Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir«, Velikovec, Koroško.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slouenceu.
Velja
za celo leto .... K 20-— » pol leta .... » II’— » četrt »	.... » 6’—
» 1 mesec ....	» 2’—
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Za oglasila se plačuje po 50 v. med besedilom po 1 K za 1 cm* vsa kok rat, minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 80 v, za parte, zahvale in izjave po 1 K za 1 cm*. — Za male oglase, se plačuje po 30 v za besedo; debelo tiskano 00 v vsakokrat; minimum 5 K.
Za izvestilo pri upravnidtvu 3 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.	Prevalje, 13. julija 1920.
Št. 34
Denar za nemško agitacijo.
Prepis.
Abrechnung
iiber die Verwendung der bis 18. Juni 1920 vom Heimatsdienst und sonstigen erhaltenen Geld-summen, und zw.:
1920.	„ , ,	d.-8.W. Erhalten:	K	sudai, w. K
29. 4. B. d. Spark. Volkermarkt beh. 2.600		
10. 5. Vom H. Jos. Glantschnig erh.		10.000
18. 5.	„ Hammer Josef ret. erh. 200	
9. 6.	„ Wechsel J. Glantschnig	
	in d. Sparkasse behob.	4.000
16. 6.	„ J. Glantschnig bar erh. 2.467	
18. 6.	„ Heimatsdienst erhalten	40.000
	5.267	54.000
1920.	Ausgegeben:	
22. 4. An St. Durchschlag bezablt		220
22. 4.	„ Fran Magnet f. Schreib-	
	utensilien bezablt . .	72
25.4.	„ Kurnig Ant., Kuhnsdorf	300
29. 4.	„ Jos. Wernig bezablt .	420
3. 5.	„ Jos. Hammer bezablt .	200	
3. 5.	„ Poltnig & Sekoll bezablt 600	
9. 5.	„ Poltnig in Eberndorf bez.	360
9. 5.	„ Jos. Wernig bezablt .	200
10. 6.	„ Thomas Sablatnig bez.	450
10. 5.	Fiir Bewachung einer Ver-	
	sammlung bezablt . .	20
12. 5.	An Ant. Kurnig, Kuhnsdorf	400
12. 5.	Fiir 2 Lt. Wein b. Karl „	54
13. 5.	An Josefine Lippnig bezablt	200
13. 5.	„ Johann Weiss bezablt	600
13. 6.	„ die Gemeinde Haimburg	1.000
14. 5.	„ Josef Wernig bezablt .	100
14. 5.	n	n	n	n	400
20. 5.	„ Stef. Durchschlag bez.	800
26. 5.	„ die Gemeinde Ruden bez.	600
26. 5.	„	„	„	Tainach „	500
27. 5.	„ Michael Wolbart bezablt	100
27. 5..	„ Anna Kiinstl bezablt .	40
28. 5.	„ Josef Wernig „	220
31. 5.		50
31. 5.	„ Ulrich Wurdeu „	100
31. 6.	„ Notar Hans Rabitsch .	500	1.500
31. 5.	„ Pickl J. in Tainach .	250	250
1. 6.	„ Johann Weifi bezablt .	220
1. 6.	„ Paul Haberle f. Fuhren	50
1. 6.	„ Josef Wernig	„	100
2. 6.	„ Anton Kowatsch bez. .	100
7. 6.	„ die Gemeinde St. Peter	100
7. 6.	„	„	„	Waisenberg	2.000
8. 6.	„ Thomas Sablatnig bezablt	200
12. 6.	„ Anton Kowatsch	„	200
16. 6.	„ die Gemeinde Haimburg	1.000
16. 6.	„ „	„	Waisenberg	1.000
16. 6.	„	„	„	Moos bez.	600
18. 6.	„ „	„	Bleibnrg	1.000
18. 6.	„	„	Volkermarkt	2.000
18. 6.	Anton Kowatsch bezablt	300
18. 6.	„ Josef Navadnig „	400
18. 6.	, Georg Ferra f. Fuhren	240
18. 6.	„ Paul Haberle	„	130
18. 6.		180
18. 6.	„ Markuš Krainz „	60
18. 6.	„ Maria Scherzer „	100
18. 6.	„ A. Kurnig fìir Fuhren	230
18. 6.	„ J. Raioner	„	120
18. 6.	„ G. Posteinig	„	150
18. 6.	n n	r>	»				130
	Somme der Ausgaben 1.560 Zusammenstellung:	19.776
d.-8. W. sttdsl. W.
An Einnahmen . 6.267 K 64.000 K „ Ausgaben . 1.560 „	19.776 „
Rest . 3.717 K 34.224TK
Die restlichen 3717 K d.-O. W. bat un s Herr Math. Pollaschek jun. mit 1.75 K fiir sudslavische Kronen 2124 K eingewechselt, so dall wir mo-mentan cinen Kassastand von 36.348 K besitzen. Von diesem Kassastand haben wir jedoch in der Sparkasse Volkermarkt den Wechsel von 12.000 K siidsl. W. zn-bezahlen, von welchem wir 4000 K und den Rest Herr Josef Koberer in Eberndorf behoben bat. Den Wechsel bat Herr Glantschnig und Feinig nnterfertigt.
Aus dem Vorstehenden kOnnen Sie ersehen, claB unser heutiger Geldstand nur mehr 24.348 K betrftgt, doch tragen wir beute noch den vollen Betrag von 36.348 K siidsl. W. vor, da (ich per-sOnlich) nicht weifi, wann der Wechsel fallig ist. In ca. 14 Tagen erwarten wir unbedingt einen grOBeren Betrag von oben. Alles weitere wird Ihnen Herr Glantschnig mitteilen.
Beiliegend die Bestatigungen uber die veraus-gabten Gelder und die Bestàtignng liber dio erhaltenen 40.000 K.
