m:-- - r — Največji slovenski dnerruk t Združenih državah i Veiia ra vse leto . $6.00 g Za pol leta - - - - - $3.00 Za New York celo leto * $7.00 8 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i GLAS - j,T List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON; CHELSEA 387« NO. 247. — STEV. 247. Entered ss Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., nnder Act of Congress of Marca 3,1879 TELEFON: CHELSEA 8878 NEW YORK. MONDAY, OCTOBER 21, 1929. — PONDELJEK. 21. OKTOBRA 1929. VOLUME XXXVII — LETNIK XXXV11 USMRCENJE GORTONA JE POVEČALO RAZKOL TREZNOMISLEČI LAHI SAMI PRIZNAVAJO, DA SE PROCES NI VRŠIL 0 PRIMERNEM ČASU Gorton in njegovi to vadiš i so bile baje člani jugoslovanske nacijonalistične organizacije Orjune ter so streljali na laske volilce, hotec jih preplašiti. — Gortonova smrtna obsodba je bila druga, odkar je uvedel Mussoljni smrtno kazen. FRANCOZI SO PROTI ODPRAVI SUBMARINOV RIM, Italija, 19. oktobra. — (Poroča Arnaldo Cortesi). Smrtna obsodba hrvatskega dijaka Vladimira Gortona je bila druga smrtna obsodba izza rasa, ko je Mussolini zopet uvedel V Italiji smrtno kazen. Gorton in njegovi tovariši so pripadali jugoslovanski teroristični organizaciji Orjuni ter so najbrž delovali po navodilih iz Jugoslavije. Gorton in njegovi tovariši so v bližini Pazina v Istri streljali na ljudi, ki so šli volit. Strele so oddali v namenu, da jih preplašijo. Vsi obtoženci so hrvatskega oziroma slovenskega rodu, toda italijanski podaniki. Pod italijansko oblast so prišli šele po vojni oziroma po aneksiji Reke in sosednjega ozemlja. Pri sebi so imeli izkaznice jugoslovanske i\,a-rijonalistčne organizacije (Orjune). Tekom obravnave jim je bilo dokazano, da so večkrat zahajali v Jugoslavijo, odkoder so se vračali dobro založeni z denarjem. Italijansko sodišče je bilo prepričano, da je bila zarota proti italijanskim volilcem skovana v Jugoslaviji in da je bila petorica obtoženih najeta od jugoslovanske teroristične organizacije. V vseh krogih francoskega prebivalstva je opaziti odpor proti predlogu Anglije naj se odpravi podmorske čolne. PARIZ. Francija, 20. oktobra. — Dve glavni točki francoske delegacije na konferenci v Londonu bosta: absolutna opozicija proti odpravi podmorskih čolnov kot obrambnega orožja, in obramba principa. da se istočasno razpravlja o razorožitvi na kopnem in na morju. Ta vtis prevladuje v vseh krogih vlade in parlamenta. Razen skrajnih pacifistov levice je parlament edin v tem. da se ne sme opustiti podmorskih čolnov kot ofirambne-ga orožja. V francoskem zunanjem uradu so izjavili poročevalcem ria običajno previden način, da ne more biti nobenega govora o odpravi sub-marinov in da tega ne bo mogla sprejeti francoska delegacija na konferenci za tsmelj razprav. Francoski ministrski predsednik Briand ter francoski mornariški minister nista hotela iz obzira -na svojo uradno stališče izjaviti, kakšna bo politika Francije v Londonu, a drugi predstavitelji francoske politike so bili bo'j odkritosrčni. REFORME V AVSTRIJI; Predlagana ustava bo o-tvorila pot za naslove ter odpravila procese j potom porot. — Socija- j listi so takoj napadli o-snutek. DUNAJ, Avstrija, 20. oktobra. — Proučenje osnutka predlagane nove ustave razkriva, da je to bolj drastična odredba kot se je izprva domnevalo in da bo Avstrija poka-'< zala hrbet številnim izpremembam, I ki so bile uveljavljene ob času re-1 volucije. - Socijalisti smatrajo za skrajno • značilno, da se namerava zopet u-1 vesti stare - -.slove in plemstva RAK0VSKI JE PADEL V NEMILOST Bivšega sovjetskega poslanika v Parizu so baje izgnali v Sibirijo. — Prosil je za zopetni spre-jem v komunistično stranko. BERLIN, Nem ija, 20. oktobra. V Berlinu stanujoči člani sovjetske opozicije so dobili danes iz Moskve brzojavno poročilo, da je bil Kristijan Rakovski, prejšnji ruski poslanik v Parizu in nekdanji predsednik Ukrajinske republike aretiran od politične tajne policije in da je bil deportiran v Barnavl j habsburške nastije. Odstraniti j sibiriji 180 mUj južno od Tomska. hočejo celo republike ter ga nadomestiti z drugim. Bolj resnične^ važnosti pa je odprava porotnih sodišč ter njih na-j domeščenje s sodniki, katerim bodo ' stali na strani lajiki. Zelo hočejo I tudi razširiti polnomoči policije, ki < bo tudi dobila pravico cenzurirati 1 kinematografske in gledališke predstave. l Najbolj strogim kritikam, ne le socijalistov, temveč tudi demokratov in celo konservativcev, pa je izpostaveljno oživljenje zloglasnega paragrafa na temelju katerega so so bili Habsburžani zmožni vlada-dati brez parlamenta, enostavno | potom dekretov. Brzojavka je dostavila, da je ta zadnji korak tajne policije odgover sovjetske vlade Rakovskemu in Leonu Trockemu. ki sta skupno naprosila za zopetni sprejem v komunistično stranko. VROČI BOJI NA KITAJSKEM Tekom procesa se ni dognalo, da bi bila Jugoslovanska vlada na kakršenkoli način v zvezi z zadevo, vendar pa je proces jako poostril j Italija potrebuje dosti lesa in živine, katero eksportira Jugoslavija v velikih množinah. Jugoslavija pa na drugi strani odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. | To je obžalovanja vredno, ker so se baš v zadnjem tasu odnošaji med obema deželama že dosti izboljšali. Ni se le izpremenil ton časopisja v obeh deielah, pač pa je časopisje tudi pokazalo voljo in željo, da uravna stare spore. Jugoslovanska vlada je namignila, da hoče zopet skleniti prijateljstvo z Italijo. V zadnjem času se je pa razpoloženje zopet izpremenilov in težko je reči, kaj je temu vzrok. Verjetno pa Je, da je aadela jugoslovanska vlada na velike težkoče pri hrvatskem delu prebivalstva ter se je hotela Izogniti vsem možnim nevarnostim zunanjih komplikacij, da lahko sama prosto nastopi proti Hrvatom. Možno je tudi, da se jugoslovanska vlada boji Hrvatov, ki žele na vsak način dobiti nekako avtonomijo ter iščejo tudi pomoči od zunaj. Tozadevni hrvatski krogi so še vedno prijateljski nagibali napram Italiji. Naj pa je vzrok tega ta ali oni, dejstvo je, Ha se Je Jugoslavija^ želela približati Italiji. Italijani so z veseljem opažali te migljaje. Italijansko časopisje je' takoj prenehalo napadati Jugoslovane, dasl so bili prej ti napadi, stalna prikazen. V Italiji, kjer vlada strogo kontrolira ves tisk, ni po-; sebno težko razumeti, da je nasta- i la izprememba pod vplivom Mussolini j a In želje zunanjega urada, j da uveljavi prijateljske odnošaje z Jugoslavijo. • Proces v Pulju je pa to stališče ■ izpremenil, vendar pa Je upati, da j bo vihar kmalu zbesnel in da odnošaji med Italijo in Ju- ! zopet Izboljšali. 1 potrebuje italijanskih proizvodov, katere lahko ceneje kupuje v Italiji kot pa kje drugod. Vsi treznomisleči Italijani so vsledtega mnenja, da bi se morali državi zbližati ter postati najboljši odjemalki. V prvi vrsti pa bi bilo treba prepričati časopisje obeh dežei, naj ne vznemirja prebivalstva in stori vse, da čimprej uveljavi najboljše odnošaje med tema dvema sosedoma. Armade maršala Fenga prodirajo proti Hanko-vu. — Zadušen upor 500 kitajskih vojakov. ŠANGHAP, kitajska. 