L«?o IX, it«v. I. OtlJ«, sored 4. Januarja 1927. Piitilu pMm i gotulil. lrh»|a v toftk, 6»ttvü Din 20'-. Posamecna 4teai - • I bin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. KS71D0B1 Urtdnlitvo in uppav.il&tvoi Celj« Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vracajo. Ogtati po tarlfu. Telefon int. štev. 65. Kriza. '," Celje, 8. januarja. Med radikali se je že dalje časa pojavljal resen nesporazum, ki je po- stal po smrti Nikole Paska še hu jsi. — Zadnji dan minotega leta je konrno primesel pričakovano razčiscenje v ra- dikalsketn klubu, a je zajedno spravil vlado v mucn'o situiacijü, iz katere se ho težko Lzniotala. Dne 31. decemibra se je vrsila seja poslanskega kluba radikakie stranke, katere naloga je bila, da se diskusija o vladni kri'zi in o politicnern polozaju zakljuri se tekom dne. Ko je bil sprejet predlog, da se imajo govorniki vrstiti izmenično za in proti vladi, se je ne- nadonia dvignil predsednik vfade Ni- kola Uzunovič ter zahteval, naj poslan- »ki klub brez debate takpj glasuje o za- u-pnici vladi. Radi tega nastopa in ik>- mog-oce zahteve predsednika vlade je nastal v dvorani strahovit prepir. Po- nilaifici so zaceli protestirati proti zahte- vi Nikole Uzunovic'a ter ostro «lapadati vlado. Med prepirom, vpiitjem in raz- grajan jem je drugi podpredsednik od- redil glasovanje. Pokazalo se je, da je za zaupnico vladi glasovalo 66 poslan- cev; 21 posi'ancev je giasovalo proti, 7 se jih je vzdržalo glasovanja, 35 po- slancev pa sploh ni prisostvovalo seji. (Ym je bil izid gtasoranja razgla&en. je zopet nastal strahovit vrišč. Izgledalo je kakor da se prepira več st rank v Parlament u. G. predsednik Uzunovič ie torej na /elo nenavaden način rešii v klubu vprasanje zaupatnja vladi. Zmagal je, n ce pogledaino to zmago, vidimo, da je to hud poiraiz Uziinovica in njegove vlade; za to še posebej, ker sta mi- nistra dr. Miletic in SLmomovic podaFa astavko, tako, da so sedaj v kabinetu nezasedeni kar štirje stolci. Dejansko sedanja vlada nima ve- (Vine. Viadna vecina bi stela 179 po- slancev. Ker pa jih je pri glasovanju dlpadllo 28, a bi k temu morda še pri- slo 20 drugiili, je tu večina izgubljena. Da sta podala dva ministra ostavko, je položaj se bolj poslaMalo. Zato so bTli glasovi, da namerava Uzunovic podati astavko, zelo verjetni. To se ni zgodilo, ker hoče sedanja vlada izvesti volitve v oblastne skuipscine. Da se ohrani pri življenju. skliče tudi šele za 25. jaiiu- airja narodmo skupščino. Na razne načine so tolmačili ostavko misnistrov Miletida in Simono- vica, ki se smatra za najostrejso obsod- bo Uzunovičevetga postopanja. Oba sta utenieltjila svoj'o astavko s tern, da sta vstopila v kabimet z drugo predpostav- ko. Danes pa je vlada izrocena na mi- lost in nemilost radicevcem, je slaha in ni delazniožna. Zato odklanjaita odgo- vornost ter izvajata konsekvenee v pre pričanjtu, da se kabinet g. Uzunovida iitak ne more držati. Danes ob enajstih dopoldne se je vrsila seja minilstrskega