?§Stnin* jlafau* » gotovi«. IZKAM VSAK TOttEK, CiiTKIMK IN SOBOTO. i iMirinr— i*w; > •. u—M mtmmvm m nn"<» Cena poMimimsai številki Din 1‘5& časopis asa trgovino, industrijo in obrt. dhcdiuStvo in uptavništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — 51 pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.933. ''idt.jcnm.i m ožemite 5M.S. lelno 1 /M) D, za pol leia 90 D, za četrt leta 4!> D,-mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LBTO IX. *i. &fcž. LJUBLJANA, dne 26. januarja 1928. TeJefou ‘‘-it. 552, ŠTEV. U. P. Cvenkel: Situacija na lesnem trgu v Sloveniji. V Slavoniji se je v zadnjem času razvila zakotna lesna trgovina. Italijanske lesne tvrdke pošiljajo oz. imajo v Sloveniji nastavljene svoje zastopnike, kateri so deloma strokovno naobraž&ni, deloma pa tudi ne. 1 i prehodijo in preiščejo vso Slovenijo, vse najmanjše žago in pokupijo les direktno od malih producentov, velikih trgovcev in industrijcev ne obiščejo, ker bi pri tem razven svoje 3 odstotne provizije pač ne mogli ničesar vec zaračunati c z. zaslužiti. Hvala Bogu, da jih ni veliko, ampak kar jih je, jih je preveč in še ti se morajo odstraniti. Kajti taki ljudje škodujejo ne samo •slovenkin solidnim, reelnim trgovcem, ampak oni škodijo svojim lastnim gospodarjem, ker kupujejo manje vreden les in ga zaračunajo po cenah, po katerih M ga lahko trgovci sami dobili direktno od veletrgovcev in industrijcev s to razliko, da bi bila obdelava tega lesa veliko popolnejša, tako assortiment, kakor tudi manipulacija. Jasno je in v interesu vsakega posameznega kontrahenta bode, da si poišče reelnega in solidnega kontra-henta. Pritožbe, ki prihajajo od strani tako trgujočih agentov na račun naših solidnih trgovcev, so neupravičene in vse obsodbe vredne in slovenskemu trgovstvu zelo škodljive. Slovenski, kakor italijanski trgovci napraviti morajo vse korake, da se ta zakotna trgovina prepreči, da se izločijo vsaj take vrste prekupčevalci in da se vzpostavi direktna zveza med italijanskimi trgovci oz. konsumenti in z našimi trgovci in industrijci. Na ta način si bodo italijanski trgovci prihranili 3 odstotno provizijo in prejemali bolje manipulirano, sortirano in obdelano blago. Slovenski trgovci pa bodo zopet zadobili oz. ohranili sloves solidnosti in reelnosti, kateri jim po vsej pravici in v vsakem oziru pripada. Pozor, davkoplačevalci! Od uglednega finančnika smo dobili v priobčilo sledečo opozoritev in navodilo za davkoplačevalce: „ Davčna administracija v Ljubljani je obvestila davkoplačevalce o predpisu dohodnine z vsemi pribitki za davčno leto 1925 in opozorila, da poteče prizivni rok proti predpisu dne 30. januarja 1926. Predpisane svate v celoti so •ogromne! Že osnovna dohodnina kaže večinoma dosti višje številke od prejšnjih davčnih let, dasi naše gospodarstvo ▼idno slabi in pada. Davkoplačevalci so našli premalo zaščite v I. stopinji! Davčna administracija v Ljubljani pa je po navodilih g. delegata predpisa in preračunila dohodnino s pribitki deloma bres pravilne lakonite .podlage. Tako so je predvsem k osnovni dohodnini priračunil in predpisal tako-zvani 35% —120dvojni pribitek, ki za Slovenijo v veljavnih zakonih ni utemeljen. Vojni pribitek se je vsled vojnih razmer med vojno s cesarskim ukazom od 28. Vlil. 1916, d. z. 280 začasno do nadaijnega dovolil, veljavnost te začasne dovolitve, ki se sploh parlamentarno ni nikdar uzakonila, pa je s finančnim zakonom od 30. julija 1918, d. z. 285, čl. 1 zakonitim potom prenehala dne Ul. decembra leta 1918. Predpis in pobiranje te vojne doklade sta bila torej z 31. decembrom dalje vsled točne določbe avstrijskega finančnega zakona ukinjena. — Nadaljno dejansko pobiranje te vojne doklade je bilo do nove zakonite finančne določbe brez zakonite podlage (ex lex), ker avstrijski pri nas veljavni dohodninski zakon kakega pribitka k dohodnini ne pozna. Prehodna nared ba deželne vlade ra Slovenijo tozadevno ni prav ničesar zakonito določila. Prvi finančni zakon kraljevine SHS za 1. 1920/1921, ki obširno določa razil > pribitke in doklade finančni zakon za poznejša leta 1922 23, in 1924 a« LISTEK. Pravila naših delniških družb. Vniv. prof. dr. Milan (Nadaljevanj«.) c) Ako naj bo dovoljeno, da se seja upravnega sveta vrši tudi izven sedeža družbe, mora biti to v statutu povedano, bodisi da se naravnost navedejo kraji, bodisi, da se zahteva za odreditev drugega kraja nego sedeža soglasnost vseh članov upravnega sveta, sicer je mogoča Mikana, mogoči pa tudi nepotrebni stro-iki ta družbo. č) Včasih je naravnost naštet delokrog načelstva po točkah, kakor da bi bilo izključen kaj drugega. To ni pravilno, ker je delokrog omejen le po zakonitih ali »tatJtarnih delokrogih drugih organov delnlgke družbe; naštevanje najvažnejših točk delokroga je dobro, toda razvidno naj bo, da gre samo za posamezne vzglede. d) Da‘ii to zallteva zakon sam (čL 209. 5t. 7. trg. zak.), nt vedno točno povedano, kako se na ven legitimujejo izvoljeni ali kooptiranl člani načelstva in drugi družbini pooblaščenci (uradniki). e) V enem izmed statutov sem opazil, da je bila skupščina pozvana, da voli p?.r namestnikov za upravno svetnike, upravni svet pa je imel pravico, da izmed teh že voljenih namestnikov ko-optira rednega člana upravnega sveta. Stvar ni nepraktična: skupščina določi krog oseb, izmed katerih naj se vrši ožji izbor. Toda pomniti je treba, da je po teoriji in praksi namestnik na v e n na vsak način pravi član upravnega sveta, tudi če ni še pozvan, da res vstopi v upravni svet. Ce velja kolektivno zastopstvo po dva in dva, torej lahko dva namestnika veljavno zastopata družbo, dasi je število rednih članov načelstva popolno in ni razloga za nadomestovanje. f) Navadno je prezrta določba regula-tiva, da treba v primeru, kjer naj poleg članov načelstva tudi uradniki družbe podpisujejo firmo, v statutu izraziti, da morajo osebe, ki niso člani načelstva, pri podpisovanju firme svojemu podpisu pridati pristavek, ki izraža prokuro. Reci moram, da v opuščanju te določbe ne vidim nesreče. Niti ni v skladu z zakonom (<5l. 234. trg. zak.), ki naravnost pripušča pooblaščence vseh vrst in ne samo prokuristov (saj