20. oktobra. Včeraj so poročali o pričetku velikih bojev med lojalnimi nacijona-| lističnimi armadami ter ljudsko armado Feng Yuhsiana. Boji so se za-vršili v bližini Chenchowa, Honana Proti socijalistično časopisje, ki je v splošnem podpiralo vlado Scho-berja. daje izraza veliki vznemir- ) jenosti nad številnimi točkami nove ustave. Socijalisti pa so seveda j besni ter izjavljajo, da ne bo ta osnutek nikdar postal postava, če' oni sami tega ne dopuste. Tukajšnuje sovjetsko poslaništvo pa izjavlja, da nima še nikakih po-• ročil o tem dogodku. Poslanika Rakovskega je odpoklical iz Pariza zunanji minister Jurij Čičerin oktobra meseca leta 1927. Po svojem povratku v Moskvo je zelo strogo kritiziral sovjetski vlade, ter je bil v naslednjem letu s Trockim vred poslan v izgnanstvo. Iz podatkov, ki }ih imajo tukaj, ni razvidino, če je dobil kdaj dovoljenje vrniti se v sij o. NOVI KRALJ AFGANISTANA Nadir Kan, novi afganistanski kralj, je velik prijatelj Anglije, in znani marki j Crewe, prejšnji tajnik za Indijo, je objavil spomine nanj. LONDON. Anglija, 20. oktobra. — Nadir Kan, novi kralj Afganistana. bo dober prijatelj Anglije, po mnenju markija iz Crewe, prejšnjega angleškega poslanika v Parizu ter celih pet let državnega tajnika za Indijo. V Londonskem Timesu je napisal marki j o Nadirju, da bo oja-čil vezi med Afganistanom ter Indijo, posebno pa železniško komunikacijo med obema deželama. — Ohranil sem živahne spomine, — piše markij, — na njegovo osebno očarljivost in na njegovo ponižnost in obnašanje, vsled katerega je od-I:lonil čast, katero mu je nameravala pokloniti Narodna zbornica. Ce se mo po posrečilo konsolidi-rati različne elemente v njegovi težavni deželi, sem prepričan, da bosta vlada njegovega veličanstva in vlada Indije našli zelo lojalnega zaveznika in zelo izvrstnega soseda. ARETACIJE KOMUNISTOV _ V FRANCU Med aretiranimi se nahr jajo tudi štirje poslane . ki so obtoženi veleizd<~ je. — Povod aretacij so bile demonstracije dne dne 1. avgusta. PARIZ, Francija. 20. oktobra. — Francoska vlada Je izvedla pruL« francoski komunistični stranki u-darec kot ga ne zaznamuje zgodovina vladne vojne proti francoskim komunistom v zadnjih par letih. Pri različnih hišnih preiskavah in napadih je bilo aretiranih šestdeset komunistov In vsledtega znaša zdaj število radikalcev. ki so zaprti, že več kot stošestdeset. Med ai-etiranimi se nahajajo tudi komunistični poslanci Andre Marty, Cashin. Doriot in Duclor Duclosa so iskali policisti že par mesecev. Vsi so obtoženi, da so se udei žili znane rdeče demonstracije dii \ 1. avgusta. To demonstracijo s-j smatrali nekateri radikaici kot ; gnal za upor, a upor je bil hiti o i zadušen vsled prizadevanja fran-Poročilo, katero je dobil afgani-' coske Policije. stanski poblaščenec v Londonu, pravi .da bo večina uradnikov v Kabulu ostala ter služila naprej kralju Nadirju. Glasi se, da namerava on sprejeti popustljivo poli-sovjetsko Ru- tiko napram provinci Kohistan, iz ■ katere je dobil emir Haibilulah večino svojih pristašev. je so sporočili svojemu tukajšnjemu glavnemu stanu, da so zapustili mesto. Druga brezžična poročila pravijo, da je bil upor 500 kitajskih vojakov zatrt in da so nacionalistični vojaki zaposleni z razoroženjem upornikov. Poročilo o spopadih v Chengwo ni bilo mogoče dosedaj potrditi. ČLANI LINČARSKE TOtPE OPROŠČENI CONCORD .N. C., 20. oklobra. — i Razredna justica v North Carolini ' žanje sleherni dan lepe sadove. V : procesu proti šitirim uslužbencem gastonijske tekstilne tvornice, ki so odvedli in pretepii tri strokovne i organizatorje, so bili vsi obtoženci ; oproščeni. Porotniki so se posvetovali le petinštirideset minut ter nato izjavili, da jih smatrajo za ne- , in drugih krajev, ki se nahajajo ob ker vlada ^y^ najstrožja cen- 1 dolžne. 1 provincijalnv železnici Ameriški kanonski čoln "Panav" je dobil navodila, naj odpluje iz Hankova v Wuhu, kamor bo dospel še danes. zura. Vsa znamenja pa kažejo, da prodira ljudska armada v južno smer proti Hankovu. kjer koncentrira nacijonalistični * predsednik Čang ŠERIF SAM V JEČI POCATELLO, Idaho, 20. oktobra. Ker je dovolil zveznim jetnikom, katere je imel v oskrbi, da so lahko samovoljno zapustilo okrajno jetnišnico ter šli lovit ribe. je zvezni sodnik Cavanah obsodil Jamesa Fredericksona. šerifa iz Fremont o-kraja na tri meseče ječe in na S500 globe radi omalovaževanja sodišča. Frederickson je rekel, da je le nadaljeval običaj, ki je bil uveden že preje v upravi jetnišnice. KNJIŽNIČAR GRAJA METC DO CENZURE KNJIG PITTSFIELD, Mass., 20. oktobrn. Dve resoluciji, ki obsojata sedanje metode cenzure knjig, sta bili spre jeti na konferenci kluba knjižni čarjev v Massachussettsu. Prva resolucija Je zahtevala iz premembo obstoječe državne postave, ki bi določila, da je treb knjigo presoditi po njeni celokupni vsebini, ne pa po posamezni! odstavkih. j Druga resolucija pa je odobril akcijo senatorja Cuttlnga iz Ne Mexice, ki je skuša odstraniti poglavje 305 v sedanji tarifni predi gi. ki dovoljuje dejansko cenzu. importiranih knjig od strani c | rinskih uradnikov. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru- Uradniki Standard Oil kompani- Kaj Šek svoje najboljše vojake. ženih državah. ZASTRUPUENJE Z BARVA-NIMI NOGAVICAMI PARIZ. Francija, 20, oktobra. — Francoskega letalskega poročnika John Alexandra so našli nezavestnega na Long Chaihp dirkališču in v bolnici so ugotovili, da trpi na posebni Vrsti, zastrupljenja krvi. Zdravniki so izjavil, da si je zastrupil kri, kef je nosil nogavtee ki so bile pobarvane s strupeno barvo. SESTANEK SVETOVNIH PRAVNIH PRVAKOV. MOČAN POTRES V CHILE • - ANTOFOGASTA. Chile, 20. okt. Močni potresni sunki so včeraj zjutraj povzročili precejšnjo materi-jalno škodo ter porušili več hiš. Ubita je bila neka sedemletna deklica, več oseb je bilo pa poškodovanih. Sunki so trajali s presledki več kot osem ur ter so jih čutili tudi v drugih mestih. Drugod niso napravili ni kake škode. ADVERTISE tn "Glas Naroda»* DENARNA NAKAZILA Za Vače ravnanje naznanjamo, da izvr-1 šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem * ceniku: v Italijo Dim. M v Jugoslavijo 800 ........ $ t.so 1,000 ................$ 18.40 S,000 ................$ 46.75 5,000 ................$ 90.00 10,000 ................$180.00 Ur 108 ......................II.TI - 100 ......................$11J8 - 800 ......................$18.80 " 600 ......................$37,40 M 1000 ......................