sveta. In tu je vise iznenadilo dejsho, da sta se je ude- leiila tudi oba ministra v ostavki. Za- deva je neja&na. Verjetno je, da sta dr. Miletic in Simnonovic menda samo gro- zila z osta.vko ali pa, da sta io res po- dala, da pa se je zadeva še pravi cas poravnala. Sestanek, ki sta ga imela v petek popoldne predsednik vlade Uzunovic in predsednik skupšcine Trifkavic, je vz- budil1 senzacijo in o njem se še sedaj ugiba. Trdi se, da je Trifkovic od Uzu- noviča kategoricno zahteval, da da ostavko cele vlade, sicer bo on demiisi- joniTal in to tako, da bi sklical Na rod- no skupšcino ter tarn obrazlozil svoj postopek. Vlada se sedaj dela kakor da vse skupaj ni nič in ministri se drž» kakor da se sploh nic važnega ni do- gajalo. Politilca. p PAv^lOEVT MEMOARI. Lisli porocajo i'z Londona, da Paisiceva knji- ga o sarajevskcm atentatu izide v naj- krajsem času v Londonu. Pašicevi spo- mini bodo oprejiiljcni z avlenlicniini dokuiraenti. Pašic odklanja odffovornost Srbije za svetovno vojno. \vtor odgo- varja končno vsern kritikoin, ki so na- padli njega osebno in srltsko vfado za dejanja tekoni leta 1914. p 8L0VANSTVA SE BOJIJO. Pa- rißki »Temps« se rad peoa s tožnjami v Jugoslaviji. da so dosežo-zbliižaiijo z lUisijo. Li.st prihaja do zaključka, da je to luiipram sovjetski. Jiusiji neniogo- c:e. Pise: Srbsko - lirvatsko slovcnsko kraljestvo, ki je v sebi utrjenoin se na- slanja na Malo aiitanto. ki ima vrliu tega vse potrei)iie inoči, da i.zvaja uoli- tiiko, ki odgo\arja njegovenui do^tojan- .stvu in iKHHivisnosti. prodstavlja silo, katere pomena za vzdržcnanjc svetov- nega mini ne more nihce tajiti. Konč- no izraia »Temps^ žcljo. c!a naj !>i no- va jugaslovajisku vlada pmstila vrata za sporazurn z Italijo odprta; kajti Ju gos!iavija s<« mora zavedati. da ni .sankt balkanska država, marveč da je po svo- jeni inaslii v Muli aiitanti v prvi vrsti interesirana na ohranitvi ravnotežja v Srednji Evropi. p PERIČ HODl ZA NINsilČEM? Navi zunanji minister dr. Ninko Perir je sprejel* zastopnike diiplomatskegfi zbora, da kot predstavnik zunanje po- litiike .stop! o^ebno v stik '. zastopnik; inozemstva. Sprejel je tudi italijaiTske- ga poslanika Bordrera, ki je izjavil ne- keinii dopksniiku, da je b:l obi.sk le for- inelnega zuacaja. Na vpra«čHijt-, ka*.š- no innedije kna o novem zuiianjeiii ini- niistru, je izjavil, da upa, da bo ubral ista pota, kakor jih je hodil biv.si zu- nanji minister dr. Ninčic. Jugoslarija in Italija ste druga na drugo navtzaui iti morata voditi politiko obojestran- skega prisrcnega prijateljstva. p AMNESTIJA V RUSIJI. Izvr- šilni odlx>r konmnisticne st ranke je sklkMiil, da proglasi vlaida za pravosi'av- ii i lioz'iv aiitiM>,stijo za vse protiirevolu- c;jonajct', ki so še v zaporu. Sovjetska vlada je pomilo»stila vojake in nižje ol'i- oirje v armadah Koleaka, Vrangla in Denikina že pred leti. dočim bo letos- nja anuiestija razsiirjena tudi na vojsko generalov Petljure in Judenica. Sov- jetska vlada bo izpiistila