baš o teh ne govori, tako da je bilo ne' d;>j celo sporno, ali more delniška družba imeti prokurista), niti ni praktična, ker ni uvideti, zakaj naj bi delniška družba ne mogla imeti poleg prokuristov tudi poobla- do 1925 za Slovenijo in Dalmacijo nikjer ne ustanavlja predpisa in pobiranja z avstrijskim fin. zakonom ukinjenega začasnega vojnega pribitka na dohodnino. Predpis in pobiranje vojnega pri-bitka ali državnega pribitka s 35% — 120% po lestvici nima torej v Sloveniji jn Dalmaciji niti v temeljnem dohodninskem zakonu, niti v naših finančnih zakonih ali dvanajstinah zakonite podlage. Istotako je nezakonit invalidski in komorni davek, v kolikor se je predpisal od nezakonitega 35%—120% vojnega pribitka. Namen te opozoritve je, pokazati, zakaj da je Slovenija že nekaj let sem z davki preobremenjena v primeri z, drugimi deli naše države in pokazati, kie da tiči pravi vzrok, da plačuje Slovenija vsako leto na desetice milijonov dinarjev nad proračun finančnega ministrstva samega, katera preobremenitev mora tekom let vzpričo še drugim težkočam dovesti do naše gospodarske propasti. Opozarjamo torej vse tiste davkoplačevalce, ki se čutijo po predpisani dohodnini s prikladami preobreme-nje, na njihovo pravico do priziva v navedenih dveh smereh, ki se naj glasi približno tako-le: »Davčni administraciji v Ljubljani. K štev.............. PRIZIV proti predpisu dohodnine in pribitkov. Podpisani (naj sledi ime in bivališče) »e pritožujem proti predpisu dohodnine z vsemi pribitki za davčno leto 1925, ki se mi je predpisala z zneskom Din in sicer v sledečih točkah: 1. Ker se je predpisal k osnovni dohodnini kot državni pribitek po lestvici 35%—120% takozvani vojni pribitek, ki za Slovenijo in Dalmacijo v veljavnih zakonih ni utemeljen, 2. ker je nezakonit tudi predpis invalidskega in komornega davka, v kolikor se ima pobirati od nezakonitega 35%—120% vojnega pribitka. Prosim: 1. da se predloži ta priziv višji stopinji, ki naj predpisano dohodnino v smislu pritožbe zniža, 2. da se mi dovoli z ozirom na visokost dohodnine s temi pribitki odlog plačila Vs (ali V2) predpisane dohodnine do pravomočnosti tega priziva. Kraj in datum. Podpis. V temu smislu sesta\ljena pritožba so naj kolekuje s kolekoin Din 20 in odpošlje iDavčni administraciji v Ljubljani. Ako bi bila tudi kaka druga davčna administracija ali davčna okrajna ob-U!.>t v tem času predpisala dohodnino, naj se naslovi priziv na dotično davčno oblast, ki je predpis dohodnine izdala. Ako se pa misli eden ali drugi ob-davčencev pritožiti tudi glede osnovne dohodnine, ker cenilna komisija njegove napovedi ni vpoštevala in se mu zdi tudi osnovna dohodnina previsoka, mora tozadevno točko navesti in posebej utemeljiti. Finančni zakoni po vrsti zabranju-jejo predpis in izterjavanje davkov ali pribitkov, ki niso izrečno v finančnih zakonih in proračunih utemeljeni. Odgovorni za to so dotični državni organi tudi osebno. Vzpričo nerazmemega natezanja davčnega vijaka v Sloveniji, ki postaja neznosno, je umestno, da se oprti na zakon po tem navodilu pritožijo cen-ziti, ki se čutijo preobremenjene in hočejo svoje pravice braniti in da vlo-že pravočasno do 30. januarja 1926 priziv. Prosi se uljudno 7a ponatis. Pred vložitvijo dohodninskih napovedi. Kok za vložitev dohodninskih napovedi za 1. It 26 poteče koncem tega meseca. Višina dohodnine, ki odpada na napovedane dohodke, se je z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesečo december 1925 — marec 1920 iz-premenila v toliko, da se od 1. januarja 1626 ne plačuje na dohodnino od dohodkov, ki so poleg dohodnine zavezani še kakemu drugemu davku, j ščencev, ki seveda, če ravnajo za druž-; bo, lahko pridejo v položaj, da morajo podpisati firmo. Stvar pač treba razumeti tako, da naj se vodečim uradnikom družbe, takozvanim ravnateljem, da tudi formalna prokura, in v tem smislu je določba hvalevredna. V ti zvezi treba omeniti še vprašanje, ali je mogoče postaviti prokurista samo z a poedino podružnico, torej tako, da družbo tudi n a v e n veljavno zastopa samo v poslih podružnice, za katero je postavljen. Da praksa čuti potrebo take krajevne cmejitve obsega prokure, ne dvomim, ker sem opetovano opazil v statutih določbe te vrste. Eno seveda je gotovo, da namreč taka omejitev v razmerju napni m družbi veže prokurista. Ce bi ta sklepal posle, ki se ne tičejo podružnice, ra katero je postavljen, bi kTšil svoje d 'ni sti in bil družbi odgovoren. Vprašanje pa, ali bi družba mogla sopogedniku prigovarjati, da ta prr> kurist v določenem primeru ni ravnal po svojem nalogu, da je prekoračil prokuro, se redno v teoriji in praksi zanika in treba priznati, da po besedilu in smislu-zakona po pravici. Družba bo torej zavezana tudi iz pravnega posla, ki ga sklene za določeno podružnico postavljen prokurist, čeprav so pravH posel ni sklenil v delokrogu te podružnice. Edi- no izjemo bi z ozirom na čl. 41. trg. zak. (>in podpisovati firmo«) morda mogli pri/n ati v onih primerili, kjer je firma podružnice različna od firme glavnega zavoda. Tudi to pa ni gotovo in priznano, zato se v podrobnosti ne spuščam. Po drugi strani sem opazil, da nekateri statuti določajo, da naj se vodeče osebe podružnic (dirigenti, disponenti) vpišejo v trgovski register; to zopet ni mogoče, če niso prokuristi. Pač pa e pravica zastopanja takemu trg; vinskemu pooblaščencu, ki ni prokurist, lahko tudi z učinkovitostjo na ven omeji na delokrog po-edine podružnice; previdno bo le, to tudi kakorkoli izraziti, da pride v \ednost strankam. Vsekakor je tam, kjer je re-čeip, da za podružnico podpisujejo prokuristi in dirigenti, treba jasno poveda- li, ali tudi dirigenti podpisujejo firmo per procura; opazil sem za ta del nejasnost, kajti dirigent, ki je ovlaščen, da podpisuje firmo per prccura, je proku-rot, dasi morda nima tega službenega n?.! lova. Sploh se opaža, da določbe glede vodstva in zastopstva pri podružnkah ni-io vedno tako jasne, kakor M treba lo. Da ni moči posameznim {kinom načelstva njihovega zakonitega pooblastila omejiti na poedino podružnico, se razume samo po sebi, oni lahko ravnajo za družbo v vsakem p gledu ne usojeno. no plačuje niti invalidskemu davku niti vojaško komorski davki. Dohodnina z 1. 