Trene HeimatgriiBe Burg g r *
4«	*
Že večkrat smo pisali, da delajo Nemci propagando s strahovanjem in podkupovanjem. Evo dokaz, katere osebe so podkupljene:
Za čas od 1. do 10. jun. 1920: Lorene MeBner, Hauser Štefan, Schrott Wilhelm, Wernig Jožef, Beck Karl vsak po 250 K; Poltnig 300 K sprejel po naročilu Weifia iz Velikovca; Lipnig Josefine za iznašanje letakov 200 K; Weifl je plačal pri Korlnu povodom shoda zaupnikov 54 K za vino; J. Natek na Rudi 600 K; Kurnik Anton za nemško propagando v Dobrli vesi 400 K; Wernig J. je dobil za „aufierturliche Wege“ 100 K; Weifi izplača Ani Kunsti 40 K; Wernig F. za razširjanje propagandnih listov 400 K in 220 K; Poltnig in Schrott sta dobila od Weifia po 300 K; Weifi izplača Mih. Wolbartu 100 K; Navodnik Jožef dobi od Wernika 400 K in se zaveže prav pridno agitirati; Lambert Krieflman iz Tinj je dobil 500 K; Morak Mari za agitacijo v Vovbrah j 1000 K; Pisker Konštantin iz Važenberka, agitacija za občino Važenberk 2000 K; Gufil je dobil od Wernika 100 K; Feinig Miha potrjuje, da je dobil od F. Weifia 60 K; za stražo pri nekem zborovanju je dobil Wernig 20 K; Weifi je izplačal Pisker Julijani za agitacijo v Važenberka dne 16. jun. 1000 K; 18. jun. dobi Golìi od Weifia 2000 K; 18. jun. dobi GOBI od Weifia za občino Pliberk 1000 K; učitelj Pavlič iz Pliberka 250 K dne 22. jun.; za raznašanje letakov je dobil dne 10. maja Tom. Sablatnig od Weifia 450 K; Wernig je dne 15. aprila izplačal Poltnig Jožefu, Kriegl Jos., Wernik Jos. (torej si plačuje ta sam) pa Jos. Hauser 320 K; za občino Sv. Peter je sprejel Mih. Feinig dne 3. jun. 100 K; neki Karol Wurmitzer je dobil za razširjanje letakov v Važenberka 150 K; Samer Rupert dobi za prinašanje poročil občine Škocijan in Pliberk 50 K; dne 11. jun. dobi MeBner Jak. za razširjanje letakov v občini Vovbre, Velikovec in Bergstein 400 K; Klatzer Peter in Mefiner Jakob dobita dne 11. jun. 2 kg sladkorja za razširjanje letakov; dne 7. jun. dobi ravno isti Mefiner 1 kg sladkorja ; dno 18. jun. je dobil Glantschnig Ford. za razširjanje letakov 50 K; Wurmitzer Karol dne 19. jun. 200 K; Mrak Jak. dno 15. jun. 45 K; isti dne 16. jun. za Važenberk 100 K; Andreas Pinter je dobil dno 19. jun. 200 K; MeBner Jakob, ki raznaša letake celo v Škocijan, je dobil 500 K dne 17. jun.; Pinter Andrej je bil dne 17. jun. v Dobrli vesi in dobil 400 K; MeBner Jakob 1 kg sladkoija dne 17. jun.; Sablatnig Tomaž je dobil dne 8. jun. 200 K; neki Mefiner je dobil 50 K; Klatzer Peter hodi v Dobrlo ves in Škocijan, zato je dobil dne 11. junija 400 K; neki Burg (Weifi) iz Velikovca je sprejel 40.000 K dne 18. junija 1920.
Nemci pa ne delajo samo z denarjem, ampak tudi z blagom. Tako so dobile občine „an Teig-warenM (testenine): Važenberg 60 kg, Vovbre 60 kg, Velikovec 180 kg. — Vžigalice: Važenberk 10 kg, Vovbre 10 kg, Velikovec 40 kg. — Sol: Bergstein Pisker 5 Žakljev, Št. Jurij 3 Žaklje, Vovbre 10 Žakljev, Velikovec 20 Žakljev.
Vse izlete velikovških Nemcev plača nemški propagandni fond: 7. dec. 1919 je dobil Polesnig Anton od Štef. Durchschlaga 100 K; 11. nov. J 919 Schneeweifi W. od Štefan Durchschlaga 100 K;
I.	dec. 1919 je dobil Gamselnik Jak. od Štefana Durchschlaga 100 K; 26. dec. 1919 je dobil Gamselnik Jak. od Štef. Durchschlaga 100 K; Slama-nig Val. pd. Werbitz je dobil dne 8. oktobra 1919 30 K; neki Krištof Štef. dec. meseca 1919 20 K; Samselnig Jakob dne 26. okt. 1919 20 K; Ma-tchek Marija dne 23. okt 1919 50 K; Klemen Gabrijel dne 30. dec. 1919 50 K; Barici Simon dne 10. okt. 1919 50 K; Martin Sachernig iz Kr-čanj je dobil dne 12. okt. 1919 60 K.
Posebno dobro so plačane sledeče osebe: Lorene Mefiner dne 14. jun. 1920 8400 K, 10.000 dinarjev, 10.000 dinarjev in 4.000 K, dne 2. jun. 5000 K, 20. maja 500 dinarjev, 18. maja 5000 dinarjev, 5. maja 3000 K, 23. aprila 10.000 K, 29. aprila 4000 K; Jožef Glantschnig iz Štefana dne 13. aprila 1920 3000 K, 24. marca 3000 K, 6. marca 4000 K, 23. febr. 10.000 K, 27. februarja 5000 K, 7. febr. 6000 K, 26. jan. 6000 K, 17. jan. 5000 K, 2. jan. 4000 K.
Se vidi iz tega, s kakšnimi velikimi denarnimi sredstvi deluje nemška propaganda v plebiscitnem ozemlju A. Ne smemo pozabiti, da je to samo en del propagande „Mostič“ — druga središča kakor Št. Andraž, Celovec in Vrba tukaj še niso navedena.
Če Nemci delajo samo z denarjem, da rešijo pas A, tako je danes že zgubljen, kar mi ja itak vemo. Nemški National-politischer Ausschufi deluje kakor plačan mešetar, ki hvali staro mrho, čeravno ni ficka vredna. Tem ljudem, ki so podkupljeni od Nemške Avstrije, nobeden pameten človek ne bo verjel.
Nadalje so dobili: Dne 26. aprila 1920 Jakob Sekol 600 K; 10. junija Morak 1000 K; 2. maja
J.	Wernik 420 K; 2. maja J. Homer 200 K; 17. dec. 1919 Anton Polesnig 100 K; 11. nov. W. Schneeweifi 100 K; 1. dec. Jak. Samselnig 100 K; 26. dec. Jak. Samselnig 100 K; 8. nov. Jak. Sla-manig pd. Verbič 30 K; 2. dec. Štef. Krištof 20 K; 26. okt. Jakob Samselnig 20 K; 23. okt. Maria Maček 50 K; 30. dec. Klemen Gabriel 50 K; 10. okt. Simon Harih 50 K; 12. okt. Martin Sacherer 600 K.
O
Nemška organizacija v velikovškem okraju.
A. A. L. Brucki. — Zahl 133.	Prepis.
Verzeichnis
liber die bei der obigen Leitung eingeteilten Personen.
Leiter :	Mefiner Lorenz	seit	1. IV. 1920
Verb. M. : Schrott Wilhelm	„	1. IV.	1920
Beck Johann	„	10.	V.	1920
ArbeitS’Stelle Volkermarkt.
Leiter:	Weifi Johann	seit	1. IV.	1920
Veb. M.:	Wernig Josef	„	1. IV.	1920
Durchschlag Stefan „	1. IV. 1920
Hauser Stefan	„	1. IV.	1920
Vertr. M.: Rabitsch Johann
Zur FlugschriftenbefìJrderung noch gebrauchte Verbindungsmanner werden von Fall zu Fali aufgenommen und nach den Gebiihren fiir die Verbindungsmanner entlohnt. Vertrauensmànner
erhalten die Entlohnung je nach Leistung. Stàn-dig im Dienst stehen nur oben genannte.
Velikovška pisma v Nemško Avstrijo.
Die A. A. Leitung :
______ Unteisohrift.
Prepis.
