Na katerih temeljih bi morala biti izvedena šolska reforma po novem šolskem zakonu. Temeljna načela šolske reforme*. Mcd ona vprašatija, ki zalitevajo preosnove ali refonne, spada tudi šolsko vprašanje. Temeljno napako zakrive pri tem vsi oni, ki presnavljajo samo to aii ono .»topnjo šolstva. dostikrat brez vsega vzira na celoto. Ta govori o reformi liidske šolc. oni zopct srednje, tretji re- ije visokc šole. Pravilno ravna oni, ki ..ida coloto. Šolslvo je ena veriga. drže- .a od najnižj. dc najvišje stopnje. Ona joseza svoj iTameii, teoretične in ;nak- tične usueji^. ako je organična enota. pri fcateri i'ir!wrbjk-del svoj odmerjeni delo- krog, ki plNK&ročno zvezan z drugimi v harmoni-iio celoto. Kaj sledi iz tega? Ako je šolbtvo organična enota. potem je treba, da se kaže ta enota v celem ustrojstvu. To je prva posledica. hnamo-li pa enotno ustrojstvo, potem imajo tudi oni, ki vodijo to ustroj<;tvo, učiteljstvo, enotne interese in cilje. to je druga posledica. Naš dosedanji greli je, da hodi učiicljstvo, pri nas ljudsko, (meščanskošolsko) in srednješolsko i. dr., preveč svoja liota, ker sc ne zaveda enotnosti šolstva m s tem enotnosti svojih interesov. Učiteljstvo vseh stopenj bi moralo skupno sodelovati pri vprašanju šolske reforme. Kaj hočemo retormirati in kako? t. Svobodo otroka, t. j. šola omogouij, da razvije otrok svobodno svoje /inožnosti in svoje sile,. ki spe v njem. io dosežemo: a) s poučevanjem v materinskem jc¦ iku, b) z znižanjeni števila otrok v enem razredu, c) s tein, da listanavljamo pomožne  šole za slaboumne, malo nadarjene, glu- lioneme, slepe, telesno in duševno zanemarjene otroke. • d) s teni, da odstranimo olajšavc šolvkega obiska, e) da preprečimo izrabljanje otrok ' ri delu in f) da odpravimo šolnino in takse ter oemo otrokom šolske potrebščine zaonj. 2. Svobodo učitelja, t. j. skrbeti za ii. da dobimo kar najpopolnejše vzgo* valce. To dosežemo: a) z višjo. akademično izobrazbo . iteljstva, b) s teni. da postanejo učitelji peda!<>ško neodvisni. c) s tem. da postanejo neodvisni, obodni državljani in d) s tem, da se jim zagotovi brezrbno gospodarsko, gmotno stanje. 3. Svobodo šolske organizacHe, t. jivobodo starsev. ki pošiljajo svoje otrofce v Šolo. To dosežemo: a) z uvedbo splošne in enake volilne Dravice v vse zakonodajne in avtonomne zastope. b) z deinokratizacijo in avtonomijo (samoupravo: ločitvijo šolske uprave od lolitične) šolstva, in končno c) z ločitvijo šole od cerkve. To so cilji moderne šolske reforme. iasni in odkriti! * Odlomki iz dr, Lončarjeve brošu•"<.- »O šolski reformi* — Ljubljana 1908. Demokr»tizaciia šolske uprave in samouprava šolstva*. Ako hočenio, da se vršita pouk in vzgoja v smislu inoderne šolske reforme, potem moramo popolnoma izpremeniti sedanji način šolske organizacije. Kdo odloča dandanes o pouku in vz- goji mladine?  Ne učiteljstvo in nc starši, marveč na eni strani zastopniki cerkvc. na drugi strani ^x"—' ' '-okratizem z zastopniki privilegi. , ..uuvitih slojev. Ti narekujejo, kaj se naj uči in kako se naj vzgaja; ti ppdjarmljajo svojim interesom i učitelj- stvo i starše. Ne narodna kultura, ne svobodna znanost in človekoljubna nravnost, marveč politični in gospodarski interesi cerkve, države in posestnih slojev odločajo o pouku in vzgoji mladine. Šolstvo se mora osvoboditi vpliva katerekoli cerkve. Služiti mora samosvo- bodni vedi in ijudski nravnosti brez ozira  na spol. pleme ali rod, imetjo in stan, brez ozira na veroizpovedanje. Kontesionalni oouk naj daje dotična cerkev popolnoma ločeno od šole na stroške onih. ki bi si ga želeli. Naloga šole je, da zbližuje ljudi na podLagi znanosti in nravnosti, ki sta last vsega človeštva. dočiin jih konfesfo- nalnost razdvaja in oddaljuje od skupne- ga cilja: Iiarmonije