1926 se bo odmerila po sledeči lestvici: zna Ja Od dohodkov v Din dohodnina s pribitki od 5.000 do 5.500 32125 » 5.500 6.000 360’80 > 6.000 6.500 40315 6.500 7.000 460‘85 7.000 7.500 50475 7.500 8.000 55085 > 8.000 > 8.500 61770 8.500 9.000 665‘40 0.000 9.500 71325 9.500 10.000 761 — 10.000 11.000 858‘90 > 11.000 12.000 95965 12.000 > 13.000 1.095T0 > 13.000 14.000 1.19965 14.000 15.000 1.34760 > 15.000 16.000 1.45810 16 000 17.000 1.621'60 17.000 18.000 1.74150 » 18.000 19.000 1.866‘35 19.000 20.000 2.114-80 20.000 21.000 2.253-40 > 21.000 22.000 2.392'05 22.000 23.000 2.536*55 > 23.000 24.000 2.68165 24.0C0 25.000 2.832-— > 25.000 » 26.000 3.154-85 26.000 27.000 3.320‘35 £ 27.000 28.000 3.485-80 > 28.000 29.000 3.651*80 » 29.000 30.000 3.816'80 30.000 31.000 3.982*30 31.000 32.000 4.147'SO 32.000 £ 33.000 4.313*30 > 33.000 S>' 34.000 4.47875 » 34.000 > 35.000 4.64-4*25 > 35.000 36.000 5.062*85 36.000 > 37.000 5.237*05 37.C00 38.C00 38.000 39.000 5.411*25 5.535*45 > 39.000 » 40.000 5.759*65 s> 40.000 > 41.000 5.933*85 > 41.000 > 42.000 6.108*05 42.000 43.000 6.282*25 43.C00 44.000 6.456*45 > 44.000 » 45.000 6.630*65 45.000 46.000 6.804-85 > 46.000 > 47.000 6.979-05 > 47.000 48.000 7.153-25 » 48.000 49.000 7.327-45 > 49.000 ,> 50.000 7.501-65 > 50.000 > 52.500 8.601-45 > 52.500 > 55.000 9.080-50 > , 55.000 > 57.500 9.559-55 > 57.500 60.000 10.038-60 60.000 !> 62.500 10.517*65 » 62.500 3> 65.000 10.996-70 » 65.000 » 67.500 11.475*75 67.500 > 70.000 11.954*80 70.000 > 72.500 12.433*85 » 72.500 75.000 12.912*90 75.000 77.500 13.391:95 77 500 » 80.000 13.871 — 80.000 > 82.500 14.350*05 82.500 85.000 14.829*10 > 85.000 > .87.500 15.308*15 » 87.500 > 90.000 15.787*20 90.000 i P2.590 16.266 25 92.500 95.000 16.745 30 95.000 3> 97.500 17.224*35 * 97.500 > 100.000 17.703*40 > 100.000 102.500 18.182*45 102.500 > 105.000 18.661*50 105:000 107.500 19.140*55 » 107.500 110.000 19.619'60 i 110.000 > 112.500 20.008-63 > 112.500 » 115.000 20.577*70 115000 > 117.500 21.05675 > 117.500 > 120.000 21.535-80 120.000 > 122.500 22.014*85 > 122.500 > 125.000 22.493-90 > 125.000 127.500 22.972‘95 > 127 500 > 130.000 23.452 — 130.000' 132.500 23.931 05 > 132.500 > 135.000 24.410-10 i 135 000 > 137.500 24.889-15 > 137.500 > 140.000 25.368-20 > 140.000 > 142.000 25.847'25 > 142500 145.000- 26.326 30 > 145.000 > 147.500 26.805-35 > 147.500 > 150.000 27.284-40 Davek pp tej lestvici se razdeli na osnovni davek, vojno doklado iri izredno doklado. V tej izmeri se pobira dohodnina samo od trgovcev, obrtnikov, industrijcev, hišnih posestnikov in drugih davkoplačevalcev, ki plačujejo poleg dohodnine od svojih dohodkov še druge davke. Za službene prejemke, ki so zavezani edino dohodnini, se poviša lestvica še za invalidski davek in vojaško komorsko doklado. Frcdukcija in trgo?ma s hmeljem na češkoslovaškem. V našem časopisju se je opelovano izražala domneva, da se naš hmelj izvaža v severne in zapadne države pod tujo znamko preko raznih inozemskih tranzitnih skladišč. Naš interes gre za tem, da se talca manipulacija s hmeljem onemogoči, kar je na Češkem že zakonitim potom urejeno. V informacijo naših hmeljarjev priobčujemo danes pregled otiredb in predpisov glede ureditve trgovine s hmeljem v Č. S. R. in želeti bi bilo, da se tudi v naši državi na podoben način zavaruje domača produkcija. Informacija, ki smo jo dobili od odlične češkoslovaško osebnosti, se glasi sledeče: Čestokrat čujemo trditve, ki se izražajo tudi v raznih člankih in publikacijah, da se hmelj, pridelan na ozemlju izven češkoslovaške republike, uvaža v ČSR, odkoder se zopet izvaža v ostalo inozemstvo pod označbo žatečkega hmelja. Te trditve so popolnoma neosnova-ne, kajti hmelj, pridelan v ČSR, spada pod zakonito obvezno žigosanje z označbo kraja izvoza in je popolnoma izključeno, da bi se hmelj, pridelan v kaki drugi državi, izvažal v tujino kot žatečki hmelj, kakor to dokazuje vsebina nadaljnjih odstavkov našega članka. Hmelj se goji v čeških pokrajinah od pradavnih dob. Radi svoje nedosegljive moči si je pridobil češki, zlasti pa žatečki hmelj svetoven glas. Prvotno se je gojil hmelj sporadično po celem Češkem; danes se je omejila njegova gojitev na nekoliko posebno ugodnih oblasti na Češkem in deloma na Moravskem. Svetovni glas češkega hmelja je sam dal povod temu, da je nereelna trgovina uvedla pod nazivom »češki hmelj« v obtok hmelj, ki ni bil na Češkem gojen. Iz tega razloga je bilo po preobratu upcljano obvezno žigosanje hmelja po krajevnem izvoru, ki je stopilo v veljavnost z žetvijo leta 1922. Glavni principi te odredbe so sledeči: Ves v ČSR pridobljeni in v promet dani hmelj mora biti obvezno žigosan po svoji krajevni provenienci že v proizvajajoči ga občini z navedbo države (ČSR), letnika, proizvajajoče oblasti in občine. Osnovane so bile v to svrho sledeče oblasti hmelja: I. Na Češkem (češki hmelj): 1. Proizvajajoča oblast Žatec, na-zvana po mestu Žatec, preje znana na svetovnem trgu pod nemško označbo sSaaz«. Žateška oblast obsega vso prejšnjo oblast žatesko, s hmeljniki v širšem okolišu mest: Žatec, Posto-loprty, Louny, Rakovnik, Jesenice, Podbofany, Kadan in Chomutov. — Površina hmeljnikov je znašala leta 1924 7065 ha, pridelek 154.000 q (a 50 kg). 2. Proizvajajoča oblast Roudniška, nazvana po mestu Roudnice. Ta oblast je bila na novo osnovana z odcepitvijo od usteske oblasti; obsega hmelnike v širšem okolišu mest: Roudnice, Libochovice, Velvary in Molnik. Površina 1. 1924 je znašala 414 ha, pridelek 12.000 q (ž 50 kg). 3. Proizvajajoča oblast usteška, na-zvana po mestu Usteku, znanega preje pod imenom »Auscha«. To oblast h tvorijo prejšnja usteška oblast zmanjšana za novo o-snovano roudniško oblast, a obsega hmeljpike v širšem okolišu mest: Ustek, Litomerice, Šteti in Polep. Površina je 1. 1924 znašala 1.043 ha, pridelek 27.000 q (6 50 kg). 4. Proizvajajoča oblast dubska, imenovana po mestu Dubž, znanega preje pod nemško označko »Dauba«, obsega prejšnjo dubsko oblast s hmeljniki v okolici mest: DubA, Mel-nik in Mšeno. Površina hmeljnikov 1. 1924 je znašala 187 ha, pridelek 4.500 q (fi 50 kg). II. Na Moravskem (moravski hmelj). 