 26 76 '
Mu/.i-|sksi (kjaviic t
-	Zakon o Mii/eju revolucije narodov in narodnosti Ju
goslnv i|c Uradni list SrRJ, št, 39/74 -
-	Zakon o muzejski dejavnost; Službeni list SR BtH st 6/76 -
-	Zakon o muzejski dejavnosti. Službeni list SR Črne gore. št, 25/77.
-	Zakon o muzejski dejavnosti Narodne novinc SR Hrvatske, št 12/77.
-	Zakon o muzejski dejavnosti. Službeni vcsritk na SR Makedonija st 25/79 in 51 /88,-
-	Zakon o naravni m kulturni dediščini Uradni list SR Slovenije, št 1/81
-	Zakon o varstvu kulturnih dobnn Službeni glasnik SR Srbiji . St. 47/77. 24/85 m 51/85,- Zakon o muzejskih delavnostih m muzejih, Službeni
list SAR Kosovo, st 37/77,- Zakon o muzejski dejavnosti m muzejih Služben: list SAP Vojvodine st 28/81