ljudskosti. Namesto  konfesioiialni-ga pouka naj zbuja moder-  na šola ob vsaki priliki, ki se ji ponuja,  razpoloženja in podaja navodila za nrav- no življenje, oprto na človeške izkušeno- sti, ki izvirajo iz higiene in socialnega čuta. A ne samo od cerkve, tudi od države jc treba osvoboditi šolstvo in ga prcpu- stiti narodu, ker edino na ta način je mo- goča narodna kultura. Od heteronoinije prehajamo k avtonomiji zato zahtevamo  tudi kulturno in šolsko avtonomijo. Nad svojim šolstvom. nad svojimi kulturnimi potrebami liodi narod sam svoj gospo- dar! Pri šolstvu je treba ločiti pedagoškodidaktiški del od administrativnega in temu šc dodati zdravstveni in tehniški oddelek. V vseh pedagoško-didaktiških vpra- šanjili imej prvo in zadnjo besedo učitelj- stvo samo. Namesto jurista nastopaj pe- dagog! Kakor je sodnik v svojem poslo- vanju odgovoren le svoji vesti, s katero razlaga zakone in deli pravico: tako bodi učitelj neodvisen pri svojem delu, sam svoj gospod. Učiteljstvo vseh stopenj in kategorij naj v zvezi z zastopniki drugih kulturnih inštitucij odloča na svojih zborih in kon- ferencah (krajnih, okrajnih, okrožnih ali deželnih) o vseh vprašanjih vzgojc in po- uka: o učnih načrtih, metodah, knjigah, pripomočkih itd. Voli nŁj izmed sebe kot svoj izvrševalni organ pedagoške odbore ali komisije. ki tvorijo pedagoško-didak- tiški oddelek šolskih oblasti. Šolske nadzornike si voli učiteljstvo samo izmed sebe za določeno dobo. (Za ljudske šole iz vrst ljudskošolskega, za meščanske iz vrst ineščanskošolskega učiteljstva itd. Opomba.) Ti nadzorniki niso ur^dniki, marveč to naj bi bil častni posel kot Izraz zaupanja in spoštovanja. Njih naloga ie sanio ocdagoško-didaktiška brcz vsch administrativnili opravil. Za svoje poslovanje so odgovorni učiteljstvu, ki na svojih konferencah presoja njih delo. Šolski nadzorniki naj bi bili dušcvni vodje in svetovalci, nekakšna avtokritika učiteljstva. Oni naj kot načelniki pedagoških komisij pazijo, da se izvršujejo sklepi učiteljskih konfcrenc. Pri nastavljanju podaja učiteljstvo samo po-pedagoških komisijah (učiteljske zbornice, op. ur.) svojc predloge, ki jih mora šolska oblast uvaževati. Kvalifikacija Solskcga nadzornika je javna, učitclj sc sme v slučajtt potrebe zagovarjati. Avanziranje bodi avtomatično po slu/.benih lctih in zmožnostih. Službeni in disciplinarni red odgovarjaj modernemii nazirauju o pravicali in dolžnostih. Učiteljstvo uživaj popolno državljansko svobodo in gmotno neodvisnost. Šolske oblasti sestoje iz cnakesra štp»ila zastopnikov učitefjstva Tpedagoške komisije z nadzorniki kot predsedniki) in staršev. Poleg tega so člani šolskih oblasti šolski zdravniki in tehniki, ki jih voli šolska oblast sama (okrajni šolski svet za kraini šolski svet itd.) Naloga šolskih oblasti je šolska saraouprava. Funkcionarje si volijo iz svoje sredc. Krajni šolski sveti so uajnižja šolska oblast. Zastopstvo starsev se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice za oba spola s proporcionalnim sistcmom. V okrajni šolski svet \olijo zastopnike staršev krajni šolski sveti, v okrožni ali deželni šolski svet pa okrajni šolski sveti. Splošno bi se moralo gledati, da bi bilo področje šolskih oblasti kolikor mogočc malo. da bi bila uprava tem uspešnejša. Zlasti bi bilo treba, da bi bila tudi zdravstvena in tehniska stran šolske samt,uprave kar najbolj izdatna. Zadnja instanca v vprašanjih naroant kulture in šolstva bodi narodni kulturni svet- ali ministrstvo prosvete. RazdiIjeno bi bilo v pet sekcij: z nanstvcnoumetniško. pcdagoško-didaktiško, admiuistrativno, zdravstveno in tehniško. Člane sekcii volijo okrožni ali deželni šolski sveti, posatnezne sekcije pa same svo.e načelnike. Voditelj narodnega kulturncga sveta ali minister prosvete