vse zaprte vo- jake in dovolila vsem protirevolucijo- narcem v inozemstvu, da se vrnejo v Rusijo. Amnestija bo raztegnjena na pj'iblizno 20.0ÜÜ oseb, iz inozemstva pa se bo smefo vrniti v Rusijo okrog četrt milijona emigrantov. p NACRTI BOLGARSKIH KÜ- MUNISTOV. Listi objavljajo vesti iz Sofije o podrobnosti nedavno odkritega načrta komunističnega uipora. Dne 17. jannarja bi bilo moralo 300 komumi- stov aretirati ministre ter zasesti mi- nistrstva, banke in kolodvor. Ob isteiu casu bi 500 zarotnikov zasedlo vojas- nice, dočim bi tretji oddelek aretiral častnike v njihovih stanovanjih. Kralja bi bili prisililii, da se odpove prestolu in odide v inozemstvo. Nacrt pa je bil praivočasno odkrit. Voditelji in mnogi uideleženci zarote so iß aretirani, p ZANIMANJE VELESIL ZA ALBANIJO. Tiirana, 31. decembra, d. Po italijansko-albanskem paktu se je diipLomaicija začela bosj zanimati za Al- banijo kot pozorišče diplomatske akci- je. Talo je Francija sklenila, da bo imela meisto dosedanjega atašeja v Ti- rani sedaj polnomocnega ministra. Framcoska vlada je že zahtevala od ti- ranske vlade aigreman za novega fran- coskega ministra Deveauxa. Raviio ta- ko je angleška vlada v zvezi z dejstvom. da nikdo nicasar ni vedel o albansko- italijanskem paktu ustanovila v Korii svoj konzulat in imenovala častnega kouzula. '.No pozabimo tega! (Spomini starega Geljaua pred volit- vami.) Nokaka bojazen pred volilnira ho- joni za oblastne skupsčine se kaie nied strankarni. Izgleda, da nekatere stran- kc še niiiiajo pripravijeno municije ali pa ni zmožniih stratogov. Vsekakor bo pa boj hud tudi v Celiju. Saj tudi ni eudno, ce se pa dve stari stranki — iifinška in klerikai'na — združite za bojjii pohod, a radikalna strancit-a ostane xa nekako zadnjo stražo. Nenia- ra dt'lajo te tajne sile oprezno že radi vzroka, da jiim ne pride sponiiu na case iz polpretekle dobe, kar bi znalo zru- šiti njüiove načrte oziroina omajat.i (lLsciplino v bojnih vrstah. To jih mora privcvsli do popolnega poraza. iVa dru- gi .straui pa S. D. S. in N. S. S. čakat« lo na uaskcxk. Cakate s starim, aid dobro pi'oizku/senkn orozjuin narodne zavesti tur postenega in noäebicnega dela za bla^or naroda. Stranki ncomajne narodne zave- Vsti, ki izvršujete program nekdanjih voditcljev, kateri so uspesno vodili boj za slaven.sko Celje, niste in ne bodeto nMkoli s-prenienili svojega narodnega programa, docitu so to že storili kferi- kalci in iN'emci. O radikalih tu ni mo- gOL'i» govoriiti, ker to lLstje tisti čas še ni rastlo po naiili gorah. Saj ga je k nam zanesla burja korupcije, koristo- 1ü\ ,st\ a in nasilja. Da pa ne zamre spo- miii nekdajnih narodnih bojev, je ne- oJjhodno potrebno zamisliti se v devet- deseta leta. Takrat so Nemci, sedanji zavezniki klerikalcev, z vso silo svoje sape trobiLi v rog »Los vom Rom«; pri i«in jtj itm padld mai'^ikaiera, da^i pre- cej sulia veja z drevesa rimsko-katoli- ske cerkve. Taki ljudje so pri neki de- monstraciiji proti narodni slovenski prireditvi pobiijali tudi na tukajšnji opatiji okna, dočim je del placane »nemžke« uiice lomil in razbijal vrata župne cerkve, kričoč: »Komm' heraus, du windischer Herrgott!