Verzeichnis
liber die Vertrauensmànner, die von der Leitung Gebtìhren erhalten :
Gemeinde VOlkermarkt:
Hanns Rabitsch, Notar VOlkerraarkt (Kbhler). Dori Zihlo, Tabaktrafikantin Vblkermarkt (Sport). Rudolf Sager, Sattler Volkermarkt (Steirerl Josef Lippnig, Wachmann YOlkermarkt (Diener).
Gemeinde Waisenberg:
Thomas Ruschi, Miillnersohn Fiirholz (Winter). Ignaz Trost, Arbeiter	Gattersdorf (Rader).
Johann Klein, Arbeiter St. Georgen (Pulver). Leo Fortin, Lehrer St. Margarethen (Somer).
Gemeinde Haimburg:
Peter Klatzer, Bauernsohn Ober-Aich (Butzl). Lorenz Leber, Inwohner St. Stefan (Andrej). Paul Glantschnig, Besitzer Unterlinden (Majer). Pavel Pacher, Keuschler	Haimburg (Loser).
Gemeinde Eberndorf:
Anton Mischitz, Arbeiter	Pribilsdorf
Jakob Sekoll, Arbeiter	Pribilsdorf
Alex Poltnig, Bauernsohn	Pribilsdorf
Thomas Riechler, Arbeiter	Pribilsdorf
Gemeinde Tainach:
J. Svetnik, Arbeiter	Tainach (Heilig).
Gemeinde St. Peter a. W.:
Lukas Hafner, Besitzer	St. Jakob
A. A. Leitung.
Prepis.
Organisation des Bezirks-Heimats-Rates
des polit. Bezirkes Vòlkermarkt.
Glantschnig Josef als Vertreter des Bezirks-rates beim National-politischen Ausschufi. Ihm obliegt auch die Herstellung der Verbindung zwischen dem Heimatrat und dem national-polit. Ausschufi.
Poetsch Josef, Bezirksrichter. — Die Ùber-wachung und Berichterstattung iiber die Tàtig-keit und Haltung der SHS-Organe, event. Ùber-wachung iiber nicht neutrales Verhalten der Mitglieder der Entente-Kommission. Als Vertreter des Bezirksrates bei der Ab-stimmungs-Kommission.
(Poetsch, kateri je podpisal avstr, vojna posojila za mladoletne sirote in ki ga sedaj vsi tisti otroci, ki so deloma že dorastli, preklinjajo, bi naj nadziral delo antantne misije ! Tisti Poetsch, ki ga je tako fino karakterizirala Relgeiz v pismu: „Er darf sich weder im Hause N. noch P. durch Gelegenheitsdienste seine Jause verdie-nen.“ Ubogi Poetsch bo nadziral antantno misijo, ta tipična prikazen polomljenega nemštva!)
Rabitsch Hans, Notar. — Die Aufsicht iiber die Anlagen der Stimmlisten in den Gemeinden und deren Durchfuhrung. Die Reklamation der Stimmberechtigten.
Weifi Johann, Lagerhausverwalter. — Die tìberwachung .der Zusammensetzung der SHS-Schutztruppe. Ùberwachung eventueller Ùbergriffe derselben. Sekretariat des Bezirksrates (Einlauf-stelle und Kassier).
Ausschnfimitglieder(Propaganda-Ver-sammlungen, etc. etc.):
Manner Anton,
Nagele Josef,
Koberer Josef,
Dr. Herbst Gustav,
Niederdorfer Josef,
Paulitsch Valentin,
Buchleitner Anton,
Pliemitscher, Pfarrer, und vieleicht noch
welche.
Im Gemeinde-Heimatsrat ist ein Mann zu bestimmen als Obmann desselben.
Ein Ausschufi bestehend aus drei Mitglie-dern, dessen Aufgabe es ist, dafl ein Mitglied desselben die Anlagen der Stimmlisten in der Gemeinde und Reklamationen zu beaufsichtigen und durchzufiihren bat. Ein zweites Mitglied uberwacht die Zusammensetzung der SHS-Schutz-truppe, sowie die Tfitigkeit und Haltung derselben.
Ein Mitglied organisiert mit dem Obmann dio Propaganda durch Flugschriften, Versamm-lungen und Kleinarbeit
Der Obmann ist in stetiger Verbindung mit dem Bezirks-Heimatsrat, leitet die nbtigen Be-schwerden und Berichte an denselben und be-kommt von dort auch die nOtigen Auftrage und Weisungen.
ju.
Heute erschien eine Publikation, dall am kommenden Freitag n. Samstag wegen hier herr-schender Blatternepidemie eine Zwangsimpfung aller Personen vom 1. bis zum 70. Lebensjahre stattfindet. Es war noch nie ein Blatternfall vorgekommen.
Diese fieberhafte Publikation, der eine Straf-androhung mit Gewaltvorfiihrung beigefugt ist, gibt uns zu bedenken, ob das ganze Vorgehen nur dazu angetan ist, um die Kommission von Volkermarkt abzuhalten, um die Abstimmung zu verzOgern, um Zeit zu gewinnen. Es ist auch nicht ausgeschlossen, dafi die Jugoslaven zu den scheufllichsten Mitteln greifen, um vielleicht durch eine Impfung mit gefahrlichen Bazillen eineSeuche hervorzurufen, es mufi in dieser Beziehung binnen 24 Stunden etwas geschehen. Die Bevólkerung ist sehr besorgt. Ware es nicht gut, wenn einige Herren vor die interall. Kommission erscheinen wiirden?
Bitte gefalligst um sofortige Antwort.
Heilgrufi Ekkehardt.
NB. Wir lassen uns irapfen, wenn ein Arzt von Klagenfurt hier eintrifft.
IV.	Prepis.
An den Fliichtlingsausschufl
Brtickl, am 15.12.1919.
in St. Veit a. d. Gian.
Unten genannte Heimkehrer aus der serbi-schen Gefangenschaft sind alle bei den Karntner Abwehrkampfen gefangen genommen worden und kehrten erst jetzt aus der Gefangenschaft zuriick. Beim Einbruch der Jugoslaven wurden alle Klei-dungsstucke, Wàsche, Schuhe etz. ihnen geraubt, so dall sie heute nur diese Kleider ihr eigen nennen, die sie am KOrper von Serbien zuruck-gebracht haben. Alle sind ganz mittellos, sind landwirtschaftliche Arbeiter, und ist ihnen ganz unmOglich sich neue Kleider zu beschaffen.
Die Gefertigten stellen daher die Bitte, den Genannten nach MOglichkeit einige Bekleidungs-sorten zukommen zu lassen. Die Not dieser Heimkehrer ist wirklich grofi. Sie waren alle Zeit brave Arbeiter und stellten sich alle freiwillig in den Dienst der Heimat. Von der Heimkehrer-Sammel-stelle wurden sie zur Haimburger Heimwehrkomp. geschickt, wo sie auch keine Bekleidung erhielten. Speziell auch Wàsche noch Monturen. Sie stellen sich jetzt alle in den Zivildienst und haben nichts zum anziehen.
Rebernig Franc, Otzwirk Lukas, Muchar Leopold, Hanschitz Filip, Siutz Kaspar, Harrich Anton, Kuster Jakob.
Glantschnig, 1. r.