$64.28 Slikale vse ta v Briarcliff Lodge, N. Y., ter kaže dr. Nicholasa M. Butlerja, predsednika Columbia vseučilišča Carnegi jeve us tanove a mednarodni mir, ko go vori na konvenciji zavoda u med-tf jnarodno pravo. Stranke, ki nam naročajo isplačUa v ameriških dolarjih, op*~ f ar jamo, da tmo vsled sporazuma § nahm wim • starem kroju v stanu tnižati pristojbino ta taka ispia&l* od 3% na %%. Pristojbina znaša »sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $60 — $1; za $100—$2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih rneakov kot gcrraj uvido«, bodiflt v dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoj t. Pri velikih naka~ čilih priporočamo, da se poprej s nam aporuuMto gl«d* n s kradla. izplaCila po poŠti so redno izvrIkna v dvsn do tmm t somi* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER M PRISTOJBINO 70*. SAKSER STATE BANK f? OO&TLANDT 8TBBBT, Telephone t Ttore&my raw XOBK, a. OL 9980 ^t Al H A k O O A* NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 1W* Jtt Glas Naroda" Owned And Published by SL0TENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Louis Benedlk, Treasurer Frank Place of business of the corporation and addn «16 W. 1Kb Stmt, Bmifh of wes of above officers: New York City, N. Y.f ALAS SAM ODA• (Vstee of the People) Issnod berr Day Except Byndaya and Holidays. Za ceto leto velja in HL%nado Za pol leta ... Za Četrt leta Ust Ameriko _______$1.50 Za New York za celo leto Za pol leta .................... Za inoaemstvo sa celo leto ~ Za pol leta 4330 .XI-00 ..^3 50 «ubscripUon Yearly $64)0. Advertisement on Agreement. 'Glas Narod*** izhaja vsaki dan lzvzemU nedelj In praznikov. Dopisi brev podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poAUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nem tudi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA-, U6 W. 18tta Street, Vwr Yortt, N. Y. Telephone: Chelsea S89S trn.; KA20R0ŽITVENA KONFERENCA Sredi ineseea januarja se bo začela v Londonu konferenca, koje namen ho omejiti oboroževanje na morju. Konference se bo udeležilo j>et velesil. JaiMUiska, Italija in Francija so sprejele angleško vabilo. Po obittkit MacDonalda v Beli hiši ni bilo kaj flrugejfa pričakovati. Anglija in Amerika sta se že prej tflede vse^a s})o~ razumeli. Ko so yelesiie sprejele vabilo, so izjavile, da bodo z vsenii svojimi kilami delovale za zmanjšanje vojnega bro~ dovja. S tem je torej ustvarjen temelj za pogajanja v Loir donu. J|M - ■ I E |B Tekom prihodnjih par mesecev bo pa treba še dosti resnega in temeljitih prizadevanj, da ne bo namera-j vane konference zastran pomanjkanja predpriprav zadela usoda sestanka v Ženevi leta 1927, ki je imel isti namen. Sporazum ined Londonom in Wasliingtonom je dosežen. Vladi sta se sporazumeli glede merila oziroma razmerja, ki naj bi vladalo med njunimi mornaricami, vprašanje pa nastane, ee bodo tudi ostale vlade s tem razmerjem zadovoljne. Prvo nasprotje se je ze pojavilo in sicer glede popolne odprave »ubmariuov. To odpravo zahtevata Amerika in Velika Britanija, dočiin sta Francija in Italija in celo Japonska odločno proti nji. Italija in Francija smatrata submarin kot edino o~ rožje za obrambo svojih dolgih obali proti velikim bojnim ladjam drugiii narodov. Velike bojne ladje stanejo veliko denarja, katerega pa Franciji iu Italiji vedno manjka. Nadalje se Italijani in Francozi ne morejo pobotati, da bi imeli na morju enako moč. — Da, — pravijo Francozi, — o enaki moči na Sredozemskem morju bi se že dalo nekako govoriti, v splošnem pa potrebuje Francija dosti več bojnih ladij kot jih ima Italija, kajti i^andja ima kolonije. Razveseljivo je dejstvo, da se bodo tudi med Parizom in Rimom vršila pred konferenco enaka pogajanja kot so se vršila med Londonom in Washingtonom. Na ta način utegnejo priti do kakega sporazuma. Ve se to res zgodi, bi bila odstranjena največja ovira, in konferenca bi se res začela v ozračju dobre volje iu medsebojnega sporazuma* Kpt kaže, se ne bodo posvetovali na Lon4onski konferenci izkjjučm le glede križark, torej glode zadeve, ki je dov€*dla zanj jako častno. Francoz torej ne napravi nobenega jezikovnega o-vinka, temveč pove naravnost, k?r se mu vidi toliko let za človeka ne samo častno, ampak tudi slavno. bodo sezidali veliko Fordovo tovar no, ki bo načelovaia celokupni For-] dovi produkciji v Evropi. Po drugih Fordovih tovarnah v Evropi bodo le sestavljali in popravljali avtomobile. V pričetku bo imela tovarna zaposlenih kakih tisoč delavcev, a polagoma bo dobilo več delavcev zaslužka Tovarna ne bo zakladala samo centralnega in vzhodnega dela Ev-ro:X. temveč tudi Holandsko. Belgijo in severne Francijo. S0VEJTSK1 LETALCI V OAKLAND!) OAKLAND. C al., 20. oktobra. — Včeraj popoldne ob treh je dospel iz Vancouver j a semkaj sovjetski aeroplan "Dežela sovjetov'", ki se nahaja na poletu iz Moskve v New York. Delegacije Rusov iz vseh delov Californije so dospele semkaj, da letalcc- pozdravijo. Nato so bili Ictalci povabljeni na banket v 3an Francisco. POTREBUJEMO 30 MOŽ za delati 42" francoske doge. Imamo pogodbo za 3 milijone dog in jamčimo delo za 3 leta. — Vprašajte pri: Feechwood Band MilJ Co., Cordele, Ga., ali Joe Herlevich, c o Bccchwccd Band Mil! Company, Rhine, Ga. <3x 19,21,22 > čenju. Po njegovi inicijativi se je mnogo moških in žensk podvrglo raznim prehranjevalnim poskusom, ki so se vršili pred kar najstrožjim nadzorstvom. Poskuse so napravili z raznimi vrstami hraniv in sicer za slabo, navadno in dobro žvečenje. Dr. Seppa je že prej domneval da so se morale pri vseh prejšnjih poskusih utihotapiti neke netočnosti; in zdaj se je v resnici izkazalo. da želodčni podaljšek <že-Icdčno-črevesni kanal) enako popolno izsesa hraiiiva ^od tega je namreč odvisna prebava), naj jih je ze človek prežvečil izredno površno, normalno ali kar ir.cji dc-j bro. Le pri eni sami vrsti hraniv ; so opazili, da temeljito žvečenje j znatno zviša resorpcijo tizsesanjet, to je prekajena slanina. Dr. Seppa, ki je po poklicu zobni zdravnik in mu torei ni moči očitati predsodkov, prehaja do zaključka. da intenzivnost žvečenja za stopnjo prebave že iz tega preprostega razloga v«>bče ne pride v poštev ali pa le v neznatni meri, ker je hraia, ki jo uživajo civilizirani narodi, že tako dobro predelana in pripravljena, da jo preba-vilni soki naglo načno. Vrhu tega ume j o pcebavila svoje delovanje tako urediti, da jih pomanjkljivo žvečenje pri tem delu ne moti. Rc-sorpcijo povečujoči efekt žvečenja, ki so ga ugotovili pri slanini, je izviral odtod, ker je bila slanina zelo slabo pripravljena in prebavilni soki niho mogli dovolj no obdelati slabo prežvečene hrane. Dr. Seppa naglasa, da je izvedel i POZDRAVI IN ZAHVALE JPredno odpotujeva iz New Yorka s parnikom lie de France, pozdraviva najinega sina in njegovo ženo ter njene stariše, najini dve hče- j ri in njih može in družine. Zahvaljujeva se vsem tistim, ki so naju obiskali pred odhodom in bratu, ki je prišel na postajo. Pozdraviva vse prijatelje in znance. Tvrdki Sakser State Bank pa se zahvaljujeva za dobro in točno postrežbo, ker nama je vse tako lepo uredila. Neža in John Clgolle, na potu v Ljubljano. Predno se podava na painik lie de France na potu v staro domovino, pozdraviva vse najine prijatelje kot John Ganterja in njegovo družino. John Gade in družino. Frank Turkana in družino, J. Ko-leca in Frank Opeka, vsi v Wauke-gan, III. Nadalje najine prijatelje v Little .Falls, N. Y. -ter se jima zahvaljujeva za njih postrežbo in ker so naju spremili na postajo ter kji-čev£ vsem: Na svidenje v Vrhniki! Tvrdki Sakser State Bank se zahvaljujeva za točno postrežbo ter jo vsfem rojakom toplo priporočava. Frank in Frances Telban. V New Yorku so izsledili butle-garsko družbo, ki je delovala v velikem obsegu. Njem člani so računali z milijo-! ni ter zaslužili po stotisoče dolarjev na teden. Kdo se je oddahnil? Butlegarji so se oddahnili, ker so se iznebiL' velike konkurence. PRODAM HARMONIKO najnovejšega gracerskega izdelka, nemško oglaseno. Imam novo in rabljeno dvo in štirivrstno na iz-bero. Kdor rabi, naj se takoj oglasi, ker 45 ceno bo zadovoljen. Louis Pellich, 1875 Madison St., Brooklyn, N. Y. <2x 19&21 > : »-HiPH&fc....: U....... mjK^ui^^a^g B0ZIC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — ILEDEFRANGE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si. želi za&igurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje .aro. Za pojasnila, glede* potnik listov, Return PermitOT Ltd. pišite na domačo — SAKSER STATE BANK ItifjOiBAMff STBCET NEW XOBK, M. V. Neka ugledna pisateljica pravi: — Moderna trinajstletna dekleta vedo že vse. Jaz bom pa malo drugače zapisal: — Moderna dvanajstletna dekleta vedo več kot preveč. * Neki zdravnik zatrjuje, da srce sploh ne more biti bolno in da ni nikakega govora o kakih boleznih srca. Možaku pritrdim. Kajti ni je večje laži, kot če užaljena mladenka piše svojemu bivšemu ljubimcu: — Zdaj je pa vsega konec. Poslavljam se od tebe prijateljsko, četudi mi poka srce. Storija o počenem hi načetem srcu je flavza. Vzroke in posledice je treba drugje iskati, nikakor pa ne v srcu. # Neki morilec se je hotel po umoru usmrtiti pa se mu ni popolnoma posrečilo. Resno se je poškodoval, usmrtil se pa ni. Obsojen je bil na smrt, toda bolnega človeka ne kaže vlačiti na električni stol. To bi ne bilo človekoljubno. Zato mu je dal sodnik dva me-se odloga, da se bo pozdravil in po-cajtal in šele nato zadostil pravici. Vidite, to je človekoljubno. — Na rokah te bom nosil, — je zatrjeval mladenič, ko je snubil kraljico svojega srca. Ona je pa nekoliko pomislila in rekla: — Ah, kaj bi se vsak dan mučil in prenašal s to petdeset funtov. Avtomobil mi kupi, pa bo. Žena se je vrnila vsa vesela z veselice ter rekla svojemu možu: — Nikar ne misli, da je vseh dni konec. Na veselici so me vsi moški, od prvega do zadnjega nazlvali z gospodično. Mož Je nekoliko pomislil in odvrnil: — To je verjetno. Saj si ne morejo niti domišljati, da bi bil na svetu kak moški, ki bi tebe vzeL f mi m wi i iii ii 11 piiii ilii i i 11 ii i m n ji h.....m.....- "OlAi NARODA' NEW YORK, MONDAY. OCTOBER 21. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY ta C. §. A. IVAN PODR2AJ: KAKO JE VRAG MOJCO VZEL" HH. Benghasi v ramadhanu. šimnova mati Je bila že tretje leto vdova, dasi ji je bilo jedva dva in štirideset let. Sama še krepka in čedna, je pazila na hčer s strogostjo matere, ki se ji ob spominu na mladost vzbuja kes nad prerano užito sladkostjo greha. Kci Mojca, brhko in zdravo dekle. se je šolala nekaj let v samostanu. potem pa je morala domov, kajti pckojni Simnov oče ni bil navajen dejati nasvetov, temveč je krutkomalo zahteval in ukazal, pa t.c je moralo zgoditi po njegovi volji. Marjano, svojo ženo. je imel i-Ekreuo rado po načinu ljudi, ki ne pokažejo svojega srca niti ko jim zaječi duša pod udarcem usode. Sicer pa je bil pravi Herodež — kakor ga je nazvala Marjana. — ki mu ni bila preveč všeč ženina po-božnost. Zato tudi njegov sklep, da mora Mojca takoj domov. pljenja posvetnega življenja, ki je ji bilo vedno tako tuje in odvratno. Mojca je premišljevala in odlašala. dokler ni odložila odločitve na jesen. Kmalu pc očetovi smrti je prišel namreč na počitnice Pečnikov Lov-ro, mlad učitelj "v obmejnem nie-stecu. Mojca ga je poznala še izza otroških let, ko sta si bila zar^s Stopili smo na afriška tla — mnogi med nami prvič. In niso bili redki. Iti so kakor duševno odsotni romali skozi mesto, skozi belo naselbino, ki jo obdajajo na vzhodnem koncu najprej dune, potem pa nekakšne lagune. Prijetno • iznenadi popotnika gaj datljevih Dekle, tako pa nikar ne go- paim, ki stoji sredi oaze. s TripolisomK Kyrene. Apollonija stamenta in je govoril v arabščini Ptolemais. Arsinoe in Berenike. Poznavalcem svetega pisma je Cirena < Kyrene > gotovo v spominu. Tu je bil doma Simon, mož, ki je pomagal Jezusu nesti križ. iz korana. Razumeli nismo niti be- j sedice; vendar smo poslušali svet '■ jezik, njegove trdote in nežnosti j gradacije in kadence stavkov. Ko j so predstavili govoro v italijanščino, smo se uverili, da je bilo vse tako I Vs ti kraji so v razvalinah in več kakor smo si predstavljali: doslo- vori! Mene je vzel pošteno in dober je bil. — Zato sem vendar rekla! — Kaj ti pade v glavo? Greh... da je mene vzel?.... Dekle, dekle, s teboj ne bo nič! — Nekaj bo že. Sicer pa nisem rekla tako. kakor se vam zdi. Saj vendar ni greh, če kdo vzame dekl? prava otroška prijatelja. Eno leto za ženo. Na primer.... mene... za njim so poslali tudi njo v mesto. kjer sta se oba pripravljala za lepo toda težko učiteljsko službo. V mestu se nista mogla videti nikoli, kajti Mojca je bila na samostanskem učiteljišču z internatom. Na počitnicah sta se sicer videla in tudi govorila, toda Mojca si je bila po vzgledu svoje lepe učiteljice ma- Sveti Alczij! je vstala mati. Kratkek sprehod po afriškem pesku docela preobrazi človeka Vzame mu evropske misli in kriterije ter ga napravi za Afričana. Zakaj resnica je. da mora biti sam puščave sin. kdor hoče zapopasti puščavo. Treba je postati Arabec hi musliman. Šele potem je mogoče ra- ea napolnjuje, solnce. osvetljuje zumeti sinove te zemlje. Odpor, nezaupljivost in odklon afriških do- ali manj pozabljeni. Samo v Cireni so začeli starinoslovci raziskovati preteklost. V Evropi pa je Kyrer»a znana kvečjemu po čudoviti kyren-ski Veneri, čije original je v Rimu Tukaj, v njeni prvotni domo- ini občudujejo tujci samo njen jdlite!:. Muzej je zelo svetel. A'ri.sfca luč — Kaj pa je mati? Ali sem rekla j mačinov postane potem nekaj samo kaj slabega? ■ ob ^ umevnega. Mati je pomolčala. potem pa se je obrnila in zapretila: — Tebee bo vrag vzel ... če boš taka, je pristavila z nežnejšim glasom in vzdihnila k Bogu. — Mati. saj vem. da ne mislite tere Serafine že izbrala ženina, ki zares, je dejala zamišljeno Moica in ne vara in ne more varati navzlc se ozrla čez vrt proti gozdiču, ki mnogoštevilnim ženskim dušam, ki ga je ločila od vrta visoka živa meso mu prisegle dosmrtno zvestobo, ja. 1 In tako bi se bilo zgodilo, da je bili — Torej je res?.... Vse bo res!....' oče malo manj trmast, mati pa ma- j je izrekla mati svojo misel v zvezi lo bolj odločna. In če bi ne bilo Peč- [ z župnikovim svarilom pred Ix>vre-nikevega Lovreta! j torn in hotela oditi. — Kaj je res? Že prej ste rekli. Lepega večera v poznem avgustu . 