je član parlamentarne vlade, ima najvišjo izvrše\ alno in nadzorovalao oblast nad vsem solstvom in celotno narodno kulturo tcr je odffovoreti zakonodajnemu zboni naroda. Na ta način sta kulturna in šolska avtonomija in samouprava ločeni od politične državne uprave. Učiteljske zbornice*. Naloga kakršnegakoli demokratičnev.a ustroja bodi strokovnjaštvo. Sposobnc ljudi je potreba postaviti na pravo mesto. Ce odločajo neveščaki o usodi drugih. delajo zlo, četudi nimajo namena. Uvedba zbornic pomeni uvesti samoupravo stanu in odpravo avtokratstva. Učiteljstvo se tega zavedi in zahtevaj, da odločaj samo o svojih zahtevali. * Odlomki iz dr. Lončarjeve brošure »O šolski reformi« — Ljubljana 1908, — sedaj v zalogi UJU v Ljubljani. * Primerjaj razpravo Albin Lajovica o »učiteljskih zbornicah« v 39. številki »Učit. Tovariša« 1. 1919. in načrt šolskega zakona za kralj. SHS ki ga je izdala »Zaveza« jugoslovanskega učiteljskega društva v Ljubljani«, v katerem so zakonite določbe o »učiteljskih zbornich«. Zlomiti mora v sebi ono uiuetno in nasil'io privzgojeno medsebojiio nezaupanje. Zahtevati nioramo ttstanovitcv »učiteljskili zbornic«. Ne zamudirno trenotka. ki se morda nikdar več ne vrne ! Naloga »učitcljske zbornice< jc analogna oni odvetniškc. notarske, zdravniške, dcloina trgovskih in obrtniških in delavskih zbornic. Seveda se to vprašanje nc more rcševati brez czira na druge činitelje šolske uprave in ne brez ozira na to, da je itčitcljski stan vezan na državlio upravo in nje del. »Učiteljske zbornice« |)osredujejo stik učiteljstva z oblastmi, v kolikor sc tiče stanovskih zadev. One razglašajo, kar so doscgle na podlagi razprav; zaznavajo okrožnice, naredbe in odloke šolskih ob-  lastev, sistemiziranja mest itd. Izvršujejo  oddajo incst. nastavljajo namestnikc, vo-  dijo psebni status. disciplinirajo na podlas-ci poscbnih predpisov; nakazujejo prejemko, povišice. nagrade, ustanove; skr-  bc, da se izpolnijo kvalifikacijske tabele in informirajo šolske oblasti o važnejšib  šolskih težnjah in podajejo strokovtio ninenje. 'Učiteljska zburuica« ima stalnt" urade in uradnike in pa gotovo število sveto valcev-učiteljev. ki o vseh rečeh zborno odločujejo. redtio in kadar jc potreba. Vsaka kategorija učiteljstva voli v  »učiteljsko zbornico« svoje zastopnike.  Značaj kompetence učiteljskih zbornic zahteva državno in pravno nadzorstvo. Podeljevanje služb, discipliniranje  in nakazovanje prejemkov. so strogn pravne zadeve. Državno nadzprstvo »zbornic« je varovaiio. Državni organ, vladni zastopnik, stalni §olski pravnik, ima dosti vpliva, da  se dela vse po prcdpisih in zakonih in ima priliko uveljaviti svoje strokovnjaškn rniienjc o šolsko-pravnih zadevah. »Učiteljske zbornicc so organizirane vzporedno s šolskimi oblastmi. Uprava personalnih zadev se rnoia gospešiti in mora hitro ter brez zadržkov poslovati. Podrobno organizacijo »učiteljskih zbornic« nam začrtujejo načrti zakonov in <.olska zakonodaja Čehoslovaške. in Neni. Avstr.. strok. list »Komensky« 21. štev. 1. 1919. in načrt šolskega zakotia slovenskega učiteljstva iz 1. 1920. Iz splošne šolske uprave se z upeljavo »učiteljskih zbornic« odpravi neprljetnosti osebiie uprave, učitelistvu se podeli samoupravo, državi pa zagotovi po-njenih zastopnikih §e vedno velik vpliv na ta vprašanja. Temeljna načela za ureditev gmotnega stanja učiteljstva. Vst službeni prejemki učiteljstva mcščanskih in osnovnih šol ter tetn enakih, učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnaric, prejeniki upokojenega učitelistva in preskrba učiteljskih vdpv in sirot odgovarjajo popolnoma vsem tozadevnim določbam za državno uradništvo ter se s prejetnki tega tudi avtomatično reguli- rajo. Porazdelltev vsetra navedenega učiteljstva v plačilne razrede