Abschrift.	V.	Prepis.
Vertretung der Kàrntn. Lg. bei der interall. Mission in Klagenfurt.
Nr. 1478.
Herrn Landesrat Vinzenz Schuray,
Praši dent des Landeskulturratcs
in Klagenfurt.
In Beantwortung des sehr gesch. Schreibens vom 18. Dezember L J. beehrt sich die Vertretung der Landesregierung Herrn Landesrat mitzuteilen, dafi das Ersuchen bei der Propagandaversammlung in St. Veit-Philipen anwesenden Fliichtlinge um Entsendung von Mitgliedern der interalliierten Mission in Klagenfurt in die Zone A zur Aufklarung der BevOlkerung liber die kommende Volksab-stimmung derzeit nicht weiter geleitet werden kann, weil die Mission in Klagenfurt vorlàufig lediglich eineWaffenstillstandskommission ist und mit der Volksabstimmung als solcher sich iiber-haupt nicht befaflt.
Die Kommission der Volksabstimmung wird erst nach der Ratifikation des Friedensvertrages durch England und Frankreich bestellt werden.
Im iibrigen wàren die Fliichtlinge aufmerk-sam zu machen, dafi sich die Entente nach allen bisherigen Aeufierungen durchaus auf die Be-stimmungen des Friedensvertrages stiitzt, weshalb wohl angenommen werden mufi, dafi selbstver-stàndlich auch die im Friedensvertrage enthalte-nen Bestimmungen liber die Volksabstimmung in Karaten durch die Fertigung des Friedensvertrages durch die Republik Òsterreich in Rechtskraft envachsen sind.
Klagenfurt, am 28. Dezember 1919.
Siegel:
Vertretung der Karntner Landesregierung
bei der interalliierten Mission in Klagenfurt.
L V.: A. Peter.
VI.	Prepis.
Klagenfurt, am 27. Dezember 1919..
An Herrn Josef Glantschnig
derzeit in Brli c ki.
Sehr geehrter Herr Glantschnig!
Im Anschlnsse iibermittle ich Ihnen eine Abschrift der Erledigung der Vertretung der kàrntn. Landesregierung bei der interalliierten Mission in Klagenfurt, beziiglich der Einfiufinahme der Missionsmitglieder der BevOlkerung.
Immer die alte Geschichte, die Mission hat nichts zu reden, sie sei lediglich wegen dem Waffenstillstand hier. Ich frage mich nur, wozu denn die Mission und die ganze Vertretung hier ist.
Indem ich Ihnen zum Jahreswechsel die boston Gllickwunsche entbiete und die beste Er-wartung ausspreche, dafi Ihre Riickkehr bald mOglich wird, begriifie ich Sie herzlich
Ihr alter Schumy.
23. Jiinner.	VII.	Prepis.
An Herrn
Johann Rescher, Fleischhauer Zabl 626 P./B.	‘; Bruckl.
Leider sind wir solange nicht in der Lage, an die Landfleischhauer grafie Menge Schlachtvieh zuzuweisen, bis die Fleischversorgung der Stàdie Klagenfurt und Villach eine bessere wird. Wir konnten in dieser Woche in den genannten Stàd-ten nur 10 dkg Fleisch prò Kopf ausgeben. E.s unterliegt keinem Zweifel, dafi die Fleischversorgung der BevOlkerung und auch der Fliicht-linge in Briickl eine weit bessere ist. Wenn wir hier in Klagenfurt einigen Gasthàusern, in welchen eine grOfiere Zahl von Fluchtlingen speist, etwas mehr Fleisch zuweisen, so erreicht die Quote prò Fliichtling noch immer nicht das gesetzliche Ausmafi, wàhrend nach unseren Informationen am flachen Lande die gesetzliche Quote ganz allge-mein ausgegeben und vielfach auch iiberschritten wird.	Hochachtend
Kreil m. p. Pulfer m. p.
Geht an Herrn Glantschnig, Vertrauensmann der Fliichtlinge	Briickl.
In Abschrift zur Kenutnisnahme, ;
Hochachtend
L. S. Pulfer.
Nemški govorniki.
V predzadnji številki „Mira“ ste objavili v članku nemške organizacije v velikovškem okraju med drugim tudi imena oseb, ki bodo nastopile kot nemško-nacijonalni govorniki. Oglejmo si nekatere teh! Manner je oskrbnik barona Héll-dorfa v Grebinju, ljudstvo se ga boji, kakor hudič križa, on sam si pa domišljuje, da je priljubljen. Da Manner agitira za Nemško Avstrijo, je umevno, saj skrbi s tem za svoj kruh in pa za svojega gospodarja Helldorfa, ki je iz strahu pred agrarno reformo, kakor se govori, daroval za nemško agitacijo dva milijona kron.
Pirker Konstantin iz Bergsteina, občina Važenberk, je od nemške propagande mastno plačan, potem se tudi lahko deluje avstrijsko republiko. Kullnig, odstavljeni učitelj v Tinjah, želi seveda zopet nazaj, da bi si napolnil prazni želodec. Razumljivo je samo ob sebi, da Jožef Glantschnig iz Št. Štefana stoji na nasprotni strani, on kot komandant vovberskega folksvera tudi ne more drugače.
Socialdemokrat Anton Buchleitner iz Velikovca je med vojsko znal na spreten način kot šinkenkomisar priti do takšnega blagostanja, da si je kupil v Velikovcu lepo hišo.
GrOssl je prelomil besedo, ko je pri veli-kovški občini merodajni osebi obljubil, da ne bo agitiral zoper našo državo!
Zanimiva prikazen je bivši sodnik v Velikovcu Jožef Potsch. Denar mladoletnih je podpisal kot vojno posojilo in danes se jokajo sirote in ga preklinjajo. — Kaj to njemu mar, saj je bil od Avstrije za to odlikovan. Čudno je tudi, da ravno POtschevi akti na okraj, sodišču v Velikovcu ne štimajo. — Kako pravi o njem gospa Relgeiz iz Velikovca? „P0tsch ist erwlinscht, doch darf er sich weder im Hause N. noch P. durch Gelegenheitsdienste seine Jause verdienen“. Tako je torej!
Ognjen obroč okoli Celovca!
Trezni in pravdami smo že po naravi Korošci, imamo preveč bridkih skušenj, da bi se kar čez noč navdušili za kako stvar, katero nismo do dobrega spoznali. Potem pa, če se za kaj vnamemo, tedaj ne gori samo prazna slama, ampak naš ogenj ne vduši nobena sila več.
To smo pokazali letos, na predvečer naših apostolov, slovenskih blagovestnikov. Še vsako leto smo prižigali ta večer kresove, ali toliko in tako plamtečih pa še menda nikdar. Pa vemo tudi, zakaj in komu smo pokazali svojo plamtečo voljo.
Z vsemi, tudi najumazanejšimi sredstvi, nas hoče Nemška Avstrija, posebno še celovška gospoda, iztrgati iz okrilja Jugoslavije, z biči in škorpijoni tepta gospoda naše brate in sestre onstran demarkacijske črte v coni B. Z neverjetnimi lažmi o Jugoslaviji nas hočejo preslepiti in spraviti zopet pod nemški jarem, po celem svetu pošiljajo poročila, v katerih nas slikajo kot izdajalce svojega materinega jezika.