4 , - ... . . ... . .. Povejte mi, mati! je prosila Mojca1 ki t a ne premore vsako še tako po- sta sedeli mati in hci po večerji na ;' » ' . .. ■ H I in gledala skozi temo proti gozdi- ču. I — Ne skušaj me. dekle! Sama ! veš, kaj mislim. Samo to ti rečem: In res je bil skrajni čas. Mojco so bili že tako prevzeli samostanski zidovi, da si je že pripravila vse številno perilo, ki ga morajo imeti kandidatinje za bodoče redovne matere. Denar, ki ga morajo vložiti i:i S .siičnimi in podobnim: mislimi smo se vmili v mesto in zdelo se nam je, da smo se nekoliko približali tej zemlji. Prebivališča ljudi se nam zdaj niso videla nič več tuja, kockaste, pobeljene hiše s štirikotnimi dvorišči in z loki nad vrati so postale prijaznejše. Da. niti kultični znak roke fatme. ki izvira še iz Mohamedovih časov, se nam ni zdel kaj posebnega. To znamenje je staro in prastaro, pravijo, da se nahaja celo na punskih spomenikih. vaze in kipe. Vse. kar vidimo, je vplivano najbolj po egipčanski u-metnosti. manj po bizantiski in grški. Lepa je statua Izide, ki je ne- j kam temačna, materinska in skriv- ! nostna. Zanimive so gracije. ki so zastopane trikrat, vsakokrat drugače lepe do pretresijivosti. Ob tej lepoti razumem, da se človek lahke ' raz joče. kajti dekliška telesa so vitka in polna in se zlivajo v konturah in ne stoje, marveč se gibljejo in plavajo ter napravljajo vtis. kakor da so že od nekdaj tukaj. Prvič v svojem življenju stojim skru-šen pred gr.=ko umetnostjo, ki noče i biti nič drugega nego lepa. Trikra. sem šel gledat to skupino, da se mi janstveno in plemenito. Ta pr^z-: nik se je vršil nekako ob zaključku J ramadhana in ob začetku novega j meseca. V muslimanskem koledar-j ju stoji dan zaznamovan kot A.c, es Seghir. Poznajo ga menda vsi tisti, ki so kdajkoli obiskali Egipt, jn j sicer pod imenom bajram. Najčudovitejše, kar smo tisti dan dožive- ; li. je bil ples besnečih dervišev. GROZNA DRAMA V SALC-BURŠK1H ALPAH DOBZXJ SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, smo lih že odposlali. je neminljivo vtisnila v spomin. klicano dekle, ji je obljubila mati vrtu za hišo. Mati, ki je bila nesla j brez vednosti očeta, ki bi bil dal zjutraj po maši v župnišče nekaj j IKjzidati rajši deset kapelic nji na denarja za misijone na Kitajskem, J Te dni se je odigrala v Salcbur-ških Alpah strašna planinska tragedija. 24-Istni zidarjev sin Herman Pr^lsch iz Halleina se je podal is svojim prijateljem Karlom H. .11-| bacharjem na turo na Visok: G 11. I Vstopila Fta pii takozvani Visok. Steni in «e napotila ;)•' par - <( -zi lijak. Dodocra sta že t bv!adi.. planino in sta se * .itii sr eno sp stila pc steni navzdol. Stepala s t ves čas ob varnostni žcle/u: vrvi Pri tem je Pr;.lschu spodrsni*. . cr SLOVENSKO - AMERIKANSK1 KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY ljubo, kakor pa da bi bil dal en sam dinar za izgubo svoje hčerke edinke. In ko je bil nekoč slučajno prestregel hčerino pismo s podpisom sestre Angelike — ime, ki si ga je izbrala Mojca kot bodoča nuna — s prošnjo, da berejo misijonarji maše za pokojnega Andreja, je pričela govoriti o minljivosti vsega po- J svetnega in o sreči onih. ki so po- | svetili svoje življenje že v mladosti I onostranski blaženosti. Mojca j-21 je bilo konec njenega samostanske- . poslušala, toda »materine besecie. j.a domovanja. i govorjene med neprestanim kesa- | njem nad izgubljeno mladostjo, ni-Mojci se je tožilo dolgo po lr-e-( SQ dosegle njen3ga srca. In ko ,e pevanju latinskih psalmov, po ci- mati omeniia župnikovc veselje nad ' žalostna sem, ker nisem mislila kaj i takega od tebe. Mojca je stopila bliže: — Mati. lepo vas prosim, da ne slišijo ljudje. Kaj neki bi si mislili o meni ,če bi vedeli, da imate za takšno, kakršna nisem. Hodnik souka < kraja, kjer so prodajalne in tržnice L je ves po-! Dnevi, ki smo jih preživeli v Ber. krit. In vse postane tukai nam ah' gnasiju, so biii zanimivi tudi po resno: blago, ki je naprodaj, mož-i drugih zunanjih doživljajih. Prvič | je p?de in zdrčal v globir.o H llba-je. ki ga ponujajo v nakup, in celo j je prišel v posete član vlade, men- j cher ga je pa utegnil .še nekaj ca kupci, ki si ga ogledujejo, a često' da guverner Libije ali njegov na- j sa zadržati in j: zavrl njegov pa-nlčesar ne kupijo. Slednjič stopi \ mestnik. Bilo je zelo pompozno. Ves ! dec v sigurno smrt. Uprl se je z o-potnik celo v džamijo, potem seve- Benghasi je bilo pokonci, čete so de- ; bema rokama ob ~kalc in drža ' filirale, toda nepozaben nam osta- j yry z katero se je Prnlsch ujel. v ne tudi sprevod domačinov s pestrimi prapori in v spremstvu bobnov Prišel je kadi iz Benghasi j a, mož z obrazom duhovnika i7 starega te- j drgnila kožo in si prezrla pot do da, ko si je temeljito ogledal minaret od zunaj. Benghasi in z njim pol sveta od Kitajske do Maroka ima sedaj nost od rane zore do večernega mraka — Kaj ljudje? Bog. Bog! Molila post traja mesec dRi zakaj ra_ bom zate je dejala mati z žalostnim madhana je Ustanovil ga je sam glasom, šla proti hiši in misliK: Mohamed j 623. Postavil ga je ver- če ni že prepozno ... Bog mi odpu- nikom v premislek in po^hovlje- sti. njo pa privedi na pravo pot .. nje ^ y izQgib mesenosti. že miseI je rečeno, da se more ciove* zveiL- j Mojca je gledala za materjo in sama na sebi veleva spoštovanje čati samo v samostanu? čudno ji je bilo pri srcu. Bolelo jo Pr€r^iit?h na pomoč. Redili so ga. Pr Jscha pa so dvignili iz njegovega groba v planinah in ga prenesli na domače pokopališče. V saleburški okolic' je izzval dogodek globoko potrtost. — Moj Bog! je vzdrhtela Mojca,' pokorščina volji božji) in moli po ne da bi se bila prestopila. | petkrat dnevno, tako, da je versko — Mojca! je zašepetal glas na stanje edina vsebina človekovega j dne. 250 milijonov jih je. ki ne POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, kalereiyi piejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino aii | direktno, aii pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar pan Francisco, Jacob Laushin — Dekle, dekle! Kar strah me je- se je odmaknila mati. I -Mojca! je zašepetal glas na sumje eoina; ^ C0L0RAI>0 - Sicer pa moderni svetniki vrtu. | ^e. 250 milijonov Jih je Ki ne ^^ ^ Schutte tudi niso živeli v samostanih' Ali Ni se premaknila, niti ozrla. | popuste korana, ne dvomijo nad puehlQ peter ^^ John Germ, naj vam povem življenje blažene i - Mojčica! se je je dotaknilo njim in se zavedajo, da zakoni is.a- ^^ A ^^ Hortenzije iz Castellrossa, mislim,' dvoje rok. "ia ne poznajo privilegijev in kas da se tako imenuje, ki je bila celo 1 Ostala je mirna. da se pred obhejem preroka VSi poročena in je imela dvoje otrok? — Otrok, otrok, kaj pa mislis! je dejala prestrašeno mati. — Kaj mislim? Mislim, da boste vi prav tako zveličani, če tudi niste šli v samostan. — Dekle, jaz te ne razumem več. — Jaz pa dobro vas! — Torej je res.... muslimani enaki, nepotrebni po-ie obielo Tesno sredovanja cerkve in svetišč, ker'INDIANA je ODjeiO. lesnot . . ---------------I Indianapolis, Loviš Banlch Salida, Louis Costello. __________ _______ __________________Walsenburg. M. J. 9ayuk. Mojčica moja! In dvoje rok jo ______________ in krepko " v nekem oziru lahko vsakdo sam Kakor'v omotici je stopala tesno' svoj svečenik in prerok ter lahko j ILLINOIS j ob njem proti hiši. V glavi se ji je doseže zvezo z Bogom kakor apo- Aurora, J Verbich ! vrtelo in po vsem životu je čutila' stol muslimanske vere j Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, i-mraz in vročino obenem. Imela jej Koran je pisan v arabščini in. Mrs. F. Launch ! zaprte oči. pa je videla jasno in predpisuje svojim vernikom skup- Cicero, J. Fabian. 