« In z isto de- moralizirano »tra^iko grejo danasnji »katoliiški Si'ovenci« skupno v vollilni boj zoper ^tränke, ki so ostale zmte svojemu narodnemu programu. Dalje je spomlna vredno, kako so nekatere narodne tvrdke takrat pustile leto dni na svojih izložbah in napisih razbite šipe v viden znak kulture nein- škega »Herrepvolka« in, kako sio te tvrdke šele na pritisk oblasti odstrani- le svoje razdejane slovenske napise in jih nadomestile z novimi. Znano je tu- di, kako sta oce in sin ob slični demon- stracijti za zapahnjenimi vrati z nabito dvocevko čakala vloma demonstrantov, docim je nahujskana množica pod za- ščito takratne mestne poliicije demoli- rala hišo. Napadena so bila cefo po dnevu dekleta in opljuvana po prsih, in to od nemških buršakov (»visoko- šolcev«), ker so si upala nositi sloven- ski znak. Vse to si uaj zapomnijo volilci S. L. S. ako bi imeli iti na volišce v tej družbi. Bodi jiin dosti teh opominov iz polpretekle dobe. Te spomine še dobro hranijo starejši Celjani, Obujali jib bo- demo po potrebi in jih še nadaljevali. Vidi se pa, da se je naših klerikal- cev prijefa slepota, ker pravijjo, da »za preteklost ni odgovorna sedanjost«. — Zato pa moramo v oči pogledati, če že ne žalostni sedanjosti, pa vsaj bliinji bodočnosti. Kadar se dve nasprotni stranki zloiite za skupen nastop, se morate go- tovo prej sporazumeti in drufa drugi odstopiti neke možnosti. In tako mož- nost je gotovo koncedirala Vsesloven- ska ljudska stranka nemski stranki z izjavo, da ne bo delala ovir v oblastni skupstM.nL in tudi ne v narodni sknp- šcini naseljevanju nemških obrtnikov in trgovcev v Jugoslaviji. osobito pa v Celju in Mariboru. — Z ozirom na smdsel predlogov, ki jih je stavila Av- strija glede konvencij, se mora dovoliti Avstrijcoin prnsto nasel'jevanje pri nas. To bi so imelo uveljaviti med.sebojno med Avstrijo in Jugaslavijo s sklepom tr^ovinske pogodbe, o kateri bo imela svojo hosedo poles narodne skupsčine tudi cblaslna skupsčina. In ko se bo o torn cdlocalo, pac ne bodo rnoj(li odreči klerikaloi sedanjirn svojiin zaveznikom svoje podpore. No, in tega casa, ki naj- brze ni. več dalec naj se veselijo na.si pridohitni krogi! Sicer ni vorjetno, da bi si kak Slo- vGiiec — bodisi obrtnik ali trgovec — upaJ iti v Nem.ško Avstrijo ter tarn iz- vrscvati svoj poklic; suj bi kot Slioven- ca gotovo takoj unjčili. Pad pa je prav gotovo, da se bodo pri na»s nasefjevali Nemci; osobito v Ceije in Maribor, k torn stebrom sedaj porusonesa nemskc- ga mosta do Adrije bodo prihajali. Ka- kor je nebdaj forsirala Siidmark do- seljeva.nj« osobito v ti dve mesti, tako in so lažje se bo vrgla nemška moc s podeseterjeno st!o sedaj, ko ima za za- veznike slovenskc klerikalce in radi- kale, na naše kraje. Kajti Siidmark še ni in ne bo kmalu pozabila nuditi svo- jo pomoč »den