5. Proizvajajoča oblast tršiška, imenovana po občini Tršice pri Olomou-cu. Obsega tršiško oblast: površina hmeljnikov v 1. 1P24 je bila 47 ha, pridelek 800 q (6 50 kg). Raiscžnost vsake proizvajajoče oblasti je točno omejena z označbo občni, ia fcpuuajo k oblasti. Samo sledeče občine se smejo posluževali pristopu o?..iacL-e misija.: cesKi nmelj: žateski hmelj, rouclmški hmelj, us Leski nmelj, uubski hmelj, moravski hmelj, trziški hmelj. ij'd vsako proizvajajočo oblast je ustanovljena posebna javna zigosar-na hmelja, pod koje kontrolo se vrši žigosanje hmelja. V upravi žigosaren so zastopani producenti z dvema tretjinama, trgovina z eno tretjino. Žigo-sarne nrneija so javni zavodi in spadajo pod nadzorstvo poljedelskega minisuistva. Z nadzorovanjem žigosani je poverjen »stalni hmeijski komisar,« imenovan od ministrstva poljedelstva v sporazumu s trgovsktm ministrstvom. Mešaa hmelj, pridobljen v ČSR, z inozemskim je prepovedano; istotako je prepovedano mešati hmelj raznih letnikov ali hmelj raznih proizvajajočih oblasti. Dovoljeno je mešati samo domač hmelj istega letnika in iste oblasti in to samo pod kontrolo žigosar-nice. Ako je hmelj določen za izvoz v inozemstvo, mora biti njegova provenienca z znamko (marko) overovljena. Označba kmelja se sme vršiti samo z i gorinavedenimi znamkami. Ako hoče producent hmelj ekspor-tirati iz proizvajajoče občine, ga mora prijavili pri poverjeniku za žigosanje. Poverjenik pregleda pred napolnitvijo hmelj, potem naloženi hmelj stehta, zaplombira, opremi vrečo z navedbo države, letnika, proizvajajoče oblasti in občine, vtisne registracijsko številko in izda, na tako in pod njegovim nadzorstvom označeni hmelj, tehtnični list, opremljen z istimi podatki. Stare zaloge morajo biti žigosane še pred novo žetvijo. Trgovec s hmeljem prejme torej zapečateno in po provenienci t//.n a ceno vrečo hmelja, opremljeno s. :>teht-ničnim listkom*:. Ako hoče trgovec eksportirati hmelj preko meje ČSR, ga mora prijaviti pri žigosarni v svrho overovljenja cznačbe provenience in predložiti obenem »tehtnični list«, izdan od poverjenika v proizvajajoči občini. Najde-li žigesama plombe in tehtnični Ust od proizvajajoče občine v redu, izvrši cverovljenje hmelja s tem, da opremi vrečo hmelja s pečati in plombami žigosarne in z novim registracijskim listkom; tehtnični list, izdan od poverjenika prvotne proizvajajočo občine, žigosama odvzame, nakar izda na tako overovljeni hmelj »overovno listino . Teks in format overovnih listin je z vladno nared bo kino rLLetn. Ove-rovne listine posameznih oblas'i se razlikujejo samo po barvi. Za Žatec je določena modra, zn Roudnice, rude-Ča, za Ustt'k žolta, za Duba vijoličasta in za Tršice zelena barva. Brez kontrole žigosarne trgovec ni upravičen odpreti vreče hmelja, žigosanega od poverjenika. Vsaka manipulacija s hmeljem, ki zahteva otvoritev vreče, spada pod kontrolo žigosarne. Iz gorinavedenega je razvidno, da nudi ta kontrolni pestopek inozemskemu kupcu češkega kmelja popolno jamstvo o pristni provenienci istega. Hmelj, ki se ponuja ped raznimi značkami Bohemian Tvpe, Saazer Ty-pe, Hopfen aus Saazer Setzlingen, chmel ležakovy, chmel vyčep«i, chmel pansky in podobno, ni češkoslovaškega izvora. Teh označb se poslužujejo v svrho prevare neinformiranega kupca, da bi ga prepričali, da je hmelj češkoslovaške provenience. Take in slične označbe so v ČSR potom zakona direktno prepovedane. Garantirano češkega izvora je samo hmelj; ki ima na svojem nepokvarjenem ovitku z zakonom zaščitene pečate, plombe, aznačke in ove-rovljujočo značko javnih žigosaren hmelia v Žatcu. Roudnici, Ustčlni- Du-bi in Tršticah in ki so opremljeni obenem z overovno listino, na koje zadnji strani so žig, plomba in overjujo-ča značka točno upodobljeni. Odvisno je torej od kupca čsl. hme- Ija, da vedno zahteva hmelj, opremljen z overovno listino, kajti samo pri takem hmelju je dano polno jamstvo o njegovem čsl. izvoru; ves ostali hmelj naj odkloni. Eksportna trgovina s hmeljem »e osredotočuje v Žatcu, Pragi in U»teku; poleg tega so omembe vredna kot trgovska središča tudi Roudnice, Duba in Tršice, v katerih mestih so ustanovljene javne žigosamice hmelja. Trgovina. Isvoz žita r Kalijo prepovedan do 90. junija t. 1. »Gazzetta Ulficiale« objavlja naslednji kr. cdlok-zakon z dne 3. januarja 1926 ši. 41. ki se tiče prepovedi fcit-nega izvoza: Čl. 1. Izvažanje žita je prepovedano do 30. junija 1926. Ta kraljev cdlck-zakon velja že a našo strošno opeko v Grčiji. Neka.trgovska agentura v Grčiji se zanima z# uvoz. •strešne opeke v Grčijo. Zeti, da ji tvrdke, ki imajo lahko in d^bro pečeno p peko, pošljejo vzorce s cenami frank o .vagon. Solun. Ker se sedaj v Grčiji mnogo zida, je našim tvrdkam dana možnost, da svoje-blago tam placirajo. Ista agentura se zanima tudi za uvoz naših suhih gob v Grčijo. Njen tečen naslov dobijo interesenti v. pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Konkurzi in poravnave ua Češkoslovaškem. V mesecu decembru 1925 je bilo na Češkoslovaškem priglašenih 174 (v mesecu novembru 161) poravnav in HO (40) konkurzov. Celo leto 1925 se je priglasilo 1981 poravnav in 450 konkurzov. In;leksne številke. Ameriški indeks za. veletrgovino je izkazoval sredi meseca decembra 1925 158.7 točk, ogrski koncem meseca decembra 1925: 18.832 in nemški dne 13. januarja t. 1. 120.6 točk. — Češkoslovaški indeks za detajlno trgovino je izkazoval v mesecu decembru 1925 povprečno 806 točk. Naš izvoz v 1. 1925. V prvih treh četrt- letjiH I. 1025 je država i7.v07.ila 6.706,040.478 Din hlnga. Na posamezne države se razdeli ta izvoz sledeče: Italija 1703.2 milj. Din (25.40%), Avstrija 1246.3 (18.39%), Braila 970.6 (14:49%), Češkoslovaška 604.8 (9.02%), Grška 491' (7.32%), Nemčija 398.3 (5.94%), Ogrdca 355.4 (5.3%), Švica 2S4.5 (4.24%), Francija 155 (2.32%). Bolgarija 68 (1,02%), Anglija 65.5 (0.08%), Amerika 60 (0.90 <;dst.), Egipt 59.6 (0?9%), Poljska 55.9 (0.84%), Turčija 48.