1 ... ------------1 pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, Bog, ko bi te' razločno podobo vraga, ki se je s j ne molitve, ima skupnega preroka' tem r.v slišal pokojni oče! j svojo strašno glavo aaril v prepad Mohameda in ustvarja s — pfav bi mi dal Zato me ie pred nogami Matere božje na glav-1 razdružljivo enoto, ki daje mush- j. zaletel, Joseph Hrovat. poklical domov. nem altarju samosUnske cerkve. | manom skoro značaj naroda ver- Slišala je prekipevajoče vzdihe: — nikov. Vse drugo — politika in na- — Bog mu odpusti greh! je vzdihnila mati. — Kakšen greh? Da je vas vzel? se je nasmehnila Mojca. Mojčica, Mojčica bilo v odmevu materinih besed: j vrag vzel.... vrag vzel.... I Pošljite nam Z UMOROM POPLAČANA DOBROTA srce pa ji je rodnost — ostane pri tem lahko ob- ( strani. Zakaj vsak državljan te verske nacije se čuti tesno zveza-j neg as prvotnim središčem, ki izvira iz muslimanstva. Romanje v jQže Zelene. Mekko, versko metropolo islama,' KANSAS je samo zaključni člen v verigi vzro- ] Girard, Agnes Močnik. i «r in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem jj V bližini Sttxneusidela je bil u-morjen kmet Stefan Kustič iz Gra-diščanske. Mož je bil na dunajskem sejmu, kjer je za prodano živino iztržil nad 7000 dinarjev. Po kupčiji je zavil v gostilno in poklical na mizo nekaj jedi in pijače. V krčmi sta slučajno sedela dva mlada 'fanta, ki sta pripovedovala, da sta vojaška beguna iz Madžar-se. Kustrič se ju je usmilil in jima je naročil večerjo, potem pa ju je vael s seboj na voz, da ju popelje kos pota. Toda kmalu potem, ko je Kustrič zavil na samotno pot &redi pota, sta se nehvalečneža dvignila, ga ubila in oropala, voz pa zapeljala v neko koruzno njivo. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricii. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Euclid, F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. ft-umse Niles, Ftank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Kikelj. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Am bridge. Frank Jakše. Bessemer. Louis Hribar. Braddock. J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. ' Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previc, Louis -Supan-| čič, A. Skerli. Farrell, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Žust. kov, ki potrjujejo enovitost in so- Kansas City, Frank Žagar. lidarnost vseh muslimanov. In glejte: 250 milijonov duš moli po petkrat dilevno in obrača svoje oblic-, je proti Mekki. Muslimani imajo poleg korana še drugo knjigo, ki se nanjo opira religija. To je zbirka "avtentičnih tradicij", ki obsega kot tradicijo- MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J.. Barlch, Ant. Janeziti MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa- nalen zakon sporočila, pripovedke ^^ ^^ pucelj Orožniki so našli mrUča, voz in konja, zaceli poizvedovati po storilcih in odredili zasledovanje, da prideta zločinca v roke pravice. in APVERTISE 'GLAS NARODA in pojasnila o preroku, opisuje njegove navade in hrani izreke, ki jih zgodovina pripisuje njemu. Zbirka nosi naslov Sunnah, kar pomeni nekako pot, življenje. V Benghasi ju nam je kaj prijetno. Naš vodnik je izboren tolmač in poznavalci razmer. Ima sijajne Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PoTie. Virginia. Frank Hrvatich. MISSOURI ' * i'FW I St. Louis, A. NabrgoJ. Moon Run, Fr. Podmilšek. P:ttsburgh. Z. Jakshe. Ig. Magister, Vine. Arli in U. Jakoblcb, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading. J. Pezdirp. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene, i Sheboygan, John Zorman. West All is. Frank Skok. WYOMING Rock Springs. Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. I New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za ce-•lo leto. stike s predstavniki oblasti in to MONTANA nam odpira vrata povsod. Guver-j Klein, John R. Rom. nament pa je ponosen, da nam lah- j Roundup, M. jp. Panian ko pokaže, kako postopa Italija v, , Washoe, L. Champa, svojih kolonijah. O Tripolisu bo-, NEBRASKA mo govorili pozneje. ' j Omaha, P. Broderick. Naj omenim znamenitost, ki ji, NEW YORK velja posvetiti vso pozornost; jnu-j Qopaada, Kari Sternisha. zej v Benghasiju. Polotok Barka,} LitOe Fails, Frank Masle. ki se če danes, kakor nekoč, imenu-; OHIO je po Kyreni Kyrenaika (Cirenai-j Barberton, John Balant, Joe Hiti. fcqO. na oaem^ju nekdanje veli- j Cleveland, Anton 9obek, Chas. „ J ke črtice kolonije. Tu je bilo o^ekoč Karlinger, Louis Rodman. Anton pet mest: Pentapolis (v nasprotju Simcich, Math. Slapnlk. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO .... t. i se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPCXXN CENIK JE PRiOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN f O © A" NEW YORK. MONDAY. OCTOBER 21, 1929 LAROR8T SLOmn BAIU In 9. S. A, Skrivnost sestre Marlen. f iiKi^niiaaiMK;:!! « "•"•« ROMAN IZ ŽIVLJENJA. uSBBanB | S Za Glas Naroda priredil G. P. rTHT'TT'-^r n; sasc s»sinraasmnBasMMNBMBMH (Nadaljevanje.) Nato pa je prltrjevalno sklenil glavo. Bil je vesel, če je mogel izpolniti Katji kako željo, ker je videl v svoji notranjosti, da bo moral ostati še dosti dolžan. Cna pa seveda ni pogrešala tega. ker mu ni mogla sama dosti dajati. — Dobro. Katja, sestavila bova potovalno ruto. Katja se je takoj iotila priprav za potovanje. Bila je skrajno dobre volje ker bo mogla ubežati hamburškemu dolgočasju. Zdelo se ji je tudi, da bo pridobila, kakorhitro bo prišla iz neposredne bližine Mar-lene. Nobena nesreča pa se ni zdela Katji, če se bo morala za dalj časa ločiti od svojega moža. Nasprotno, ta zakon ji je pričel postajati že dolgočasen in mfslila je z veseljem na to. da bo lahko preživela par tednov v kykem kopališču kot "slamnata vdova". . Katja je bila zaenkrat zopet zadostno zaposlena ter je komaj pričakovala časa. dokler bi se Ha raid ne ločil od svojih poslov. Odpotovanje je bilo določeno na dan 20. septembra in Harald se je nameraval vrniti sredi oktobra, dočim naj bi Katja ostala do decembra v kakem elegantnem zimskem kopališču. Ni se še odločila, v katerem. To se bo pokazalo šele tekom potovanja. Marlen je rekla Haraldu. da bo tekom odsotnosti Katje zopet obnovila svoje delovanje v kontorju. Harald pa ji ni ugovarjal, kajti vedel je iz lastne izkušnje, da je delo najboljši lek za vse bolečine. Najpozneje januarja je sklenil Harald vrniti