Lagali in dregali so tako dolgo, da so nas pošteno vzbudili in mi smo jim odgovorili z ognjenimi jeziki. Naša cona A je od Dravograda preko Svinje planine in Gorjancev do pod Beljaka vzplamtela v ognjenem morju; pa ne samo to, slovenski kresovi so se-prikazali od Št. Lipša, Št. Tomaža, Gospa svete do Kostanj in Vern-berga, tako da je Celovec — središče vse hujskanje proti Jugoslaviji — ostal v ognjenem jugoslovanskem obroču.
Brez posebnih pozivov, popolnoma iz globokega navdušenja se je izvršila ta prekrasna manifestacija. Naš list je prinesel samo kratko notico, katere pa bratje iz cone B niti v roke niso dobili. Znano nam je, pod kakšnim pritiskom, v kakšnih težavah oni živijo in koliko preganjanja imajo pričakovati, ker so si upali pokazati svoje slov. prepričanje. Zato pa jih tudi pozdravljamo tako toplo, kakor so goreli njihovi kresovi in jim ponavljamo zagotovilo našega vladarja pri posetu Slovenije, da bodo vsi oni bratje in sestre, ki Sè niso odrešeni, tudi dočakali ure rešitve.
Dnevne vesti.
Prevalje. Sem je došla rodbini nadučitelja Horvata brzojavka, da jo njihov sin Franjo, ki je študiral v Zagrebu medicino, pri kopanju utonil v Savi. To je že drugi sin, ki je v kratkem pre-minuj. Težko prizadeti rodbini naše sožalje!
Železna Kapla. Okrajni zdravnik dr. Julij Polec v Kamniku, sedaj v Železni Kapli, je bil imenovan za višjega okr. zdravnika v Vlil. činovnem razredu.
Žitara vae. Gozdarski asistent inž. Igo Kraut je bil imenovan za gozdarskega oskrbnika v IX čin. razredu.
Djekše. (Strela.) V četrtek, 1. julija popoldne, je strela udarila med živino na dješki paši pri Hutmanu ter je ubila pet lepih goved.
Messner in Wernig Jožef, ki je zbežal v N. Avstrijo, sta bila zaprta v Celovcu. Druga govorica pravi, da sta že izpuščena. Pravijo, da so Messnerja že odstavili, ker je tako dobro vodil nemško agitacijo.
Nemški voditelji v coni A. Koga želi gospa Relgeiz-Ziegler, to je namreč gospa Terezija Strauss, trgovka v Velikovcu, imeti za voditelje Koroške v plebiscitnem pasu A? Navidezno špekulira sama na to čast, pa glej smolo, ona je rodom Bavarčanka, torej doma iz rajha. Nadalje imenuje gospo Giendl, pa tudi ta ni Korošica, ampak doma iz Čehoslovaške in sicer iz Šlezije. Pa tudi sloviti Steinacher ni Korošec, ampak Tirolec. Ostane edinole še Glantschnig, katerega pa Nemcem privoščimo, saj je kot komandant vov-berskih folksverovcev, katere preklinja celo veli-kovško okrajno glavarstvo, docela pokazal spretno svojo zmožnost za voditelja koroških roparjev. Žalostno dovolj, da ti velikovški Nemci niti enega človeka ne najdejo, ki bi mogel prevzeti neoporečen vodstvo Nemcev in nemčurjev v veli-kovškem okraju.
Kotlje. Dekleta nam pišejo, da fantje radi tega hodijo na Štajersko po neveste, ker jih doli lažje dobijo.
Finančni paznik Jurij Petrač je bil od nemške strani napaden. Osumljena sta dejanja Rabičev sin iz Pliberka in sin nadučitelja Tanglna v Št. Pavlu.
Grabštanj. Črez Krko je hotela Marija To-graše vtihotapiti v N. Avstrijo blaga in pri tej priliki utonila. Rojena je v Linčjivasi, bila v Celovcu poročena in je tam stanovala. 20. junija so jo pokopali v Timenici.
Dobava gorivnega špirita. Urad za pospeševanje obrti namerava prevzeti večjo množino denaturiranega (gorivnega) špirita po ceni 26 K liter. Interesenti-obrtniki naj obvezno priglasijo svoje potrebščine na naslov Urada za pospeševanje obrti kraljestva SHS v Ljubljani, Dunajska cesta 22, najkasneje do 20. julija 1920.
Kongres ženskih društev. V Zagrebu se je vršil 1., 2. in 3. julija kongres vseh ženskih društev cele Jugoslavije. 200 ženskih društev je poslalo svoje delegatinje (zastopnice) v Zagreb in te so potem tam zborovale. Prišle so Črnogorke, Bosnjakinje, Srbkinje, Slovakinje, Hrvatice in Slovenke. Tudi iz Koroške ste bili 2 zastopnici. Lepo je bilo, ko smo si segle v roke sestre iz juga in severa, vse prevzete od ene misli, skupno delovati za našo domovino in naše pravice. Vršili so se govori in poročila o delovanju raznih društev, stavile smo predloge in sklepale resolucijo. Stopila je tudi g. Cuček-Kleinmayrjeva iz Rožeka pred nje in jim v kratkih besedah očrtala naš položaj. Do solz ganjene so sklenile pomoč koroškim ženam. Nabrala se je lepa svota črez 28.000 K, kojo ste prinesle delegatki s seboj. Natančno poročilo o vsem tem izide v «Koroški Zori".
Sestanek koroškega dijaštva v St. Jakobu v Rožu od 23. do 25. julija 1920.
Pod praporom svoje stare krščanske organizacije stopajo koroški dijaki zopet na plan. Svoj sestanek ima koroška podružnica «Slovenske dijaške zveze" v Št. Jakobu v Rožu od 23. do 25. julija v Narodnem domu.. Spored je sledeči: V četrtek, dne 22. julija, ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer. V petek sta dopoldan dva in popoldan en referat: 1. Znamenja časa (phil. Sušnik). 2. Smernice krščanskemu dijaštvu (theol. Blilml). 3. Orel in dijak (z. ozirom na mariborski tabor — abit. Marktl). — V soboto dopoldan: 4. Naloge koroškega dijaka ob plebiscitu (prefekt Do-bernik). 5. Podrobno delo dijakovo v izobraževalnih društvih (abit. Skitek). — Popoldne se vrši občni zbor koroške podružnice SDZ. Dnevni red občnega, zbora: 1. Poročila. 2. Ureditev podružnice SDÈ. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti (socialni tečaj avgusta). — V nedeljo priredijo dijaki po blagoslovu veselico v Narodnem domu; uprizorita se dve igri: «Zloba in zvestoba" ter burka «Dva gluha". — Red sestanka bo sledeči: ob 7. uri skupna sv. maša; ob Va 9- pričetek predavanj; ob 12. uri kosilo; ob treh popoldan nadaljevanje. Tovariši naj se na debato pripravijo. — Za hrano in stanovanje ho preskrbljeno ter naj se tovariši prijavijo tajniku: abit. D. Skitek, Potoče, p. Libeliče (Koroško). Revnejšim se stroški povrnejo. V ta namen pozivamo koroško javnost, da s prispevki omogoči polnoštevilno udeležbo našim dijakom. — Tovariši, tovarišice! Pridite te dni vsi, ko obnavljamo organizacijo, ki so se v nji ogrevali za Koroško naši starešine, da položimo temelje našemu kulturnemu delu! — V krasnem Rožu v spomladi kipečega idealizma naše mladosti — na veselo svidenje! — Cand phil. Fran Sušnik, t.č.predsednik.