(3 (0.73%) in vse ostale države 136.4 (2.02%). Vinški semenj v Metliki. V okolici Metlike rastejo ponajveč bele vrsle-grozdja, pa tudi dobra črna portugalka in domača črnina. Vsled toplega podnebja so metliška vina za 1 do 2^ alkohola močnejša kot po drugih naših goricah. Ker so se vinogradniki poprijeli ▼ splošnem tudi že boljšega kletarjenja, ro virj-kov z dnem 23. januarja t. 1. odpovedali delo vsem delavcem. » Denarstvo. Obtok bankovcev Narodne banke. Narodna banka je imela po stanju dne 15. januarja t. 1. za 5967.7 milj. Din bankovcev v obtoku. Obtok se je od 8. t. m. znižal za 198.2 milj. Din. Uradni tečaj februar. Finančno ministrstvo je določilo za februar sledeče tečaje dinarja: 1 napeleonder 218, 1 turška lira 246, 1 angleški funt 274, 1 dolar 56.40, 1 kanadski dolar 56.15, 1 zlata nemška mar! a 13.42, 1 poljski zloti 7.75, 1 avstris’-i šiling 7.94, 100 francoskih fr-n'-otf 212, 100 švicarskih frankov 1090 100 italijanskih lir 227, ICO belgijskih r'"1>ov 255, 100 holandskih goldinarje . -o5 100 ru^uns’ ih lejev 25, 100’ bolgarskih levov 40, 100 danskih krom 1401, 100 Švedskih kreri 1505, 100 nor- Štev, 11. TRGOVSKI LIST, 26. januarja 1926. IW>nUIM*MUMMaBaMMMnMnMilim«NWtsuriMWlu+Af.% *»•* *v««t ..<*-» r. Strstu 3. ''veških kron 1147, IGO pezetov 801, 100 "■drahem 75, 100 Kč 167,-1 milijon madžarskih kron 790 Din. Promet. Prometni minister o naših železniških tarifah. V svojem ekspozeju o prometnem proračunu pred iinančnim odborom je prometni minister omenjal tudi železniške tarile in izjavil bledeče: Vprašanje larifov je eno najvažnejših vprašanj v gospodarski poliliki. Do oktobra lanskega leta se imeli na našem državnem področju tri različne tarile. V mesecu oktobru smo toliko napredovali, da smo izenačili tarife za vse proge naše države. Izenačene tarife niso najidealnejše in vsebujejo precej trdot. Zato je najprej«, čim je prišel na sedanji položaj, skrbel,: da sestavi tarifni odbor, ki naj podrobno prouči tarifno vprašanje in pravočasno reformira sedanjo tarifo, nato pa temeljito prouči vse činjenice, potrebne, da se to važno vprašanje postavi na pravo podstavo v prid državi in narodu. Gibanje parnikov. Paroplovna družba ^Oceaniat objavlja naslednje paroplov-no poročilo (23. t. m.): »Mrav« prispel 12. t. m. v Rotterdam, nadaljeval bo v Trst in na Reko; > Ja de ra < odpotoval 22. t. m. iz B na v Cardiff; >Zora< odpotoval 21. t. m. iz Methila v 'Benetke; »Sava« izkrcava v Teneriffi, nadaljeval bo v Las Palma*, Gifablanoo, Sredozemsko in Jadransko morje; iKostrena« prispel 22. t. m. v Marseille, nadijeval bo v Barcelono, Valencio, Alicante, Orano, Casablanco, Teneriffo in Las Pa Im as; >Sud-prispel 23. t. m. v Tret, nadaljeval bo 25. t. m. na Sušak; >Morava« odpotoval 22. t. m. iz Tr.ta na Reko in v Split na progi Jadransko—Egejsko morje in Carigrad; »Vladimir« na progi Jadransko —Egejsko morje; »Diamante na progi Jadransko—Egejsko morje. — Oceania. Železniški vojni park. h ekspozeja prometnega ministra, katerega je o prometnem proračunu podal finačnemu odboru, izhaja, da imamo v celoti 2005 lokomotiv. Od teh jih jo za promet sposobnih samo 1179. Vagonov imamo 48.472; od teh jih je v prometu 31.550. Za ozko-tirne železnice imanv> od 510 lokomotiv v prometu 359 in od 8134 vagonov 642;«. Lokomotive in vagoni, ki niso v premetu, so pokvarjeni. Te Številke jasno kažejo, kako ogromno škodo trpi naše državno pa tudi zasebno gospodarstvo, ker se pravočasno ne skrbi za popravo prometnih sredstev. Carina. Splošne določbe glede carinjenja izvoznega blaga. Iz objave Dir. drž. žel. Ljubljana posnemamo; A. Sprejemanje in odpošiljanje (upotenje) pošiljk v slučajih stalne transportne omejitve po ponižni poti za kakršnokoli postajo ali Progo, v kolikor ni za izvestne primere ^fugače odrejeno, ni dovoljeno niti ta-*rati ako to zahteva stranka v tovornem usltt. Pošiljke se morajo upotiti in od-Proraljati samo v pravcu, ki je označen v JPropisniku za uputivanje«. Ako je k* pet omejena, se ne sme prevzeti pošiljka na odpremo po dotični ali pomožni poti. — B. 1. V Bistrici, Bohinjsko jezero se smejo cariniti za izvoz preko Podbrda samo pošiljke iz postaj proge Dobrava \ inlgar, Bistrica-— Buh. jezejo. 2. Na Rakeku se smejo cariniti samo vse izvozne pošiljke živih živali, svežega mesa, zaklane živine in perutnine, sveže slanine, suhomesnate robe, jajc, svežega •sadja in svežega sočivja, razen tega pa vse pošiljke iz postaj od Brezovice do Rakeka za izvoz preko Rakeka. 3. V Celju. se smejo cariniti samo izvozne pošiljke iz postaj prog Celje—Dravograd— Mcr/a, Celje—Zalog, Podsused—Zidani ®HksI % a Madžarsko in Avstrijo via Maribor in via Ivotoriba, dalje pošiljke za Italijo in Avstrijo ter tranzit' via Jesenice iz Hoče—Celje, Središče—Pragersko *er priključnih stranskih prog, pri u vosu pa vsa roba za postaje navedenih prog, kadar tranzitira Celje kot poslednjo capinsko postajo pred namembno postajo. Izvozne pošiljke premoga iz Postaje '1 r-bovlje se morajo tudi odslej cariniti pri iKiili carinarnicah kot doslej (Maribor, Čakovec, Ljubljana, Zagreb). 4. V Koto-se izvozno carinijo one pošiljke, ki *° predane ja izvoz v Madžarsko na poplah med Čakovcem in Kotoribo. 5. V revaljah se smejo cariniti samo one rz-v«£ne pošiljke za Avstrijo in tranzit, ki j® predane za izvoz na postajah proge ^»vograd—Meža—Prevalje. RAZNO. Maribor za boljše sveže. Kakor pišejo mariborski listi se bo veliki avtoomni-bus-promet med Mariborom in Dravogradom, Mariborom in Konjicami, Mariborom in Št. lijem, kakor tudi mestni promet z biižno okolico, začel baje že pred Veliko nočjo. Listi tudi pišejo, da se bo s temi avtoomnibusi v daljne kraje prevažala tudi pošta, kar bo posebno za trgovce neprecenljivega pomena. V zadnjem času deluje naše obmejno mesto Maribor na to, da dobi vsekakor boljše zveze z bližnjo in daljnio okolico in da se poveča promet, pa tudi, da nudi tujcem, ki prihajajo od štirih strani v Maribor, večjo ugodnost, kakor so jo imeli do sedaj. Vlada umakne predlog zakona o pobijanju draginje? Iz verodostojnega vira doznavarno, da namerava vlada na pritisk vladne večine umakniti predlog zakona o pobijanju draginje. Merodajni krogi prihajajo baje do prepričanja, da bi zakon v nameravani obliki -našemu gospodarstvu več škodoval nego koristil. Nagibajo se vedno bolj. stališču, ki ga je v