se s Katjo v Kota Rato. Božične praznike sta hotela preživeti še v Nemčiji. On ni hotel zopet vprašati Mariene. če hoče oditi na Sumatro, kajti vedel je, da ji L-o s tem zadal nove bolečne. Sam je vendar čutil, kako težko mu je bi-1. prikrivati lastno ljubezen. Globoko razočaranje se ga je lotilo, ko je mislil na svoje bodoče življenje. Zakon s Katjo bo temeljil vedno le na zunanjostih ter bo tu-ci neskončna veriga kompromisov. Moral je nositi naprej breme, ka-ttro si je prostovoljno naložil. In Marlen? Misel nanjo in na to. kar mora trpeti, je postala tako mučna zanj, da je našel utehe v tem, če odide za par tednov iz Hamburga. Upal jc, da ae bo vrnil dosti bolj pomirjen in da bo lahko stopil Marleni nasproti povsem mirno in pokojno. Marlen ni niti trenuti s trepalnicami, ko je slišala o potovalnih načrtih mladega para. V njenem srcu po je gorela žalost, da bodo me-eci, katere je hotel Harald preživeti doma. potrošeni s potovanjem. Čeprav pa se je obnašala zelo pogumno ter se celo smejala, je Harald vendar vedel, kako izgleda v njej. Premagal pa se je, kajti tudi on je raoral vršiti skoro sleherni dan prav slična junaštva. Priprave za potovanje so bile hitro gotove in tudi določeni dan je napočil precej naglo. Katja se je poslovila hitro in brezbrižno od Mariene. Ločitev med Marleno in Haraldom pa je bila pravo mojstrsko delo umetnosti prikrivanja. Zrla sta si smehljaje v oči. se smehljala ter rekla: — Na svidenje! Marlen je bil mirnejša kot pa Harald. Ona je mislila, da bo sama trpela pod to ločitvijo. Nikake slutnje pa ni imela, kako draga je po-Mala Haraldu. Harald pa je držal besedo, katero je dal samemu sebi. Z nobeno besedico ni izdal čustev, ki so ga navdajala. Marlen je sicer vedela, da Harald ne ljubi svoje žene in da je njegov zakon nesrečen, a nikdar ni mogla slutiti, da velja njegova ljubezen njej. Sedaj pa sta se ločila začasno le za par tednov in to bo predokus gorja, ki jo bo zadelo, ko bo prišla resnica za ločitev za leta in leta. Čeprav je sklenil Harald pozneje popolnoma preseliti se v Hamburg ter je že izpopolnil svoje tozadevne načrte, bo poteklo vendar par let. predno bo mogoče urediti vse. Toliko časa pa bo moral ostati še na Sumatri. Za ljubeče srce se je zdel ta čas predolg, posebno, ker ni vodil nikak mostič preko. Harald je pokazal Katji vse. kar je hotela videti. Potovala sta preko Berlina v Monakovo. Iz Monakova je vodila pot v Švico in od tam v gornjo Italijo. Iz Italije sa prišla konečno v Meran. Kjer je Katji ugajalo, sta ostala po par dni. Ko sta dospela v Meran, je rekel Harald svoji ženi, da je njegov čas precej potekeL On se mora v par dnevih vrniti v Hamburg in ona se mora odločiti, kje namerava ostati dalj časa. V Meranu je vladalo živahno življenje in to je napotilo Katjo, da bo ostala tukaj. V prvorazrednem hotelu, kjer sta se nastanila, sta se seznanila z zanimivi ljudmi in Harald je hotel preskrbeti Katji toliko znancev kot jih je le želela. Kmalu se je seznanila Katja s par družinami ter bila tudi obdana od celega kroga čestilcev, kar je bilo zanjo še večjega pomena. Harald je lahko odpotoval nazaj v Hamburg s pomirjeno zavestjo, da se ne bo Katja tukaj dolgočasila. Par starejših dam med novimi znanci je zajamčilo Haraldu, da ne bo ostala Katja brez varstva. Prav nič novega ni bilo seveda zanj. da je pričela Katja že v njegovi nav-2C»čnosti koketirati s par moškimi. Postal pa je tako brezbrižen, da ga ni mogla ta misel niti vznemiriti. Po precej brezbrižnem slovesu sta se ločila oba zakonska. Katja je bila v spremstvu par gospodov in dam na kolodvoru ter mu prešerno mahala v slovo. Čutila se je kot šolarica^ ki ima zopet počitnice ter ni več pod nadzorstvom strogega učitelja, čeprav je pokazal Harald v resnici več miline kot pa strogosti. Z resnimi, sanjavimi očmi je zrl Harald nazaj na svojo ženo, ko se je pričel vlak pomikati naprej. Velika bolečina ga je prevzela ob misli, da je uničil svojo življensko srečo s poroko s Katjo. Ona bi bila z vsakim drugim moškim prav tako zadovoljna in nezadovoljna kot ž njim. Jezilo pa ga je, da se pustil ujeti od te ženske. Prav nič bi mu ne mogla biti in bi tudi nikdar ne postala, če bi ne ljubil Mariene. Cim dalje pa se je oddaljil s Katjo, tem večje je postajalo koprnenje po Marleni. Jutri jo bo zopet videl. Ta misel ga je preplavila kot gorak val. Ob istem času pa je moral misliti tudi na to, da ga čakajo dolgi tedni ločitve po tem svidenju. Kako naj prenese ta leta proč od nje, z mučno zavestjo, da bo tudi ona ves ta čas mislila nanj. Ko pa bodo konečno potekla leta, bo postal on siten, godmjav človek, in tudi Mariena bo usahnila, kot cvetka v senci, kateri manjka svetlobe in gorkote. Njene oči bodo izgubile blesk in njena solnčna hrabrost se bo umakunila trpki resignaciji. Vse to pa je prišlo radi tega, ker se je predčasno poročil z žensko kot Katjo, ker ni hotel verovati, da obstaja sploh prava, globoka ljubezen. Vrooa, globoka bolečina je gorela v njegovi duši in sedaj je komaj čakal, da bo stal zopet nasproti Marleni ter se prepričal, da ni mogla vzeti ta kratka ločitev ničesar njenega posebnega čara! Marlen! Marlen« Nflegovo srce je kričalo po njej v mučnem hrepenenju. Konečno je dospel v Hamburg. Ni sporočil svojega prihoda. Hotel je presenetiti Marleno s svojim prihodom, da mu vsaj nekaj izda. Domneval je, da se zna tako dobro obvladati, kot on sam. Rekel pa si je. da je on še vedno na boljšem kot pa Marlen, ker on vsaj ve, da velja njena ljubezen njemu. Ona pa ni vedela ničesar o njegovi ljAiWttni. • Ko si je vse to pojasnil, je dozorel v njen sklep! HRIISTV A l/IV U O 1 V j KI NAMERAVATE PRIREDITI r\ VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJT E "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLAŠE SO ZMERNE * KAKO SI Z0RAVU0 ESKIMI j Z0B0B0L Predno bo šel v Kota Račo, bo Marlen izvedela od njega, da jo cn ljubi. Marlen naj izve za to v zadnji uri pred od potov an jem. — da ne bo pahnjena vsled tega v posebne duševne boje. Ta sklep ga je polnil s posebnim veseljem. Zakaj naj bi ji to odrekel? Če bosta nato ločena za več let, ne bo treba nikake mučne samovlade in oba bosta lahko skupno mislila na otožni resignaciji. Da, Marlen naj izve v zadnji uri! Zvečer, krog osmih je dospel v Hamburg ter se takoj odpeljal domov v izvosčeku. Prtljago je pustil na kolodvoru. Odslovil je voznika f že poprej ter odkorakal proti vrtnim vratom, katera je odprl s svojim ključem. Previdno je šel skozi vrata do hiše. Iz veže je videl svetlikati luč ter stopil na teraso. Od tod je bilo mogoče videti skozi okno v stanovanjsko sobo. Tam je sedela Marlen, — za okroglo mizo in pod zasenčeno lučjo. Pred seboj Je imela knjigo. Ni čitala v knjigi. Podprla je svojo brado ter zrla zamišljena predse. Ali je mislila nanj? Njegove oči s ose vsesole v to "ljubko sliko. Užival je la čas. kot nekaj posebnega in prelestnega. Ali je čutila Marlen njegove poglede? Ali je slutila bližino moža, kateremu je pripadalo vse njeno srce? Vzravnala