državnih uradnikov se ugotovi zakonodajnim potom. Pri tem veljaj načelo, da je matura učiteljišč enaka srednješolski maturi in je postaviti učiteljstvo osnovnih šol in tem enako stoječih v isto kategorijo. Izobrazba učiteljstva meščanskih šol in tem enakih ju smatrati za enako oni s strokovnim izpitom po srednješolski izobrazbi ter je uvrstiti to učiteljstvo za en razred višje, oziroma mu je dati procentualen pribitek s pravicami istega na penzijo in naprcdovanje. Učiteljstvo špecijalnih šol s strokov- '¦ no izobrazbo, za slepe, gluhoneme, manj- i nadarjene in enake jo uvrstiti enako meščanskošolskemu učiteljstvu ter mu je z ozironi na izčrpnost službe šteti pet službenih lct za šest in to v pokojnino in napredovanje. Učiteljicc ženskili ročnih del in otroške vrtnaricc tcr tem cnakc, je uvrstiti najnižje v razred z izobrazbo štirih nižjili razrcdov srednjc šole. Upokojcno iičiteljstvo in vso pokojnino ter preskrbo vdov in sirot je i.rediti na podlagi pokojninskih predpisov, ki so zadnji izdani in so tedaj vcljavni za aktivno učiteljstvo. Stremljenja moderne šolske zakonoda|e*. ! Notranja organizacija in uredba šolstva ic samo toliko stvar vrhovnc zakonodaje, kar se tičc principijelnih načel in stališča. Podrobna določila, posebno učne načrte. predpise o notranji urcdbi šole itd. je prepustiti, da določa uprav?. Šola mora biti njeni nalogi pravična in mora stremiti, da odgovarja napreduj< čim zahtevain časa in si mora vedno nove iznajdbe znanosti prilagoditi sebi v korist. V tem oziru bi zakonita podrobna določila vplivala bolj ovirajoče in skoro neizogibno privedla do otrpnelosti v no tranji uredbi šolc. kar bi postalo šoli v Skodo. — Učitelji javnili šol sc na noben iia čin ne morejo siliti k temu, da bi kakorkoli sodelovali pri pouku verstva ali pri verskih (cerkvenih) vajah fn pobožnostil. '¦ šolske mladine. — Zastopniki ver v šolskih korporacijah imajo samo posvetovalen glas; drugih zastopnikov v njili sploh ne morejo imeti. — O vpeljavi odobrenih učnili knjU ; odloča učiteljstvo na svojih konferencali. ' — V principu se izreka učiteljstvo za koedukacijo. : — V vse upravne šolske zastopc i voli učitelistvo svoje zastopnike. Vse vo- | litve se vrše po načelu enakosti, tajnosti, I direktnosti. splošnosti in proporca. j— Službena kvalifikacija učiteljstva je javna in ima vsak učitelj zase pravico do vpogleda vanjo. — V slučaju bolezni dobi vsak uči- ! telj na podlagi zdravniškega izpričevala bolezenski dopust. ki more trajati nepre- trgoma najdalje 1 leto, za ves čas dopu- sta prejema polno plačo in doklade fn Ima pravico do posebne podpore, če izkaže, da mu je provzročala bolezen izredne stroške. — Ves čas, ki so ga prebili učitelji v vojaški službi, se šteje brez prikrajšave v službeno dobo in napredovanje. — Vsaka učiteljica se lahko poroči le z moško osebo učiteljskega stami. — Katera postranska opravila su nezdružljiva z učiteljskim stanom se ugotcvi po zaslišanju okrajnih konferenc na državni učiteljski konferenci. — Učiteljstvo, ki nima naturalnega stanovanja, prejema stanarino. — Vsi upravitelji imajo prejemati funkcijske doklade vštevši do trirazrednice enake, za vsak nadaljni razred ali paralelko pa še poseben povišek. — Po enem letu bolniškega dopusta ima država pravico do začasne vpokojitve učiteljstva na podlagi posebnih predpisov in tej sledi stalna vpokojitev v slučaju nesposobnosti zaradi bolezni; država je iz službenih ozirov upravičena vpokojiti vsakogar, ki je dosegel polno službeno dobo. a sam ne prosi za vpckojitev. -- Službena leta se štejejo v naprcdovanje in vpokojitev od prvega nameščenja v državni službi. — Brez disciplinamega izreka na podlagi postopanja se ne sme proti volji premestiti nobenega stalnega učitelja. Disciplinarno postopanje mora biti