Brüdern im bedrohten Land«. Taka je slika bodocnosti. katero naj si dobro ogledajo sedaj še narodno čuteči volilci. Pazijo naj, kako usodo si sami kujejo z volilnimi kuglicami. Celjska kronika» c REDNI SESTANEK CLANOV ORG. SDS V CELJU se vrši vsako sre- do zvecer v kfubovi sobi Celjskega do- ma. Začetek razprav toeno ob pol de- vetih. c LJUDSK0 GIBAN.TE V GELJ- SKI ŽUPIflJI LETA 1926. V celjski župniji je bilo v letu 1926. rojtnih 421 oseb, umrlo je 415 oseb, porocenih je bilo 130 parov. V letu 1926. je umrlo 52 oseb vec nego seta 1925., rojenih pa je bilo leta 1926. 15 oseb manj nego leta 1925. . c SE O RAZSTAVI KIPA DR. JOSIPA SERNECA. Prejeli smo kriti- - ko kritike o razstavi kipa rajnega dr. Josipa Serneca v izložbi trgovine tvrd- ke R. Stermecki. Gospod F. K. odgo- varja. »da je kip razstavijen poleg dru- gega prodajnega blaga, katero je mo- ralo priti tudi do popolne veljave radi prodaje. Torej je vsled tega eel način razstave popoln. Le v slucaju, da bi bi- la cela izložba namenjena samemu ki- pu, bi se fahko govorilo o drugern aranžmanu.« — S tern pojasnilom je zadeva končana. c DRŽ. DENTISTICNI IZPIT je položil v Beogradu koncesijonirani zo- botehnik g. Emanuel Hoppe iz Celja, c N0ČN0 LEKARNIŠKO SLU- ŽBO opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. c PEVSKA VAJA. Odbor C. P. D. naznanja pevkam in pevcem, da se bo vršila danes v pondeljek 3. jan. redna pevska vaja. Pridite vsi! c URADNI DAN ZBORNICE ZA TRGOVIN0, OBRT IN INDUSTRIJO. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in celj- ski okoliici:, da bo uradoval referent zbornice v torek dne 4. januarja od 8. do 12. ure v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice). c TAJNIŠTVO SREZKEGA GRE- MIJA TRGOVGEV V GELJU posluje od 1. t. m. v lastnih pisarniškiih pro- storih v palaci Jadransko-podunavske banke. c BLAGAJNO SO ODNESLI. V noci od srede na cetrtek so neznanci vdrli v pisarno tvrdke Iv. Cater in so odnesli ročno kaseto z malo vsoto de- narja in raznimi dokumneti. Cudno je, da so bila vrata po vlomu zaprta. Radi euma sodelovanja je bila zaprta ena oseba. Stran 2. -~zJ*S2J.A jyojn ., $tev^„. j Delaj, nahiraj in hrani, varčevati se ne brani. Pop^lncciia «m/>ntt »s a sprite c§«wa*-n« ii^inranke pp{ xad*ugi VarČuj v mlado.-ti, da stradal ne bo5 V starosti ! M'arljivost, treznost, varčnost, so predpognj ^)nravnosti 1 8tavb~ . . kroffcia ;i&vtuga z oraejeno zavezo v Gaberju pri Celju Obre&vule hi&u*lne am *%> Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. vbgc po ** I» Jamstvo za vloge nad 1,500 0O0 Din; Pri naložbl zneska po 2u Din se dobi nabiralnik na ilorr; Iz malega raste ,r.:.