Kedaj bo boljše? iii. V prejanih dveh člankih smo pokazali, da je izTir premnogih nadlog in — lahko rečemo — sploane nezadoToljnosti t parlameataraem centralizmu, da namreč osrednji zbor na Dunaji za Tge zadeve jaTnega življenja postave daje. Postave se sklepajo po Tečini glasujočih, a Tečina bode Tselej taka kakoršna je Tlada, ki ima premnogo potoT in pomočkoT, ob TolitTah Todo na gToj mlin napeljati. Če je torej Tlada izključljivo nemškain liberalna, bo tudi Tečina držaTnega zbora Tselej to lice imela. Potem si pa tudi SloTani in katoličani boljse osode obetati ne moremo. rWeser Ztg.", na Nemškem čislan list, ki je še bolj prusašk kot sam Bismark, pisala je m. septb. 1871 o našem decemberskem ustaTii (zdaj po direktnih TolitTah zove se ta ustaT (Terfassung) ^apiilsk") naslednje resnične besede: ,,Naj je tudi kdo od nog do temena skoz in skoz Nemec, ne more Tendar tajiti, da je decemberski ustaT (ki je namreč 1. 1867 po pripomoči nesrečnega Beusta ATStrijo na dvoje razcepil) umetna in n e n ar a t n a stvar, kajti po ustavu dobili so N e m c i Tečino, ktera jim ne pripada in je tudi po razmerju števila nemajo. Nasledki tega (umetnega, BeustOTega ustaTa) so liberalne postave, ktere Tečini aTstrijskih narodov t glaTo ne grejo ter so jim zoperne. Po takem načinu (da nanireč takraj LitaTe Nemci umetno Tečino imajo) Ijudstva skupaj držati je pomiloTanja Tredna zmota." Tako piae nemak-neavstiijsk list, kterega smo le zato naTedli, da se nam ne more očitati, da le, česar ai sami želimo, tudi goTorimo in pisemo. Pojdimo po Tgej Avstriji in Tprašajmo narode, ali go zadovoljni s sedanjim stanom, in culi bomo iz ust ogromne Tečine glas, da aTstrijski narodi niso zadoToljni; Čehi in SloTenci se bodo posebno zarad^ tega se pritožeTali, da t narodnem in političnem oziru ne užiTajo zlate STobode, o kteri se dandanas toliko gOTori; da so davki po mnogih dokladah tako narasli, da kmetijstvo, kupčija in obrtnija Tidoma in naglo pada. Pri tej sploani nezadovoljnosti in ker Cehi, Tirolci itd. tudi t prihodnje aTojih deželnih praTic držaTnemu zboru odstopili ne bodo, ne ostaja druga, kakor da se bo prej ali slej narodom in deželam morala poTrnoti popolna praTica do samoupraTe in samostalnosti, da bo vsaka defrela gledč STOjih notranjih zadeT na laatnih nogah stala ter ji ne bo Teč ,,držaTni" zbor postaT dajal t omenjenih zadeTah. To je misel zaTezne ali federalistične držaTe, ktera je t diplomi od 1. 1860. s cesarsko besedo zagotovIjena, kteia se edino prilega Avstriji, v kteri ni samo eden narod, ampak jih je Teč, ki se čedalje bolj zaTedajo STojih praTic ter se ne dajo strahoTati enemu narodu, še manj pa eni stranki. Po zavezni državni osnoTi bi bil t središču. na Dunaju, skupni zbor Tseh dežel le za one stTari, ki so po STOjem bitstTU res Tsem deželam s k u p n e, ki zadevajo ednako Tse. Tu sem spada: avmada in nje uredba, zastopanje dižaTe pri Tnanjih Tladab, trgoTinske in komunikacijske zadeve, stioški za cesarski dTor in za skupno upraTO. — V s e d r u g o pa, kar zadeva koristi posamesnih dežel in narodoT: šole, bogočastje, pvavosodje, deželna upraTa in stroški za njo — Tse to spada po sToji naraTi t deželno upraTO, to so piaTice, brez kterib nobeden narod obstati in napredoTati ne more. Ko bi zastopniki posamesnih dežel t teh preTažnih rečeh postaTodajno oblast imeli, bi ae lahko poTsod javne zadeve tako Travnale, kakor je deželam in njih prebivalcem primerno. Prihranilo bi se labko mnogo denavja, ki ga zdaj trojni zastop stane; dalo bi se veliko Teč deželi t korist storiti. In če bi Tolilna postava nekoliko bolj praTična bila, bi ne imel liberalni meščanski živelj Tečine in preTage nad kmetakim kakor jo ima zdaj. — V deželab, kder so, kakor po naših slovenskib pokrajinah, narodne manj<ine, bi se cel6 lahko in Avstriji v največi prid po modri narodnostni postavi (Nationalitaten Gesetz) krivicam zatirovanja manjšin v okorn prialo; a tem bi se zadelal izvir premnogim prepirom, sovraštvu in bujskanju ter bi se odprla pot napredku in pravi omiki na narodni podlagi. Ali je mogoče, da se Avatrija po zavezni osnovi prerodi? ^Narod" pravi, da to ni mogoče! ,,Ne pomaga nič" — pravi v popisu državnega zbora in nja delovanja; — ,,čaa in izknstvo so nas podučile (bolje: naa je podučilo), da federalizein, kakoršen je v fundamentalnih členkih (ki so pa le predlog bili —) založen in po kakorsnem tirolski jezuvitje le iz ultramontanskih ozirov brepene, nij izpeljiv!" —Iz avojega staliača ima ,,Nar." prav, če tako sodi. On je namreč svojiin varovancem, slovensko-liberalnim drž. poslancem vedno predigoval, da ae naj ustavakom pridružijo in opozicijo zapuste. Naše in vseb federalistov prepričanje je pa drugo. Dvakrat so že svetli cesar poklicali vlado, da naj v porazumljenji z opozicijo spremeni uatav tako, da bo vsem pravičen. Ko bi bilo ministerstvo Belkredi-ja in Hohenwarta bolj o d 1 o 5 n o postopalo in hujskanju nemakih ustavakov pot zaleglo, bilo bi ustavno vprašanje že zdavno reaeno! Kar ae je dvakrat poskuailo, zakaj bi 8e k tretjema ne bi, in posetmo zdaj, ko je izkustvo pokazalo, da se vlada na libeialno večino ne more zanašati. Edina neaveča je le liberalna poželjivost, ki je pri na-š seme nesloge zasejala in narodno stvar U8tavakom izdala. Ko bi te neslogenebilo, bi federalistični poslanci pod vodatvom Hobenwarta v državnem zboru nebili! In edino to, da vea federaliBtična stranka državnemu zboru hrbet obrne in se tako vrlim Čebom v opoziciji pridruži, le to bi zrušilo centralizem, bi narodom zaželeno svobodo pridobilo! Kedaj bo torej boljše? Takrat, kadar pri nas in po drugod liberalizem opusti krtovo delovanje; kadar se povrne sloga na podlagi pravičnih načel. Dokler se pa mladoslovenci z mladočehi zibljejo v otroškib sanjab, da bodo z liberalizrnom pridobili ustavake za svoj nnarodni" program, so opoziciji roke zvezane in federalizem mora čakati — boljšib časov, ko se bodo tud> ninladi" prepričali, da so s svojo politiko strašansko zavozili!