urcjeno po principih za moderno sodstvo sploh, zlasti se, pripušča prizadetemu pravica do vpogleda v obtožnico, zagovora in priziva. (Glej Gangl - Fleretovo brošuro str. 42. do 44.) Anonimne ovad- be sc odstopijo sodišCu. da zasledtijc ovadnika. Za slučaj smrti se izplača učiteljc- | vini zaostalim ali oskrbovalcem pogreba posmrtna četrt. Država naj predvideva obvezno zavarovanjc za slučaj srnrti in bolnKko zavarovanje (oskrbo), bolniške blagajne za učitcljstvo. ; ^__----____i--______________________-____----------_----__-_-_______________---------------------------------------------------------------, ' ^^^^^ ——_-_-_---_________—___. | Reforma učiteljske izobrazbe*. j Splošna izobrazba. ki jcpotrebna za učitcljsko sltižbo mora biti enaka iz- ! (brazbi popoine srcdnjc šolu. Strokovno. pedagoško izobrazbn i |)odcl.uijcjo bodočim učitcljciii(-caiii) dve ! letiiL' kocdukcijskc podagoške visoke 5f»- | lc 7. lastno saui(Hi])ravo, svobodo učenja. i kiiji/nieo in ziianstvcniini zavodi. Razcn zgodovine pcdagogike, filozofije, socioio- \ gije sc razlaga ,tu podrobno in tcmcljito <> vseli smcreli telcsnc in duševnc vzgoje. o psiliologiji. pcdopsihologiji in pedona- ¦¦ tologiji. splošni pcdagogiki, didaktiki ;n mctodiki posameznili prcdmetov. tcniclj- j nili bioloskiii vcdnostili. pravniškili iti narodnogospodarskih, slednjič o šolski or.iranizaciji, .'.akonodaji in solski upravi. ' V svrlio praktične izobrazbe so podagoške visokc šole združenc z vadnica- ', nii. kolikor mogočc razniti katcgorij z ne- : izbranimi rčcnci obojcgii spola. na ka- ! terih delujejo priznani učitelji in kjer jc** omogočeno delati tudi poizkuse z novuni ; učnimi nu.todami: razcn tcga se vršt ; rednc hospitacijc in poizkusi kandidatov j na šolali raziiih tipov. . Telesni vzgoji na pedag. vis. šoliili jc posvecatl poscbno skrb; pod vodvodstvom izkušenili strokovnjakov na) sc v letnih in ziinskili telovadnicali, na igriščili itd. gojc vse strokc telesnc vzgojc. telovadba, igre. plavanje, kopanie. '  drsanjc, voslanie in izprehodi. | lJvlitelii na pcd. vis. šol. so le priznani stn.kovnjaki z akademiško izobrazbo. • z doktoratom filozofijc, mcdicine ali pra- j va. ki poznajo šolo iz lastnega zanimanla | in 3o tudi litcrarno delavni. I Nadaljni pedagoški in znanstveni izobrazbi učitcljstva služijo strokovni pe- , dagoški časopisi. učiteljske centralne ! knjižnice in šolski nnizeji alf razstave. | konfcTcnce ali skupščine in znanstvcni j kurzi tcr znanstvcna potovanja. i Znanstvenim pedagoškim časopisom j in kulturnira društvom, ki izdajajo periodično knjige te vsebine in učiteljskim organizacijam. se zagotovi v to svrlv.) Frimerna državna podpora. * Primerjaj Gangl - Flerčtov ,,NaŁrt prcustrojitve šolstva in narodne vzgoje": priloga ,.Učit. Tov." štev. 9 z dne 28. februarja 1919 in načrt šolskega zakona, ki ga je izdelala ,,Zveza slovanskih učiteljskih društev v Avstr." 1. 1913. Ustava in šolski zakon. Naša vidovdanska ustava d^ že uckatcre temeljne snicrnicc. po načelu katerih niora biti izvcden šolski zakon. Te smernice so določene v členu 16. ustave, ki se glasi: »Znanost in urnetnost sta svobodni in uživata zaščito in podporo države. Vseučiliški poduk je svoboden. Poduk je državen. V vsej državi sloni poduk na eni in isti osnovi, prilagodevajoč se ljudstvu, katercmu je namenjcn. Vse šole morajo dajati nioralno vzgojo in razvijati državIjansko zavest v duhu narodnega jedinstva in verske strpnosti. Osnovni poduk je državen, občen in obvezen. Verski poduk se daje po želji roditeljev, odnosno varuhov, ločeno po veroizpovedanjih ali v soglasju z njihovimi verskimi načeli. Strokovne šole se otvarjajo po potrebah poklica. Državni poduk se daje brez vpisnine, šolnine in drugih taks. V kolikor bodo dopuščene privatne šole in posamne njihove vrste in pod kakimi pogoji, se odredi z zakonom. Vse ustanove za izobraževanje so pod državnim nadzorstvom. Država bo podpirala delo za narodno prosveto. Manjšinam druge rase in jezika sc dajc osnovni poduk v njihovem materinskem jeziku pod pogoji, ki jiji predplše zakon.