¦'¦;• veiiko! .... Plsarna v Celju, Prešernova ul. 6. c IZGUBLJENO. V soboto je bil na poti od kol'odvora do kapuciiniskotfa rnosta izgubljen usn.ien etui z roznini vencern. Naj se izvoli oddati pri žup- nem cerkovniku proti naßradi. c POMLAD SREDI ZIME. Na soLnčni jiuini strain na starem gradu cveto trabentice in vijolice. Pri celjvski koči pa so zasledili cvetoue jaigode. c SOKOLSKI VADITELJSKI ZBOR. Redna seja vadtteJjskega zboTa se bo vräila 4. t. in. ob 20. uri v dru- štveni sejni sobi. Ker je seja zadnja v • tem poslavnem letu, prosim clanieo in čLane, da se je sigurno udeleže. Na' dnevnem redn. je med drnigim tudi do- lociitev načelnico in načelnika za dru- štveni obeni zbor. Zdravo! — Na.čelnik. c REDNA SOKOLSKA TELO-. VADBA se prične v pondeljek 3. t. m. Prosim članstvo, na.raščaj in deco, da jo vsi pridno posečajo. Zdravo! — Na- čelnik. c PLESNI VENČEK CELJSK1H GIMNAZIJGEV se bo vrsil dne 15. t. in. v Narodnwn doinn pod p-okrovitelj-' stvom ge. dr.. Orožnove. Svirala bo god- ba Sokola I. iz Ljubljana Odbor vljud- no vabii vse prijatelje diijaštva, da se v čitm večjem številu priroditve udeležc. TKjaški plosi so že od nckda; ua gla.su prisrčnih in pritjetn.ih zabiiv. Vabila si"1 bodio pravačasno ra.zpasliala, —- Odbor. c PLESNI VENGEK TRGOVSKIH NASTAVL.TE.NGEV. Pomocin-iški zsbor pri gremijiu trgovcev v Oelj'u priredi ¦ dne 8. janiuairja 1927 v Narodiiein do- moi I. plesni venček trgovskih nastav- ljiencev, na ka,terega na^vljudinjole valid. Začelek prh'editve ob osmili zvečer. — Vstopnina za osobo JO Din.-— Obleka poljubnai. Gisti dobicek je namenjen za ustanovltev strokovne knjižnice; vsled tgea se preplacilo vstopnine hvafezno sprejema. c POPRAVEK V OGLASIJ. V no- voletni števiilki je pornotoma pri oglasu: »Reklamni koledarji« izostala firma: Goričfir & Leskovsek, Celje, Kralja Pe- tra costa 7—9. c GORlCAR & LESKOVSEKOV TE^ DENSKI BELEŽNl K0LEDAR za katolike in pravoslavme je iz&el. Gena kornadiU je 15 Dim. Dobiva se pri za.loz- rriki.li v Gelju in v vseh knjigarnab. c VINARSKA ZADRUGA V CE- L.JII išče potnika. VeC v oglasu. Siram d&mowine» 5 PREJEMANJE PENZU V INO- ZEMSTVU. V finaučnem lninistrstvu je bil te dni dovršen praviilnik p preje- rniaiiju penziije v niozemstvU'. Po lein pravilniku se vsaki psebi, ki prejema pokojniiio v inozeniAtvu, odtegn>e 30 od- stoLkov osebne in rodbinske draginjske doklado. Prasnje za dovoljenje takoga nacina. izplacovanja naj se potoin pri- stojnüi velükih županov naslov^'o'na fi- nančno ministrstvo. H PHED NOVO REDXTKGIJO? Novi finančni minister dr. Markovic jo pri nastopu svoje sluibe Lzdal nared- bo, v kateri poizva podrejeno uradni- sU'O k vestneinu, točnemu in pošt&fle- ¦inu oipravlj'anjiu ski!ŽI>e. V naredbi na- poveduje, dia bo v interesu red a in varcnosll eriminiral iz službe vise ne- potrebne naiiiescence. s NOVA VLADA BREZ DR.ŽAV- N1H PODTAJNIKOV. »Službene Nc- vine« objaivljajo ukaz, s kateriin se sta,vljaj'O na razpoloženje vsi dosodajni državni- podtajniki. ; š 0BČINSK1 ZAKON. -Širša ko- nriisiija miaiistrstva za notranje zadeve je definitivno dovršilia zakonski načrt o občLnah in mestih. a AVTOMATIGNA TELEFONSKA CENTRALA ZA MARIBOR. »Vroine« .sKKlaj poroca, da je ministrstvo pošte in tekgrafa sklenilo postaviti letoš tudi v Mariboru avtomatično telesonsko cen- tral o. š S »PROTIVERSKIM« GASO- PISJEM so se bavili razni dulioiviiiki o božičnili praznikili na prižniicah. Se- veda iiifio pozabili omeniiti našoga Idsta. — Iz Šmartnega v Rožni dolini pa po- sebej porocajo, da iniajo tain za pro- j spell vere zelo vnetega župnika Oswa,- titscha, ki se bori hrabro proti ysake sorte strupu. Kaj ko bi vneti apostol zacel brati mesto zastarelega evangeli- j ja modeniega katolivškega »Slwenca« I aft »Slovenskciga Gospodarja«? 