svoji znani brošuri zavzel sedanji minister za finance, da je edino okrepitev našega gospodarska najzanesljivejše sredstvo za pobijanje draginje. Pogajanja asa ureditev naših obveznosti v Ameriki. Ameriška komisija prodava sedaj spomenico naše delegacije. Obojestranske komisije se po vsej priliki i \ najkrajšem času sestanejo. Naša spomenica, ki je jako skrbno sestavljena, pojasnjuje naš gospodarski in iinačni položaj. Opremljena je z mnogovrstnimi statističnimi podatki in grafičnimi tabelami. Znižanje voznine za obisk praškega velesejma. Prometno ministrstvo je dovolilo obiskovalcem praškega velesejma za vožnjo po naših železniških progah v času c,d 21. do 28. marca t. t. polovično ceno. Našo zadružništvo na. razstavi v Filadelfiji. Glavni zadružni savez v Beogradu zbira materijal, za udeležbo na svetovni razstavi v liiadelliji, na kateri li te dostojno pokazati razvoj zadružništva .v naši državi. Temelj temu delu razstave tvori materijal, ki je bil lanskega leta razstavljen na zadružni razstavi v Belgiji- Zaposlitev inozemskih delavcev v Avstriji. V Avstriji je ogromno število ljudi brez posla. Vlada je začela zaradi tega po strani gledati inozemske delavce in je pred kratkim v Narodnem svetu izposlovala zakon, po katerem se smejo v Avstriji inozemski delavci zapcslevati le pod gotovimi pogoji. Po tj 2. toga zakona ■ie sme noben delodajalec zaposlevati brez oblastnega dovoljenja delavca, nameščenca, vajenca itd., ki ni avstrijski državljan ali ki ne prebiva stalno v Avstriji vsaj od 1. januarja 1923. Vendar pa se tudi za osebe, ki so ob tem času stalno prebivale v Avstriji, uporabi ta zakon, ako menjajo službodajalca. Zakon pa ne velja za poljedelske delavce in posle in smejo ti brez vsakega dovoljenja menjavati službodajalca; ako so bili dne 1. januarja 1926 zaposleni v Avstriji. Delodajalca, ki po lem dnevu sprejmejo poljedelske delavce ali posle v službo, morajo prositi za dovoljenje zveznera dobro uredil g. J. A. Kalinič in ki vsebuje brzojavne adrese vseh najvažnejših poslovnih tvrdk v Jugoslaviji. Adresar, ki vsebuje tudi najvažnejša določila meničnih zakonov kraljevine SHS, nadalje najvažnejša določila zakona o čekih v kraljevini SHS in izvleček iz jugoslovanskega zakona o meničnih pristojbinah (vse pisano v nemškem jeziku izpod peresa g. Ivo Baloševiča). Adresar stane 30 Din in se naroča pri g. Juriju A. Kaliniču, Zagreb, J. Deželiča Prilaz 35/1. Kmetijski tečaji. Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se vrše tekom tega leta naslednji tečaji za praktične gospodarje: 1. Živinorejsko- mlekarski tečaj, 3 dni v februarju. 2. Vinarski tečaj, dva dni v februarju-marcu. 3. Kletarski tečaj, tri dni v februarju. 4. Sadjarski tečaj, dva dni v marcu. 5 Tečaj za pridelovanje krme, dva dni v maju. Kdor se želi enega ali drugega ali vseh tečajev udeležiti, prijavi naj se najpozneje do 2. februarja t. L pri ravnateljstvu šole. Dan pričetka tečaja se mu bode pravočasno naznanil. Tečaj se bo vršil le, če se priglasi vsaj 20 udeležencev. Brezposelnost v Avstriji. V Avstriji je od dne 1. do 16. januarja t. 1. narastlo število brezposelnih oseb, ki dobivajo podporo od 200.628 na 212.278. Od prirastka odpade samo na Dunaj 3411 oseb. Poleg lega je po statističnih podatkih brezposelnih še 28.000 oseb, ki ne dobivajo podpore, tako da je v celoti v Avstriji preko 250.000 oseb brezposelnih. Novi prospekt Hvara. Potniški urad v Splitu je izdal te dni nov prospekt Hvara, me.'la, ki j« dobilo zbog svoje izredno blage klime ime >Jugoslovenska Madeira-.'. Prospekt pošilja poštni urad v Splitu, a kdor ga naroči, naj priloži pismu v poštnih znamkah 3 Din. Sporazum med sovjetsko Unijo in Švico. Dasi švicarska zvezna vlada demantira vesti, da se Švica in Sovjetska Rusija pogajata za ukinitev sedanjega bojkota, ki je. nastal po umoru' Vorovskija v Ženevi, in u postavitev prejšnjega stanja, vendar se dejansko švicarski zastopniki v Berlinu tozadevno dogovarjajo s sovjetskim poslaništvom. Francoska vlada bo posredovala, da se reši spor, ki je nastal z Vi rovskijevo afero. Rakovski je že prejel tozadevne predloge švicarske zvezne vlade in odpotuje v Moskvo, da jih osebno predloži in poroča. Vsekako bo vsled teh pogajanj prva pripravljalna razorožitvena konferenca preložena. Termin bo najbrže določen na sestanku Chamberlaina z Briandom. Glasnik za štednju, kredit i osigura-vanje. Od imenovane mesečne revije je izšla prva številka z zelo bogato vsebino. Redakcija glasnika se nahaja v Zagrebu, Marovska ul. 30. Istotam se nahaja tudi administracija, pri kateri se more list naročiti. Naročnina znaša letno 150 Din. Trgovina « slivami v Brčkem. Na hrčki trg se je v tednu od 28. decembra 1925 do 3. januarja 1926 dovozilo celokupno 1526.53 meterskih stotov sliv. Izvozilo se je pa celokupno 2192.90 meterskih stotov in to na domače trge v kraljevino SHS 201.60, Nemčijo 400.50, Italijo 1175.80, Dansko 308 in Francijo 1()7. Za propagan lo naših prirodnih lepot. Ker se je v zadnjem času pokazalo, da trosijo domači ijiidje svoj denar v inozemskih zdraviliščih, letoviščih in kopališčih ter bi bilo neobhodno potrebno, da se npezna širša javnost z domačimi naravnimi lepotami, ki so mnogim še ne-r znane, se je ustanovil konzorcij, ki bo s pomočjo minislr.