« Iz Jugoslavije. — V današnji številki smo posvetili vso pozornost šolskemu zakonu, zato je marsikateri dopis inoral na ta način odpasti za prihodnjo številko. Opozarjamo, da je priobčitev načrta združena z velikimi žrtvami za organlzacijo, zato upamo, da se bo tudi s strani članstva to npoštevalo in se bodo vsi poprijeli dela. Zadeva je nujna, ker ima potem še organizacija mnogo dela, da prodre s svojimi načeli. zato opozarjamo na nujnost. Nekateri členi zakona, n. pr. 8. in 102, so izpuščeni tudi v originalu. — Uredništvo. * Primerjaj razpravo Ivan Dimnik: ..Reforma šolstva in naše stališče k vladni predlogi o reformi učiteljišč", v prilogi .,l'č. Tov." z dne 23. avgusta 1918. — Na delo za »Zvonček«. Ponosni , sino lahko na svoj niladinski list »Zvon- ! ček«, ki sc pod sprctno roko urcdnika viš. šol. nadzornika lingelberta Gangla laliko mcri z drugiini lnladinskimi listi v ! naši državi in izvcn nje. Dasi je »Zvon- j ček« pravi jezikovui biscr v mladinski j literaturi, se kljub teinu ni razširil mod j inladino tako, kakor bi sc lahko. Orga- I nizacija žrtvuje velikc svote. da ga j vzdrži pri sedanji ceni. Naročnikov pn- | nieronia ni zadostno štcvilo. Tovarišicc ' in tovariši! JOOt) uas je, ako vsak pridobi ; vsaj eneg.a novcga naročiiika. se dvignc j število naročnikov za 3000. Apcliramo ! posebno na agilnc tovarišice. d^. pridobc i novc naročiiike za »Zvonček«. Cimprej ! nam javite uove naročiiikc in nani po- j šljitc liaročni.io. Na delo za naš stanov- j ski mladinski list. UJU — povcrjeništvo Ljubljana. — Zahvala. ()b priliki kulturnoboj- ¦ nili zmag nad šolispvražnim časopisjcm iti duhovskiini g... sotovariši sem prejel premnogo. rcs iskrenih čestitk, ki se za | iije zalivaljiijcm s tem, da darujem Uci- j tejjskenm konviktu žc vplačanih 1000 K j biezobrcstnega posojila. Mlajše tovarišc — zlasti onc, ki jih ljudstvo samo prosi sodelovanja, pa opozar.iam, naj se ue daji; z raznimi klcvetami oplašiti od prosvetnega dcla, kajti grmade krivic sc prcje znišijo kakor ponesrečeni Babilon- ! ski stolp. Ni je lmdobije. da bi ne bila '¦ slejkoprcje niaščevana. —• Josip Lapajne '¦ — Cerklje. — Opomba: Zaradi pičlega prostora^smo morali opustiti v današnji številki ooročilo o razpravi. storimo to v priliodnji številki. Tov. Lapajneju izrekamo naše čcstitkc na zadoščenju. ki ga je prejcl. — Uredn. — \z mestnega šolskega sveta. O redni seji mestnega šolskega svcta. ki se je vršila v petek dne 9. decembra 1921, smo prejeli nastopno poročilo: Župan i predsednik proglasi sklcpčnost in otvori I sejo. Zapisnikar poroča iz predscdstva v : imenovanjih in odredbali višjega šolskcga sveta in oglasi bistvene kurcncije, kar sc vzame brez ugovora na znanje. Odobri ' se zapisnik zadnje redne seje z dne 7. septembra 1921. Poročili okrajnega šolskega nadzornika o osobnih izprcmembah izza zadnje upravne dobe in pa o raznovrstnih daljših dopustili se vzameta brez ugovora na znanje. Za razpisana učna nicsta stalnih učiteljic srbohrvaščine na javnili mestnih ljudskih in meščanskih šolah ljubljanskih se predlože višjc- j mu šolskemii svetu troprcdlogi. Sklene ; sc višjemii šolskemu svetu priporočiti. j naj nanovo ustanovi in v stalno popolnitev z veljavnostjo od 1. scptembra 1922 razpiše štiri učna mesta katehetov na javnih mestnih ljndskih in meščanskih šolah. Sprejmo se predlogi okrajnega šolskega nadzornika o ureditvi mestnih šolskih vrtov, ki jih je predložiti višjemu šolskemu svetu in občinskemu svctu. Na