8 VINARSKA ZADRUGA V GE- LJU isče potnLka. Več v oglasu. š ZASLUŽENO PRIZNANJE. 0,1 AleksaiLdru Tomam.u. v. Lju.bljLuni, ^np- mu iziiwcl redkih še žhrecih soborcev: Petra Mrkonjica, p'ozneijsoga kralja. Osvoboditelja, je vlada na te;iu;lju za1-: kona o priznanju nacijonalnega ih.-t(>- vanja z dne 22. maja 1922. pri/.n?;^ skroniii'0 i^okojnino, ki jo k. Toman /x- prujema. Taiko bo g. Toman brez rioiv- čiJi skrbi za vsakda.nji ki>scek krahk- P'l'ozilvel zaidnje dni, ki so mu so nsojo- ni, ko je že moral leči v gj-ob ujcr/'V tovariš Viktor Merliak v najskrajneji^i bedi. š POZOR PRED G01JUKOMA. Po Sloveniji potrnjeta 2J^-l(«tr.i Ivan Sveceny ter Mate Domladarec, oba Hr-; va.ta in prodajata obve/jik^e ratne štete »Juigo-Fortuna« na racu.n Milana Ra,- jačica iz Zagreba. Oba goljufata stran- ke na nacin, da kasirata prvi obrok,.- ki si g obdržita, strankam pa natvezita,.'. dia so s tem obveznice že plačane. Sve-; ceny m Domladarec sta tekom casa oigolijmfala že veiiko stevilo svojih žrtev. Zatorej pozor pred goljufoma. š SAM0MÜR S SEKIRO. Pri Zg. K'ungoti si jo 4(5-lotni, v Studencih sta-' nujoči kovač drž. železntc Josip Sosiš v namenu Uismirtit» se, zasekal v pr.-i triikrat sekiro in je zaelobil težke telesne poiskodbe. Rešilni oddelek ga je še is+e- ga dne prepeljial v mariborsko bol.nico,' kjer je podlegel zadobljenlm po.škoi!- baim. š 80-KRAT KAZNOVANA. Ma-ri- ja Ražič, rojena 1858 pri Sv. T^ovren- cu, je bila d'Oslej kazn>ovana 57-krat raidi prepavedanega povratka, radi be- racenja pa 23-krat, sku])aj torej 80- krat. Izgiiana je iz Zaigreba, pa se kljub kazniiu vraiča v Zagreb ter pravi, da bi? tako delala, dokler bo živa. V Zagrebu, praivi., je preživela toliko let in hoce tamkaj tudi mmreti, pa naj bo to pol>- ciji prav ali no. Policija bi je ne pre- ganjala tako, ko bi bila Razii-eva dru- gačna zenska. Tako pa vas denar, ki ga priberači, vedno zapije in piijana po- čerija na ulici take neunmostK da jo po- licija mora. spraviti z ulice. Ge jo pij'a-. na, je zelo nasilna. Te dni je z umaza- no metlo udarila neko gospo, katero je prej pošteiio opsovala,, prav moc.no po glavi in ji pri tem poskodovala drago- cen klobnik. Radi tciga je bila izrocenn sodišcu, s čemer je bila čisto zadovotj- na. »Zunaj' je tako huda zima«, je vz- diJhnila Ražičeva, »pa mi je prav Ijubo, da sem zopet doina«. Razširjajta „töovo Oo'in"! HO sespa* va sa> mo, 5)8 kupitt perj^v | _____________ veletr- --¦¦ '"-' ¦' T govinl R. Stermecki, Celje, katera prodaja najceneje: skubljeno fa Din 8?"