Dopisi.
Velikovški okraj, v Slov. Šmihel. Celovški nemški in nem-čurski listi so napadli našega župnika, ker je šel na binkoštni pondeljek v Dolino. On je bil kriv, da se niso mogli udeležiti sv. maše. Dne 4. julija pa je ostal župnik doma, Slovenci pa so večinoma šli v Dolino. Le «Nemci" in domači varhi Slovenci so ostali v Šmihelu. Cerkev pa je bila prazna. Nemška četa bode obstojala s časom le še iz podkupljenih Judežev. Dan za dnevom se bolj čuti, da ni ljubezen do Nemcev, ne prepričanje, da bode temu boljše, ne skrb za
vero vzrok nemčurske agitacije, ampak le, ker so gotovi ljudje prišli proč od korita in ker dobijo čez Krko Judeževih 1200 kron na mesec. Ko je Judež videl, kaj je napravil, je vzel vrv, šel vun in se obesil. Našim par Nemčurjem tega e bode treba, ker njih pšenica ne gre v klasje, eravno so se dolga leta trudili, da bi Slovence zbegali in zapeljali, vendar je še prišel dan svobode pred polnočjo. — Slovan gre na dan in nemčurje je strah!
v Slov. Šmihel. Ko se je pri nas raznesla novica, da so naši dobili važne opise nemškega agitacijskega odbora v Št. Vidu v roke, so začeli naši podkupljeni ovaduhi bolj govoriti o „van-dranju" v paradiž avstrijski. Eden celo obljubuje vandranje med boljševike na Rusko. Žalostno je, da zna res tako daleč priti, ker kakor hitro ljudje zvedo, da so bili gotovi ljudje podkupljeni, da so jih izdali in nahujskali proti Jugoslovanom, da imajo nekateri čez 20.000 kron škode, ker niso pravočasno nemški denar zamenjali za jugoslovanskega, potem da niso dobili izplačane odškodnine, ker so se preveč dali nahujskati za nemško stvar, je nevarno, da potem oškodovani pobijejo te barabe.
v Iz Grebinja. Iz grebinjske okolice se nas je udeležilo sprejema našega osvoboditelja v Mariboru kar 4 polnih voz. Videli smo mlado, a krepko moč našega vstajajočega naroda in se vrnili z nado, da kmalu minejo ti meseci, ko povemo na glas celemu svetu: «Tu je bila, je in bo slovenska zemlja!" Zanimanje za ta sprejem je bilo zelo veliko, še celo med Nemci ali nem-čurji (ne vemo, kam bi jih šteli!) Tako je rekel te dni tak «pov miša, pov ptiča" našemu Schwarzu: «Gehst nicht nach Marburg?" Vzlic temu, da nam včasih nasprotuje tiho, skrivno, hudobno, vendar bi ga bili vzeli s sabo — če bi bil zaprosil; saj smo že slišali, da vedno pravi, da je Slovenec, kadar ima kak «gšeft"! Ja, vidite, taki so naši «Écht stramm Deutsche!" «Ja, der Herrgott hàlt’s mit den Jugoslaven." Malo čudno, pa res ! Te dni sem šel malo na sprehod in pridem do večje mešane družbe moških in ženskih, ki je sedela pred hišo in se pogovarjala — o slabem vremenu — v blaženi nemščini. Kar zaslišim besede neke bolj resne ženske: «Schauens halt, selbst Gott hàlts mit den Jugoslaven." Kar začno, se jim posreči. V Velikovcu so imele ženske shod — štrajk je bil in deževati je hotelo, pa so lepo naredile. In še drugi sledi. Poglejte v Grebinju, kot sem slišala, 14 dni je že deževalo, pa ravno v soboto in nedeljo je prenehalo deževati. Vidite, in če prav je skoro 3 tedne deževalo, sem dobro vedela, da bo lepo vreme, ko bo najnujnejše, da se trava pokosi; vedela sem, ker smo v Jugoslaviji. Šel sem svojim potem in premišljeval in si mislil: ljudski glas, božji glas: Bog nam bo pomagal tudi pri plebiscitu !	«Korošec"
v Šteben pri Dobrli vasi. (Pogreb.) Dne 27. junija 1920 je bila pokopana tukaj pd. Gomernikova mati Marija Ižep roj. Kilu, v starosti 69 let, vsled vodenice. Bila je odločna krščanska žena in mati šesterih otrok. N. p. v m.!
v Prevalje. V nedeljo 18. julija, po rani službi božji se vrši v Prevaljah, v društveni dvorani pri Šteklnu, shod slovenskega kršč. soc. delavstva. Dolžnost vsakega narodno zavednega, krščansko mislečega delavca s Prevalj, a tudi iz okoliških župnij je, da se shoda zanesljivo udeleži. Vabljeni pa so tudi vsi prijatelji našega koroškega delavstva, ki bije hud in težek boj proti rušiteljem temeljev naše tako težko priboijene Jugoslavije.
v Kotlje. Škoda, ki jo je nam napravila toča, je ogromna. Dali smo jo ceniti po veščakih in znaša z ozirom na sedanje cene 3,700.000 K. Kako žalosten pogled nudijo posebno naša polja. Ni videti nikjer veselih žanjic, letos nimajo dela, njihovo delo opravljajo kosci, ki pobirajo s kosami po njivah to, kar toča ni popolnoma razbila, ljudstvo pa 's solznimi očmi gleda to njihovo žalostno opravilo. Stiska bo velika. Pričakujemo od naše vlade in naših poslancev, da nam bodo prihiteli na pomoč.
Mariborska eskomptna banka
Glavni trg št. 141 pOdrilZniCa Velikovec Glavni trg št. 141
Telefon itev. 7 (internrban). — Račan poitn. ček. nrada SHS ▼ Ljubljani it. 11.696;
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvržuje vse v banžno stroko spadajoče posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od *1,9. do 12. are in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah.