znanje se vzame obvezna otvoritev nastavnega razreda na II. mestni deški meščanski šoli pro 1922/23 in sklene sc I pravočasno potrebno odrediti radi nje- \ gove nastanitve. Sprejme in odobri se i novo službeno navodilo za mestnc šolske i sluge, ki ga je zasnovala posebna ankcta | pristojnih pedagoških in admiriistrativnih faktorjev. Reši se več fnternih vprašanj, ki so s tem navodilom v zvezi. Ko pojasnita nadzornik in zapisnikar nekaj internih zadev Dedagoške in gospodarske vsebine. zaktjtiči predsednik sejo. — Akademska omtadina mesta Kranja in okolice je ustanovila na svoji ustanovtii skupščini dne 19. t. m. ncpolit.ično društvo »Akademski krožek«, ki si stavi kot eno glavnih nalog. da zainteresira vse sloje za kulturna vprašanja. Društvo bo prirejalo v Kranju in okolici i^oljudno-znanstvena predavanja. Otvo»ritveno predavanje se je vršilo v četrtek, dne 22. t. m. ob 20. uri v prostorih »Narodnc čitalnice« v Kranju. Predaval je imiv. prof. g. dr. K. Ozvald »O osnovnih načelili ljndskega izobraževanja«. — Dolnja Lendava. Otroci državne osnovne in madžarske osnovnc šole so nabrali za stradaiočo rusko deco 812.44 K kot Miklavžev dar. Za obmejni kraj je to lepa vsota. Učenci so pokazali s tem činom človckoljubje. ki je posnemanja vredno. Znesek sc je nakazal pokrajinski vladi. oddclek za.socijalno skrbstvo. — XLVI. glavnu skupštinu i svečanu sjednicu »Hrv. oedagoško-književnoga zbora«. koji ce tom prilikom proslaviti pedesetogodišnjlcu svoga opstpjanja. Skupština održat če se 29. prosinca 1921 u 9 sati prije podne u dvorani Hrv. učiteljskog doma. Upravni odbor »Hrv. pedagoško-književnoga zbora«. U Zagrebu, dne 12. prosinca 1921. Predsjednik: dr. Sigismund Čajkovac. Tajnik: Josip Škavič. Dnevni rad A) XLVI. glavne skupštine: 1. Otvorenje skupštine. 2. Iz- \ ještaj tajnikov o društvcnom radtt god. 1920./21. 3. Izvještaj blagajnikov o novčanpm poslovanju god. 1920. 4. Izvještaj upravitelja naklade knjiga za god. 1920. 5. Izvještaj čuvara Hrv. školskoga muzeja za god. 1920. 6. Izvještaj revizijskoga odbora o preglcdanju društvenih računa za godinu 1920. 7. Izbor rcvizijskoga odbora, koji če pregledati društvene računc za godinu 1921. 8. Proračun za kodinu 1922. 9. Prijedlozi. (Članpvi treba da cventualnc svoje prijedloge najavc pismeno prcdsjedništvu barem tri dana prije održavanja skupštine. § 43. Posl. reda.) H) svečane siednice: 1. Govor prcdsiodnikov. 2. Pedesetogodišnji raj »Hrv. pedagoško-književnoga zbora«. Cita Josip Škavič. 3. Proglašenje zakljnčaka XLV1. glavnc skupštine. — Šolska deca v Št. Rupertu na Dolenjskem je nabrala za Miklavža stradajoči ruski deci lepo darilce 366 I) 45 p aii 1465 K 80 vin. S tem lepim zneskotn ]e lnladina pokazala, da je pravilno razumola ganljivc besede g. pokrajinskega nainestnika Iv. Hribarja in se tudi primerr. ; odzvala. — Okrajito učiteljsko društvo za ormoški okraj ic darovalo natncsto venca na grob-svoji odlični.. ncpozabtii članic, ¦'"¦'"odični Mariji Prcskerievi. učitcliici v Ormožii 300 K za učitcijski konvikt v IJubljani. — Učenci in učenke trboveljske osnovne šole so nabrali pod geslom »De... decl!« 442 K za bedno rusko deco. kateri znesek se je vposlal sociat. oddelku pokrajinskc uprave v Ljubljano. — Poprava Karadjordjevega konaka. Tovarišica Berta Uršičeva in tovariš J^>ško Zalar iz Metlike sta zbrala riapoziv Fcrjalnega Saveza za popravo Karadjordjevega konaka 504 K. Živela! - ,.Deca deci". Šolska mladiiui osemrazredne osnovne šole v Metliki jc darovala za gladujoče ruske otroke 717 kron. Usmilite se revčkov tudi drugi! — V Šmartnem v Rožni dolini so nabrali solar.fi po geslu »Deca deci« znesck 900 K za stradajoče ruske otroke. Naši šolski odri dobro deft!te.jo. — Sv. Trojica v Slov. goricah. (Šolski oder.) V zimskem tečaju