-, bolje 104-, fino 115--, zelo «no 175-, sivl puh'185'-, bell pol puh 21.S--, fini pol puh 29O--, fini beli puh 390*-, 2ima dobra 44'-, boljSa 561-, fina78*-, posebno fina 1001-, tridelne afrik madrace 3^0--, iz žime 1Ü0O-- gradl zamadrace in zglav- nice ter razne odeje- Oglcjtc si izlo2bc. Ptlmeriii popustzapovrnltev vo2nje. llustiovanl coiiU iasiDn|. Treovcl ingrol ceno. Lepa enodružinska hiša 3 sobe, kuhinja, yelik vrt, 10 minut od kolodvora Celje, je po ceni na prodaj. Naslov da Breznik, Celje, Dolgopolje 1. Odda se moblovana velika soba z elektr. lučjo, na ulico, za eno ali dve osebi. Antolinc, Celje, Olavni trg 16,/H. Naznaniäo. Ct'üjenim damam nazrianjam, da sem otvorila & I, januarjem 1927 v Celju, Vrwstrska ul. I ===== lastno == delavnico za izdelovanje &-:::;:3kih'in otroskih cb!ek ter vsakovrstnega perila,- Za obileti ob'sk se vljudno pri- poro^iir. — PostreŽba bo točna in solidnh ; cene konkurenčne. ^oldi Pos« 6, krojačica Celje, Vrvarska ul. 1. ^ Katenje je strup I ^^ Vsakdo se zamore kajerija cd- i vaditi ali isto zmanjšati z f dr.Raserjevimi Pučtabletami. | Paket Din 301 ¦-, 421-. Do he | se pri »Auro i«, koni. dr., ° . Kamenica 17 (Srem). A Spreime se . „. , oziroma l žastopiitk za Slovenijo s primeriro kavcijo Nastop po dogovoru. Ponudbe z zahtevki natJ:" ^v^ v;i Prvajužnoštajerska vinarska zadruga reglstrovana zadruga z omejeno zavezo v Celju. ii dižavnDg;i rudiiika v 'Zabukovti'. :in '•nk željo tudi • i.z yseh drggih pretnogovnikov, za domačo porabo ter za obrtna in indu- stnjska podjetja, dobavlia in. dostavljfi ha IT^" dom točno in po najnizj'i ceni 'vHgä Fraiilo Jöi't, CeUe,'.', Älek^atidrova ulica ätev 4. v/ffll H^nl - ~"—> '.m' i;1;—. ¦ ¦{¦'•. • ''¦",.;—fr.rTrt .: •¦¦; za' trailvce; -^^ ^ so dobivajo z bio k o m in lir btiščetn od Din. 3*70 naprej, -^^^T^^ Tisk firme po najnižji eeüll' siöiicüt* S LbsIobsbI?, Csljg, Kfoija Wi c.74 lejništvo Sreskega gremija trgowew. w Celiu posluje od 1. januarja 1927.'.dal.je,:'y.'laistnih]p'isarnfg'kih .. prostorih, ki se nahajajo v palači J a iT*» » ns ko - . Pöduniwstie b u nhe \r' Celiu,, Ko^enova; ! ulica 2, 1. nadstropje. ' 'r '„ ;.''.';; ¦^..V'' , ', Nacels.tvo ¦1;;;-K'>/ . Sreskega gremija trgovcev Čelje. ICože od ciiwjacine zajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itdi, kakorjiudi yse yrste,> surovih kož kupuje po najvišjih dnevriih cenah ZAGREB. Eoškovi ev. ulica §fev. 40. Brzoiavi: TAURIA ZAGREB. .'¦;¦' ! - Tel©ion Slov. 13- •». NajGenejšB, her najpopoInejšB je angle «ka sr»ed&tvo SOLiTAIRE za Čiščenje in bleskanje čevijev vseh barv in usnja. D3je krasen blesk, ščiti pred prahom in mokroto, inni'il ker se blesk more obnoviti samo s snho krpo. Ena.sfe- klen ca ,So»i*a5»es nadlomesti 4 ali 5 drugih krem. Dobiva se v vseh boljSih trgovinah s fie vlj i."!'_-''--*** THE FORIVIOTO CHEMICAL [o. ft LONDON Sydney. " Zaslopst^as M. GREGO^IČ & Co, LJUBLJAHÄ. Tiska in izdaja Zvczna tisk«trna. - Odgovorna sta: za izdajatelja in tlskarno Milan Čotina | za redakcijo Vinko V. Gabero. — Oba v Celju.