OelništiB glavnica in rezervni zaftlad:
okroglo K 50,000.000.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po najugodnejših pogojih.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice :
Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in
v Kotlje. (Nemške sanje.) Z začudenjem smo brali v „Mira“, da je trdil veliki Nemec Knapič na zborovanju na Dunaju, da se je cela občina Kotlje vzdignila proti jugoslovanski vladi. Kaj se Nemcem vse ne sanja. Mi vemo samo toliko, da se je pri nas vzdignil nadučitelj Fleifi in je odšel in zdaj je mir. Zahtevajo Nemci, da bi glasoval tudi prevaljski okraj. Bilo bi nam prav; bi vsaj tudi mi pomagali, da bodo Nemci pri glasovanju še bolj pošteno nakleščeni.
v Djekše. (Pojasnilo.) V krajih, ki so od Djekš bolj oddaljeni, se razširja obrekovanje, da sem jaz na strani nasprotnikov in Nemcem potuho dajem. Da me kateri mojih prijateljev ne bo napačno sodil, povem tukaj javno sledeče: 1. Moja župnija ima podružnico Šmihel, ki leži na nemški strani demarkacijske črte. Tudi pokopališče je tam. Že od lanskega septembra ne smem iti v Šmihel. Nemški orožniki imajo zapovedano, da me morajo gnati v Št. Vid, če me dobijo. Ko je 17. novembra tam umrl Kunčev mlinar, ga nisem smel jaz pokopati, dasiravno je vse v moji župniji. Zapoved, da me morajo gnati, imajo nemški orožniki še sedaj. Pa to rii samo zaradi demarkacijske črte. Imam uradne pismene dokaze, da je to zaradi tega, ker so me tukajšnji nasprotniki tožili pri deželni vladi in na škofij-stvu, da tako silno hujskam za Jugoslavijo. 2. V nemškem propagandnem listu „Koroško Korošcem" menda nobeden duhovnik velikovške dekanije ni tolikokrat in s takimi lažmi napaden, kakor ravno jaz. Nemci in nemčurji tega gotovo ne delajo iz ljubezni do mene. 3. Nasprotniki iz Djekš so dne 28. maja poslali pismeno prošnjo na antantno komisijo, kjer med drugim zahtevajo več pravičnosti v cerkvi. Prošnja ima 32 podpisov. Kdor redno zahaja k moji službi božji, pač ve, da je taka pritožba očitna krivica in nesramna laž. Pa vendar so to storili. Druzega namena pač s tem niso mogli imeti, kakor da bi se s pomočjo antantne komisije mene iznebili. Glejte, tako prijaznost in ljubezen imajo dješki Nemci in nemčurji do mene. Potem pa še naj kdo reče, da sem na njihovi strani. — Da pa kot dušni pastir brez potrebe ne napravljam in ne netim sovraštva v župniji ter ne gojim osebne maščevalnosti, tega mi pač nobeden poštenjak ne more zameriti. — Na Djék-šah, dne 6. julija 1920. Anton Benetek, župnik.
v Št. Peter na Vašinjah. Dne 1. julija je huda nesreča zadela posestnike na Potoči. Vsula se je toča in v kratkem času razbila vse poljske pridelke. Najhujše pa je bil ta dan za Lenartovo hišo. Mladi Lenart, Franc Hudelist, je šel gledat, če gredo njegovi ljudje s polja. Komaj pride na vogal hiše, udari strela v bližini in on se zgrudi mrtev na tla. Naše najiskrenejše sožalje Hudelistovi družini, posebno očetu, ki je v teku dveh let moral prestati toliko bridkosti — zgubil je ženo in dva sina in sedaj še tretjega. Tolažijo naj ga besede velikega svetnika: Kjer ni križev v hiši, ni prava sreča doma. — Vsi Hudelistovi so vrli narodnjaki, ki so že pod staro Avstrijo vedno krepko stali na braniku domovine.
v Pliberk. Dne 30. junija se je na šolskem dvorišču ponesrečil 8 let stari sin krojača Britovška. Letel je za drugimi fanti, padel in se na ustih ranil ter izbil en zob. Krvi niso mogli ustaviti. Dne 1. julija je fantek v bolnišnici umrl. Drugih otrok ne zadene nobena krivda.
Boroveljski okraj, b Borovlje. (Kresovi.) Toliko kresov, kakor letos, nismo videli še nikoli. Na vseh visokih gorah in hribih je bilo po več kresov, nižjih in tistih v dolini pa ni bilo mogoče prešteti. Nad vse ganljiv prizor je bil na Žingarci, ki je bila cela obsuta z nebroj kresovi.
b Šmarjeta v Božu. (Toča.) V nedeljo, dne 27. junija popoldan se je prignala čez Radiše in Podgrad nevihta. Toča, ki se je vsula, je do malega vse uničila. Ploha je pote in mline razdejala in odnesla. Najhuje so prizadete vasi Šmarjeta, Zavoze, Kočuha, Dole, zgornji del Dolnje vasi in Hmelše. Drugi vasi, Dobrava, Zavrh, Trebljenje, Dolnja vas, Zgornja vas in Selo so tudi še precej trpele, izpustila je pa vas Vrh. Ljudstvo je vse obupano. Namesto žetve je vse uničeno. Državna pomoč je neobhodno potrebna. Potrebni koraki so že storjeni. Upamo, da bodo merodajne
Maribor.
oblasti takoj na pomoč priskočile s cenejim žitom za kruh in posebno tudi s potrebnim žitom (ržjo in ajdo) za setev. Bog nas varuj za naprej toče in hudega vremena!
b Šmarjeta v Rožu. Znani oholi hujskač Helldorfov suspendirani gozdni čuvaj Pšernig je bil obsojen v Borovljah na 48 ur zapora in k plačilu vseh sodnijskih stroškov, ker je zopet enkrat čast kradel enemu našincu. Akoravno jo mu to priča v obraz dokazala, se le ni hotel več tega spominjati. A pomagalo ni nič — obsojen je bil. To je junak ! Pred drugimi trdi — pri sodniji pa taji! Ta možakar ima veliko na vesti! In vselej se mu je prizanašalo. A zdaj ne bo šlo več tako ! Resnica se mora njemu in njegovim prijateljčkom — tako jih imenuje — nemčurjem pokazati. Kdor ni za nas — je zoper nas! Oblasti poživljamo, da se njegovi zoperpostavni nadutosti že enkrat konec naredi in ga tja pošlje, kamor ima iti. Na Borovnici ni za njega več prostora.
b Šmarjeta v Rožu. Na žegnanje bo tudi pri nas shod, na katerem bo govoril g. župnik Poljanec in še kak drug govornik; popoldan bo priredilo naše žensko društvo v gostilni pri Kramerju tombolo s petjem.
b Št. Ilj ob Dravi. Dne 4. julija zvečer je v župniji Št. Ilj ob Dravi gorelo 19 kresov. Od nas pa smo na Karavankah in Št. Jakobu našteli nad sto kresov. Tri tudi na mali Kepi. Celo v Nemški Avstriji na Kostanjah je gorelo 5 kresov. Na Zilskih visočinah tudi 4 kresovi. Povsod se je obenem streljalo ter so v Št Jakobu celo lepe rakete letele kvišku.
SprejEina vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Gospodarstvo.
Sladkorna industrija v Jugoslaviji.