šolskega leta 1921./22. se priredijo na šolskein odru sledeče predstave z otroci, vsikdar ob 3. nri popoldne: Na Treh kraljcv dan »Na preji«, prizor v kmetski hiši s petjem v enem dejanju ter »Šivilja Klara«, frodcjanka. V ncdcljo, dne 22. januarja 1922 »Bratovska ljubezen«, enodejanka ter »Lažnjiva naiiica'«, igrokaz v treh dejanjih. Na Svcčnico »Zaprta laž«, burka v dveh dejanjib ter enodejanka »Ozdravil ga je«. Na Pustno nedeljo, 26. februarja je predstava za odrasle »Trije tički«. Tokrat svira domača godba. Čisti dobiček je namenjen za poravnavo potrebščin pri odru ter za nakup učnih knjig ubogim šolarjem. Priineren del dobička se odpošlje uidi »Jugoslovanski Matici«. — Ciril Vobič. šolski voditelj. — Ljudska šola v Dol. Logatcu (i>olski oder) je priredila v nedeljo. dne 18. t. ni. igro »Krojaček junaček«. Dobro naštudirana igra. — nove kulise in izborna scenerija, delo tov. H. je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Igra sama in nastop igralcev je presenetila ljudi tako, da jc splošna želja. da bi se igra še enkrat ponovila. Splošna sodba pa jc, da takc igrc in take scenerije v Logatcu še ni bifo — dasi se igra na dveh odrih. — Sv. Križ pri Litiji. (Šolski oder.) Dne 18. dec. t. 1. je priredila tuk. šolska inladina nod vodstvom domačega učiteljstva predstavo v šol. prostorih. Vzpored je bil kaj dobro izbran. Deklamacija »Jeftejeva prisega« je bila pd učenke Ifi. r. izborno prednašana. Istotako sta ign: »Teta iz Amcrike« in »V afriškem sirotišču« nepričakpvano dobro uspeli. Liudje so se čudili. da zamorejo malčki, nckateri celo iz I. r. ne tako lahke uloge. tako brezhibno izpeljati. Tudi zadnja točka vzporeda: »Prizor pri jaslicah« je napravil na vsc navzoče gledalce kaj ginljiv utis. Gledalski prostor je bil nabito poln. Čisti donesek je namenjen pred vsem za domačo šol. knjižnico. Na splošno željo ljudstva se bo predstava ponovila na Novega leta dan. Ta prireditev svetokriškc šol. mladine pač da jasen dokaz, da se tudi na nižje situiranih gorskih šolah, kot je tu. da marsikaj doseči. Seveda truditi se je treba. Brez truda *e ne da doseči ničesar. — Obmejna šola Sv. Duh na O »• (Šolski oder.) je priredila 18. dec. božično slavnost z obdarovanjem šolarjevBila je to prva prireditev tukaj — tik oj> državni meji. Ljudstvo je bilo ginjeno o" nastopih otrok in milem petju slovensKi" pesmic. Veselja ni Iiotelo biti konec, ^ pokazalo božično ožično dete je c z oblačili. obutjem, knjigami, zvezki :. d. Slovesno je pred božičnim drevesam deca obljubila zvestobo in udanost naši edinstveni domovini Jugoslaviji- zaklicala je 3-kratni živio našemu kralju AJeksandru, zapela nekaj domorodnih pešmic in se vesela razšla. Pridobili smo si srca otrok in staršcv tu- in onstran mejc! Vsled nesmisclnc razmejitvc je naša vas razdeljena. tako da jc padlo dokaj z^irtdnih naših ljudi pod Avstrijo. K:*j radi bi otroci posečali našo šolo. a .ivstrijska uprava jili sili v neniško — nreje našo novo CM šolo. ki je 100 korakov tik naše slovenske 2-razrednice. Tamkaj imajo učiteKa Ncmca, ki ni vcšč slovenščine, a deca nc neinščinc! Tudi ti ucsrečni so bili deležni naše božičnicc in komaj čakajo odrešenja, da bodo Jugos-ovani. Do tako lepega uspeha so pripomogli innogi rodoljubi, ki znajo ceniti pomen obmejnega šolstva, pa tudi CM družba in Jugoslovcnska Matica z večjimi zueski. Vsem iskrcna hvala! — V Trebnjem (^olski odcr) je pri- dila šolska mladina 11. dcc. t. 1. čarob- ' igro v 5 dej.: »V delu je sreča.« Mno- >brojen obisk iz vseh slojev prebival- -:va jc dokazal, da ljudstvo razumeva clik vzgojni pomen mladinskih pred- -tav. je med petjem odprla zaveza in se Je |poKazalo božično drevo v lesketaiočem |blišču. Božično dete je obdarilo 92 šolar- : . - ^iiAii; nhntipm k-tiiicrami. zvezki