-tva narodnega zdravja in ministrstva za socialno politiko začel izdajati v Zagrebu --Revijo za propagando prirodnih* lep t zdravilišč, kopališč, letovišč in iz.letišč Kraljevine SHS<, ki bo imel namen, da vse nižje sloje naše države informira popolnoma točno in brez katerih.si bodi stroškov o vseh pogojih in cenah posameznih zdravilišč in letovišč. Revija, ki bo v začetku izhajala v 5000 izvodih, se bo poslala vsem javnim lokalom, kavarnam, hotelom in ko se pozneje naklada poveča, se bo poslala tudi posameznikom brezplačno. Revir ja bo izhajala samo v spomladanskih in poletnih mesecih, v začetku vsakega me- seca, to je pred sezono in za čas sezone, potemtakem pet mesecev v letu, počenši od 1. maja do vključno 1. septembra. Redakcija in uprava revije se nahajata v Zagrebu, A. Ulica 12 (parter). Signalne naprave v trancodii- u parlamentu. Ko se francoska zbornica zopet sestane, bo člane presenetila nova tehnična oprema v zborničnem poslopju. Napeljala se je povsem nova signalna naprava, s katero so zvezane posamezne klubove sobe ter razni zb mični prostori. Svetilčni signali so tako razvrščeni po celi zbornici, da označujejo po vseh pisarnah in klubskih dvoramih točen potek posameznih razprav. Blizu govorniškega odra je tastatura, na kateri se dajejo lučna, torej neslišna znamenja. Modra luč pomeni, da je govornik ravno končal, rdeča luč naznanja, da se bo vršilo glasovanje, z rumeno se obve ti od-geditev razprave itd. Posebno za poslance, ki se tekom zasedanja mnogo mudijo izven zbornične dvorane, da sprejemajo deputacije, se snidejo z raznimi vo-lilci itd., so te naprave jako prijetne, ker lahko brez skrbi zasledujejo, potek razprav in ne zamudijo glasovanja. Razen tega so v klubove prostore še napeljane brzojavne zveze z atvomatično pišočimi stroji, ki neprenehoma beležijo vse govore in stvarne debate iz skupščinske dvorane. — (K. Tiefeingruber.) ££££ pumsLSJumjmam wW£SS)friA< C____________-...... Ako piješ „Buddha“ Č3l; vživašženazemlflraj! s 4*!*“* ti. m m ' Ljubljanska borza. Dne 25. januarji 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1: 192.1 den. 77, bi. 79; Tobačno srečke iz leta 188« den. 3)0; Zastavni listi Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske de-želne banko den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d, Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210, bi. 220; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Slaveaska banka d. d., Zagreb dea. 50; Kreditni zn vod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana dan. 120, bi. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. ti, Ljubljana den. 110; »Stavbna družba« it. d., Ljubljana den. 110, bi. 110; >Seširc, tovarna, klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 12«. Blago: Hmelovke, od 6—10 m dolge, fi cm debele, fco nakladalna postaja bi. 5,50; bukova drva, suha, fco nakl. postaja den. 21.50; pieuica bačka, fco vag. naklad postaja. 2 vag. den. 310, bi. 310, zaklj. 310; pžeuir«. banatska, fco vag. naklad, posfajn 2 viig. dem. 305, bi. 305, zaklj. 305; j »ženica domača, fco vag. prekmurska postaja bi. 320; koruza, umetno suSena, fco vag. sremska postaja taL 150; koruza, času primerno suha, foo vag. slavonska postaja 5 vag. den. 122.50, bi. 122.50, zaklj. 122.50; koruza, času primerno suha, fco Jesenice tranz. za II. 1 vag. den. 165, bi. 165, zaklj. 165; koruza, času primerno suha, fco vag. nakladalna postaja bi. 120; koruza medjinruiska, fco vag. medjimurska postaja 1 vag. den. 175, bi. 175, zaklj. 175.; koruza drobna, fco vag. prekmurska postaja bi. 175; oves srbski, fco Postojna trar.z. 1 vasr. den. 220, bi. 220, zaklj. 220; ječmen 66 67, par. Ljubljana bi. 2K5; ajda domača, fjo vag. prekmurska postaja bi. 205; rž domača* fco> vag. prekmurska postaja bi. 215; proso rumeno. fco vag. prekmurska postaja bi. 2T5;. oirebi drobni, pfenični, fco vato nakladalna postaja bi. 12o; ježice, zlatorumene, fco rag. dol. post. den. 250; la Porllandcement sSalo-m* - Tour. fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; \ sodih po 150, 180, 200 kg bi. 52.50, TRŽNA POROČILA. Mariborski trzni dan dne 23. januarja 1926. Slaninarjev je bilo to pot 77 in to je bil vzrok, da so cene slanini padle i« sicer se je meso predajalo po 20 do 30 dinarjev, toda slanino sq prodajali po 20 do 22, popr-ldne še celo po 17 23. t. m. pa je bilo 386 prostih mest prijavljenih, 640 oseb je iskalo službe, v 276 slučajih je borza posredovala uspešno in 26 oseb je odpotovalo. Tržne cene v Ljubljani. 1 kg govejega mesa Din 15 do 19, jezika, jeter, ledic, možganov 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, loja 7.50 do 13, teletine 17 do 20, jeler 25 do 30, pljuč 20, prašičjega mesa 20 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, 'edic 22.50 do 25, glave 7.50 do 10, park-jev 5 do 7.50, slanine 19 do 22, masti 26 do 27.50, šunke 35, prekajenega mesa 29 do 32, prekajenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.50, jezika 35, ko-štrunovega mesa 14 do 15, kozličevine 20, konjskega mesa 6 do 8, krakovskih m debrecinskih klobas 40, hrenovk, sa-■ alad, posebnih 35, tlačenk 30, svežih ranjskih 32 do 40, pol prekajenih 32 do 2:5, suhih kranjskih 67, prekajene slani-e 30. Kokoš 25 do 35, petelin 30 do 40, aca 20 do 30, domač zajec 8 do 25. 1 kg rapa 26 do 32.50, linja in ščuke 25 do : 0, sulca 50, klina 13.50 do 15, mrene . 7.50 do 20, pčenke 8 do 12.50. Liter mleka 2 do 3, 1 kg surovega masla 40, čajnega 50 do 55, masla 45, bohinjskega sira 35, sirčka 9 do 10, par jačkov 2.50 do 3.25. 1 kg belega kruha 6, črnega in rženega 5. 1 kg jabolk 4 do 8, ena oranža 1.50 do 2, limona 0.75, 1 kg rožičev 10, fig 10 do 16, dateljnov 25, orehov 12, luščenih'orehov 35, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 16. 1 kg kave 40 do 76, pražene kave 56 do 100, kristalnega sladkorja 13.75, sladkorja v kockah 15.25, kavine primesi 20, riža 10 do 12, liter namiznega olja 20, jedilnega 18, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, 1 kg soli 4.50, celega popra 52, mletega 54, paprike 20 do 56, testenin 9 do 12, pralnega luga 3.75, čaja 75. 1 kg pšenične moke št. 0 5.75, št. 1 5.25, št. 3 4.50, št. 5 3.75, št. 6 3, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2 do 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5. lq pšenice 350 do 360, rži 260 do 290, ječmena 240 do 260, ovsa 245 do 260, prosa 275 do 300, koruze 215 do 225, ajde 300 do 325, fižola 350 do 360, graha 400 do 500, leče 600. 1 q premoga 40 do 46, 1 ma trdih 6tv 160 do 180, mehkih 100. 1 q sladkega sena 75 do 80, pol sladkega 60, kislega 50 slame 50. 