Naša država šteje okrog 13 milijonov prebivalcev. Ge računamo na vsako osebo letno 12 kg sladkorja, bi izneslo to letno 156,000.000 kg ali 15.600 vagonov. Na mesec bi prišlo 1300 vagonov. Pri 10% izrabi sladkorne pese, bi bilo letno iste potrebno 156.000 vagonov. Sladkorna pesa da na ha zemlje 240—600 q pridelka. Najmanj 50.000 ha bi moralo služiti produkciji sladkorne pese. Za izdelavo sladkorja imamo osem tovaren. Lansko leto t. j. 1919/1920 so iste dobile le 12.000 vagonov pese in izdelale le 1080 vagonov sladkorja. Letošnje leto je pese toliko nasajene, da bodo produkcija sladkorja že znašala 4500 vagonov. Torej dobri dve tretinji sladkorja bodemo še prihodnje leto morali uvažati ali pa konzum skrčiti na letnih 4 kg na osebo. Čez dve ali tri leta pa obstoji opravičeno upanje, da se bode v naši domovini pridelalo dovolj sladkorja, ker sedanji manjši produkciji ni nič drugega vzrok, kot da se ljudje premalo pečajo s saditvijo sladkorne pese. Vzrok temu je bila sedaj edinole konkurenca čeških in slovaških kmetov in ondotne sladkorne industrije. Zemlje je dovolj za to rastlino na razpolago, podnebje za njo je ugodno, na delavski moči pa tudi ne zahteva posebnih lastnosti.
I. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
Deputacija Katoliškega Čehoslovaškega Sokola iz Amerike je že dospela na čehoslovaško, da se sknpno z brati stare domovine udeleži mariborskega tabora. Vodja delegacije je brat Josef Salaj (odlikovan na francoski fronti), Pavel Konnana in Gustav Drabek iz Čikage; brata Andrej Bakula in Fran černička sta iz Milwaukeja.
Čehoslovaškl Orli se pripeljejo s posebnim vlakom na mariborski tabor. Čehoslovaška železniška uprava jim je šla v vsakem oziru na roko, glavno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju je dovolilo za nje istotako posebni vlak do Maribora po poloviini vozni ceni.
Jugoslovansko ministrstvo v Pragi jim je izdalo skupne
liotM Àmerikanski gj0Tencj na mftribor8kem taboru.
Iz Amerike došlo pismo -nam javlja veselo vest, da odpotuje na tabor pričetkom julija 1920 iz Amerike na parniku Wilson“ večje odposlanstvo ameriških Slovencev pod vodstvom predsednika katoliških organizacij v Clevelandu g. velepodjetnika Grdina Anton. Bog spremljaj naše rojake na poti v staro domovino.
Zveza jugoslovanskih žen in deklet Iz Cikage (Amerika) pošilja sestram Orlicam o priliki mariborskega tabora navdušeno pismo, katerega končujejo: BUverjene bodite, da slovenske žene in dekleta v Cikagi hvaležno zasledujejo vaš boj, vaše prizadevanje za vaše in naše dostojanstvo in srečo. Bog z Vami. Mrs. Helena Kušar, predsednica.
Miss Kati Triller, tajnica.11 Sestre Orlice ! Vaše delo je našlo priznanje v daljnjem svetu. Sestram v Ameriki pa orliški pozdrav in zahvalo za veliko pomoč v boju za čast jugoslovanskega ženstva.
Č. oče Angelik Orlandini. provincial dominikancev iz Splita se osebno udeleži mariborskega tabora, kateremu želi največ uspeha. Jugoslovanski Orel naj razpne svoja krila čez Velebit in sinje Jugoslovansko morje.
Udeležencem na mariborskem taboru ! Prijavile se nemudoma in sicer Orli, Orlice, dijaki, učitelji in delavci pri svojih organizacijah. Orli, Orlice in dijaki vplačajo za taborske izkaznice po 10 K, vsi drugi po 20 K. Vsi drugi se prijavite pri župnih uradih, ki so naprošeni, da zbirajo prijave, ne odlašajte s prijavami.
Stanovanje v Mariboru. Naročila sprejema le Osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani (Ljudski dom, II. nadstropje). Označite natančno osebe in čas, v katerem reflek-tujete na prenočišča.
Orli, Orlice in dijaki so izključeni od prenočišč po hotelih in gostilnah; za te udeležence so določena skupna prenočišča, izjeme se ne bodo dovoljevale.
Vstopnice za slavnostni koncert in slavnostne gledališke predstave se naročajo pri Osrednjem pripravljalnem odboru v Ljubljani. Kdor se pravočasno oglasi, se mu osi pura mesto.
Udeleženci katehetskega zborovanja, ki bo o priliki orlovskega tabora v Mariboru (30. julija dopoldne in po potrebi popoldne), bodo dobili legitimacije od Osrednjega pripravljalnega odbora v Ljubljani. Zglaševanje se bo zaključilo koncem tega tedna Poslati je s priglasnico po 20 K. Priglase sprejema tajnik katehet A. Čadež, Ljubljana, Se-meniška ul. 2. Legitimacija daje pravico do poseta vseh prireditev na orlovskem taboru, a ne do sedežev.
Prijave za Maribor. Odseki so sprejeli prijavne pole, skličite fantovske večere ter sklepajte o udeležbi. Ne odlašajte s prijavo. Radi gmotne podpore se obrnite na domače zavode in podporne člane. Bratje, polnoštevilno v Maribor, kamor vse Mti, edino Orel naj bi ostal doma?
Blago za kroje ima O. Z. v zalogi (m po 460 K), naročite pravočasno.
Čepice, telovadne hlače, majce, čevlje razpošilja O. Z., naročite, da zaloga ne poide, ne odlašajte vse na zadnji čas.
Regent Aleksander je ob priliki svojega poseta v Sloveniji odlikoval tri člane O. Z. in sicer: br. Josipa Pirca, predsednika O. Z., z redom sv. Save IV. razr., br. Pavle Kržana, načelnika O. Z. in br. Jožeta Hvale, člana zveznega vaditeljskega zbora z redom sv. Save V. razreda.
Društvene vesti.
Mežica. Kat. slov. izobraževalno društvo „Peca“ v Mežici priredi v nedeljo, dno 18. julija, ob treh popoldne po starem času, v Tofovi dvorani spevoigro „Mala pevka/. Ker je čisti dobiček namenjen za plebiscitni sklad, pričakuje obilne udeležbe ter uljudno vabi	odbor.
Listnica uredništva.
Šmarjeta v R.: Naznanite svoj naslov. Pozdrav! — Matko K. pri Sv. P.: Hvala in lep pozdrav! — Bilcoos: Ne bodite tako radovedne; saj veste, da uredniki nobenega dopisnika in nobene dopisnice ne izdajo. Pozdravljene! — Dopisnikom: Dopisov, ki niso podpisani s polnim imenom, ne bomo priobčevali.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah.
Odgovorni nrednik: Otmar Mlhàlek.
Tisk tiskarne Dražbe sv. Mohorja v Prevaljah.
Hranilnica in posojilnica na Djekšah
ima svoj
redni občni zbor
v nedeljo, dne 18. julija 1920 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka.
3.	Volitev v načelstvo in nadzorstvo.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
ene so padle! =
Kje? Samo v veletrgovini
Alojz Dular (preie 08kar Batter)
v Slovenjgradcu.
c
koruzni zdrob „	„ fi'60 1
Dobi se tndi sladkor in rogaška slatina v poljubni množini. Za obilen obisk se priporoča
z odličnim spoštovanjem Alojz Dular.
MF* Pridite vsi in prepričajte [se! "PV