se je, prisluškovala ven ter pritisnila roki na srce, kot da ga hoče s tem pomiriti. Nato pa se je zopet stresla, kot nevoljna nad samo seboj ter skušala čitati v knjigi. Previdno in počasi je zapustil Harald svoje mesto opazovalca ter odšel noter skozi portal. Par trenutkov pozneje je stopil v sobo. Preplašena se je Marlen vzravnala. — Harald! V tej eni besedi pe tičala velika radost. Stopil je bližje ter jo prijel za desnico. — Tukaj sem zopet, Marlen! Njena roka se je tresla v njegovi, a vendar se je premagala ter se pričela pogumno smehljati. — Nekoliko si me preplašil, čeprav mi je bilo tako, kot da boš pričel danes! Zakaj nisi sporočil svojega prihoda? — je rekla s pridržanim razbuurjenjem. (Dalje prihodnjič.) Ookler so živeli Eskimi p^pruvii-tivnem načinu svojih prednikov. so> se lahko pobahali, da imajo med vsemi človeškimi plemeni najlepše in najbolj zdrave zobe. Dr„ Waugh z Columbia univerze pa poroča, da je tudi tukaj civilizacija vplivala škodljivo. Zobobol spada med naj-češča zla, ki napadajo prebivaIcc ledenih ozemlj na severu. Od kar so Esk-bobolom!" (Cretan je Parnikov — Shipping News — NAJVEČJI ANGLEŠKI ZRAKOPLOV NA POSKUSNI VOŽNJI. 7. oktobra se je dvignil na prvo poskusno vožnjo pravkar dovršsni angleški zrakoplov R—101 in sicer na cardigtonskem letališču. Radovednega občinstva je bilo toliko, da je dala policija poseben prostor za več nego 3000 vozil. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EpUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoti štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. dc 12.. soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. 23 oktobra: At)uit.-inui. Cherbourg Drextlen. Cherbourg, Bremen Resolute. Cherbourg. Mawibur® 24. oktobra: Bremen, Cherbourg. Brenjen 25. oktobra: Majestic, Cherbourg Arabic, Cherbourg. AntweH»en Augustus. Na|>« sur ; Mer 2. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg ' leviathan. Cherbourg. Bremen * [ Amsterdam. Itoulogne. Sur] Mer, Hotlerdam 5. novembra: i Thurlngbi Hamburg 6. novembra: Mauritania. Cherbourg Karlnruhe, Bremen President Roosevelt, Cherbourg, Itremen 7. novembra: I>e Grasse, Havre 8. novembra: lie de France, Havre Homeric, Cherbourg Permlaiid, Cherbourg, Antwer|»en 9 novembra: ^t Louis, Cherbourg. Hamburg Re public. Cherbourg. Itmmen Volendam, Boulogn« sur Mer. liot-terdatn Conte Biancamano. N'apoli Cenova 13. novembra: Aquitania. Chtri'Ours Stuttgart. BouLogne Sur Mer, Bremen George Washington. Cherbourg. Bremen Roma, Napo! I. Oenov*. 14. novembra: Bremen. Cherbourg, Bremen 15. novembra: \ Majestic, Cherbourg 16. novembra: P.«-taenia ml. Cherbourg. Ana »Terpen Minnekahda. Plymouth, Boulogne. Sur Mer X. w York. Cherbourg, Hamburg 19. novembra: Haturtna. Tr»t Sttftendam, lioulogfne Sur Mer, Rot* terds m 20 novembra: Herengaria. Cherbourg l.eviathan. Cherbourg, Bremen 21 novembra: iiOt i>efi:l«-,i U, Havre Lireadfti. Cherbourg. Premen 22. novembra: Olympic. Cherbourg Ar.tbi«-, Cherbourg. Antwerpen Kmnce, Havre 23 novembra. C- m>- Oraiide. Xapoll. Genova I H-utschland Cherbourg. Hamburg 27 novembra: Mauritania. Chwoourr President Harding, Cherbourg Bremen 28. novembra: _Mu. ru I.en. Iloul<«n« Sur Mrr, Hre- m«*n 29. novembra: Homeric. Cherbourg l*apland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Plymouth. Boulogne Sur M-r Augustus. Xapoll. Genova 30. novembra: Mi waukee. Cherbourg. Hamburg President ltoo!»evelt. Cher b»urg. Hi fii^n Jesenski met. — okt i». "It* do Franc" BožiCnl skuoni Wat, — dec., "Ms do F-anco". BANOVČEVI KONCERTI. 27. oktobra: Cleveland. Ohio, < Collin wood >. 2. novembra: Girard, Ohio. 3. novembra: Lorain, Ohio. Vsi dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov: BANOVEC SVETOZAR. operni pevec 442 National Ave., Milwaukee. Wis. R DNI PREKO OCEANA; Najkrajša In najbolj uQotfna pot ca ootovanja na ogromnih mrniklhi i ILE i>E FRANCE 8. nov.; 6. dec. <10. P M. i <10 P M t j FRANCE 22. Nov.; 12. decembra 110 P. M. > < 6 P. M ) PARIS 24. januarja. <5 P M > Nsjkrtjl« pol po »ciosnict Vsako )• v posebni kabini i vsemi m -dernl ml udobnost: — Pijana In slavna francoska kuhinja larsdno nI. s cone VpraAaJta kateregakoli I oooblaAlonoga sgnots | aH % FRENCH LINE It STATE ST RE ET NfcW YORK. N. Y. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo is raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanja smo dobili STENS&I ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma nstregli našim čitateljtm. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA S A MO X • (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Brfinote veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Ce o posluževati atlasa, morate listati po nJem In predno najdeta, kar IMo-fat. mine ponavadi dosti Časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM so pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančne ugotove. kje se Je zgodila kaka nesreča, kje Je porušil tornado, kam Je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMUEVIP. ko w učo scmljepisja. Nai STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima lest strani, Id vsebujejo približno MM kvadratnih inter. Dole Jo M. širok ca 25 inčev. Dostikrat ste i« tttall v časopisih all knjigah o krajih, ki vam also bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti vetje, te bi vedeli, kje se aa-Z naiim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi ui V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta ir vseh kontinentov, tikin v petih barvah. Velik zemljevid Združenih driav, na katerem so vas ieleznice in cesto. Nov zemljevid za paketno podto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacififcaags |Mins, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU vas veliko vainostL Ko ca boste en M na to. io Se Imate mmUevld ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo ca no boste daU niti za pot dolarje*. NABOČIR OA rait StOVENIC PUBLISHING COM? ' J a. 216 Weat 18th Street, New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen poto.atl t stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naSe i?oifo-letne izkušnje Vam mi zamorsmo dati najboljša poiasnila in priporočamo vedn« te prvovrstne bno-parnike. Tudi nedriarljan! zamrejo potovati v stari kraj ua obisk, todU preskrbeti si morajo dovoljenje za poT^iiev (Return Permit) iz Wash-inftona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita Je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in se ne poiilj^jo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilce osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit so mora vložiti najmanje eden meseo pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj w jim pošlje na Barge Office, New York, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni Jo prve polovice kvote. Do droge polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripnščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanealjlvo SAKSER STATE BANK B COKTLANDT SRBET NEW XOBK