1 kg endivije 20 do 25, motovilca 22 do 28, radiča 12 do 18, poznega zelja 2 do 2.50, rdečega zelja 4 do 6, kislega zelja 2.50 do 3, ohrovta 3, ^arfijol 7 do 9, kolerab 8, kolerab podzemljic 0.75 do 1, Špinače 15 do 20, čebule 2 do 3, česna 15, krompirja 1.25 do 1.50, repe 0.50 do I, kisle repe 2 do 2.50, korenja 0.75 do 4, peteršilja 12, zelenjave za juho 8. Cene na svetovuih tržiščih. Po poročilih koncem preteklega tedna je notiral kurz za žito: Njujork: ozimna jara 201.25, ozimna 196.25, koruza 87.50. — Chicago: pšenica za maj 173.25, za julij 150, za september 142, koruza za maj 83.50, za julij 857/s, za september 87.25; oves za maj 44.75, za julij 45, rž za maj 107, ja julij 106.25. — Liverpool: pšenica za marec 11, 11.50, za maj 11, 9, za julij II.7. — Budimpešta: pšenica 420, oves 250, rž 245, ječmen 300, nova koruza 182.50, otrobi 172.50. — Hamburg: pšenica 270—280 zlatih mark, tž 270—280, oves 280—285, inozemski ječmen 160 do 165, koruza loco 170—175. — Kava je notirala dne 21. januarja t. 1. v Njujorku: santos št. 4 24.45, rio št. 7 18.75, januar 18.05, marec 18.20, maj 18, julij 17.68, september 17.29, december 17.01. — Sladkor: Njujork za januar 2.35, za marec 2.40, Za maj 2.52, za julij 2.62. Pariz: za januar 236.50, za februar 237.50. London: za januar 13, 9, 25 do 13, 10, 50, za februar 13, 11, 25 do 14, 0, 75, za marec 14, 3 do 14, 3, 75, za april 14, 4, 50 do 14, 5, 25, za maj 14, 7, 50 do 14, 9, za junij 14, 9 do 14, 11, 25, za julij 14, 10, 50 do 15, 1, 50. — Praga: Ustje Iranko 155 denar. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. januarja t. 1. ponudijo za dobavo 3000 kg firneža; do 3. februarja t. 1. pa glede dobave 3000 kg pocinkane pločevine. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode-lenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 30. januarja t 1. ponudbo za dobavo 10 komadov dežnih plaščev s kapuco. — Vršilo se bodo naslednje cfertalne licitacije: Dne 29. januarja t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 200.000 kg sena in 80.000 kg slame. — Dne 20. februarja t. 1. pri direkciji Pomorskcg saobračaja v Splitu glede dobave mrežarskega materijala (mreže itd.). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. januarja t. 1. ponudbe za dobavo 160 kg sivega motvoza, za dobavo navadnih in motnih šip, za dobavo 2000 komadov bakelj, za dobavo 15.000 kg živega apna, za dobavo 1500 m blaga Hessian, za dobavo 2000 kg katranovega olja; glede dobave 12.000 kg dvakrat rafiniranega petroleja, za dobavo 200 kg vazeline, za dobavo 300 m Moquette za II. razred, širine 1.30 m, za dobavo 1000 komadov zanjk za zastore, za dobavo 2000 m »Plattschnur« za M">-quette za I. in II. razred; do 26. januarja t. 1. za dobavo 6000 kg cilinderskega olja za pregreto paro; do 3. februarja t. 1. za dobavo 120.000 kg porlland cementa v sodih. Pri isti direkciji se vrši dne 13. februarja L 1. tretja ofertalna licitacija glede dobave 4000 komadov lokomotiv-nih ognjenih cevi pod izpremenjenimi pogoji. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Pri direkciji državnih železnic v Subotici se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: dne 3. februarja t. 1. glede dobave raznega materijala (barve, firnež. špirit, boraks, glicerin, mavec, vosek, kreda, terpentin, sikativ, formalin, kar-bolin, solna kislina, klej, šelak, soda kristalna, salmijak,- sidol itd.). — Dne G. februarja t. 1. glede dobave 18.000 kg flr-než.a. — Dne 16. februarja t. 1. glede dobave žebljev, žice in vijakov, glede dobave raznega materijala (opeka 60.000 komadov, gramoz, belo negašeno apno 215.000 kg, portland-cementa 230.000 kg, strešna lepenka, plošče iz azbeetcementa, žeblji, zaponke itd za azbest-plošče). — Dne 17. februarja t 1. glede dobave materijala iz bakra in medi, glede dobave strešne in zidne opeke. — Dne 18. februarja t. 1. glede dobave raznega materijala (svinčene plombe za vagone, kositer, angleški kositer, cinkasta pločevina, aluminij, bela kovina, ferosilicium, svinec), glede dobave plinskih mrežic in električnih žarnic. — Dne 19. februarja t. 1. glede dobave materijala za čiščenje (krpe, beli bombaž in odpadki itd.) ter vrvice za plombe, materijala za mašenje itd., glede dobave jeklenega materijala (martinsko jeklo, pločevina, žice, vrvi itd.). — Dne 20. februarja t. 1. glede dobave materijala za gornji ustroj, glede dobave železnega materijala (železo, žice, pločevina, cevi, mreže, lopate, motike, sita za pesek, bela pločevina, črna pločevina itd.). — Dne 22. februarja t. 1. glede dobave 5 vagonov lesnega olja ter glede dobave zakovic. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. januarja t. 1. ponudbe za prodajo 2490 kg pepela od bele kovine ter za prodajo 1721 kg raznih kovinskih stružcev. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Dne 25. februarja t. L se vrši pri 2. zavodu za iz-radu vojne odeče v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje stare opreme, cunj. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. A TISKARNA „MEBKMR" Trg.-lnd. d. d. LJUBLJANA Telefon St. 552 SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 13 Tisl e umlo 1 KJE SE| KUPI Le pri tvrdki Ljubljana blizu PrcJtrnovcga spomenika ob vodi. Naj bolj M it v til ni »troj xa rodbinsko ali '■3b obrtno rabo, svetovno inm th znamk Grtlzner - Adler - Vh(Snlx. Isiolam no5tm«*xne dele zf alrote ta kolesa, Igle, olje. Jenner o, prevmotika, pouk o vezenju na ••troj 'nmv'o.čtyn l — VečJetuo flojcncljal Nu vel kol N n mnlol ^ NAROČAJTE »TGROVSKI LIST !« ve prodaja PREMOG Iz slovcnslellz premogovnikov vseh kakovosh. v celili vagonih j>o originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor t vitli za industrijska podjetja, in razpečava na debelo tnozernsl&S premog in 1«ok9 Vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne m domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: I Prometni zsifsd za premog d.&v Ljubljani Miklcšifeva c 3 sta 5115, l(. aadstr. _ _ _ ( LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA --—— j |lbtanovi)ena 1*00. ■ Ljubljana, DunaJsKa c. (v lastni hiši) PODRUŽNICE: ' Brežic«, Celje, Črnomelj, Oorlc«, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sara.evo, Split, Trst. AGENCIJA: Logatec. PcStnl Jek. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Ba«ka Ljubljma Tel. itev. 261. 413,502 503,504. i; o Se priporoča vse v bančno starolc© rsločn deVa. z* i i^ss^tim»iimi?Bi;ni>:'U!;!ii!uuuiitnfnn2!UiiUttii Mp.oml IVA* PU8SS. LKRrff-«. - Z* Tfuovdm4i.du.trij.ko d. d »MKBKUR« kot tadujatelja in ttakarja: A4KTKR. Ljubljana