Izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja Izredno delo za pomoč potresnemu področju na Kozjanskem Na zboru delavcev Skupnih služb so se dogovorili, da še dodatno prispevajo enodnevni zaslužek za pomoč potresnemu področju, konkretno za krajevno skupnost Zibika. Ta sredstva se zbirajo pri občinskem štabu občine Žalec. En enodnevni zaslužek pa še moramo prispevati naši TOZD Kmetijstvo Šmarje za popravilo njenih objektov, poškodovanih po potresu, po prvotni obvezi. V skladu z dogovorom na zboru bomo naš prispevek dali v obliki delovne akcije obiranja sadja v Kmetijstvo Šmarje. Za vse kmete — kooperante, ki si želijo pridobiti pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sklepa pristojni svet zadružne enote upoštevajoč pogoj, da se zavaruje samo tisti kmet kooperant, ki izpolnjuje določene pogoje glede na višino ustvarjenega osebnega dohodka — v tekočem letu vsaj 1.050 dinarjev. Vsak kooperant, ki se želi zavarovati, mora vložiti vlogo na zadružno enoto, o kateri bo sklepal svet ZE. Službe na zadružnih enotah bodo izračunale za vsakega posameznika čisti osebni dohodek izvirajoč iz pogodbenega sodelovanja. Ta osebni dohodek bo služil za uvrstitev zavarovanca v zavarovalni razred. Svet ZE bo obravnaval prošnjo kmeta — kooperanta, upoštevajoč dosežen osebni dohodek in sprejel sklep o statusu za pri- sad jarstvo Mirosan in TOZD družnih enotah blagajniki. Ti prijavijo kmete na obrazcu M-l »Prijava zavarovanja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje«. Prijavi je treba priložiti delovno knjižico, katero dvigne vsak kmet — kooperant sam na pristojni občinski skupščini, ko dobi sklep o statusu za pridobitev pravic za zavarovanje. Skupnosti zavarovanja vloži zadružna enota prijavo na obrazcu M-l, delovno knjižico ir izjavo kooperanta, po kakšni osnovi se želi zavarovati. Zavarovanci — kmetje plačajo: prispevek zavarovancev, prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni in prispevek iz minulega dela po stopnjah, veljavnih v času, v katerem je bil plačan prispevek. Sedaj veljavne bruto stopnje zna- Betonarna TOZD Gradbeništvo v Vrbju ob zadnjih pregledih pred pričetkom obratovanja. Lep delovni uspeh kolektiva kmetov kooperantov V Uradnem listu SRS št. 13/74 je bila objavljena pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji. Ta pogodba ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov — kooperantov, ki niso obvezno zavarovani po kateri drugi osnovi in se odločijo za to zavarovanje in izpolnjujejo pogoje iz te pogodbe. Pogoj za zavarovanje je, da kmet proizvodno sodeluje in da dosega v proizvodnem sodelovanju povprečno v koledarskem letu najmanj tolikšen čisti. osebni dohodek, kot je določen kot najnižji po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za področje kmetijstva. V zvezi z izvedbo zavarovanja dajemo naslednja navodila: dobitev pravic za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Poleg kmeta — kooperanta se lahko zavarujejo tudi družinski člani, kolikor vsak za sebe izpolni pogoje ^glede višine ustvarjenega osebnega dohodka. Zavarovanci se lahko zavarujejo po eni od naslednjih osnov: zavarovalna zavarovalni osnova razred 1.100 V. 1.400 IV. 1.700 III. 2.000 II. 2.300 I. Kmet — kooperant podpiše izjavo, po kakšni zavarovalni osnovi se želi zavarovati in o načinu plačevanja prispevkov iz naslova zavarovanja. Za tehnično izvedbo zavarovanja kmetov so zadolženi na za- šajo 12,28 %, oziroma preračunane na neto stopnje 14%. Zavarovanec se lahko zavaruje od dneva, ko ga sam določi, vendar za nazaj največ od 1. 1 1973, če se zavaruje vsaj do 12. 4. 1975, pozneje pa največ za eno leto nazaj. Seveda, če tudi tedaj izpolnjuje navedene pogoje o proizvodnem sodelovanju. (Nadaljevanje na 2. strani) Obiščite na DAN KMETIJCEV 3. okt. obrtni sejem v Celju Delavski svet podjetja je na 102. redni seji obravnaval obširni dnevni red in sprejel vrsto sklepov. 1. Pomočnik glavnega direktorja za finančne zadeve tov. Marinc Ernest je podal obrazložitev polletnega uspeha poslovanja za Kombinat Hmezad in za posamezno TOZD. Obrazložil je tudi ukrepe, ki jih je že sprejel kolegij direktorjev za realizacijo planskih ciljev v letu 1971. Po obširni razpravi je delavski svet podjetje sprejel naslednje sklepe: a) Potrdi informacijo o poslovnem uspehu podjetja za obdobje januar—junij 1974. b) Delavski svet podpira ukrepe za realizacijo planskih ciljev v 1974. letu, in sicer: — v proizvodnji je nujno upoštevati in strogo kontrolirati normative porabe materiala in kvalitete, pri čemer se mora znižati proizvodni kalo (ML, ST, ZH); — uporaba normativov, smotrna razporeditev dela in delovnega časa mora vplivati na rast produktivnosti dela obenem pa na zniževanje nadur, ki so v porastu od lanskega leta za 20 % in predstavljajo že 5% vsega delovnega časa (ML 15 % HM 15 %, ME 5 %, ZH 6%, VR 5 %, KŽ 4 %) ; — neproizvodne storitve so v porastu za 59 %; smotrno koriščenje teh sredstev lahko bistveno vpliva na zniževanje režijskih stroškov na vseh nivojih; — ostali stroški režije zbirno ne beležijo nenormalnega porasta, vendar je nujna temeljita presoja upravičenosti vsake vrste stroškov posebej; — s povečanjem OD aprila letos so usklajeni OD z ostalimi OZD na našem področju; najnižji OD v podjetju znaša 1.500 din, kar je v skladu s sprejetimi dogovori; — predvidena masa OD je nekoliko višja od planirane, je pa pogojena s predvidenimi rezultati poslovanja. Kljub stalnemu naraščanju življenjskih stroškov, predvideni rezultati poslovanja ne dopuščajo povečanja osebnih dohodkov. c) Delavski svet podjetja podpira tudi vse sprejete sklepe oziroma ukrepe, ki jih je sprejel svet direktorjev na seji 9. 8. 1974. Sprejeti sklepi nakazujejo, katerim problemom morajo TOZD posvečati največ pozornosti za realizacijo postavljenih planskih ciljev za 1974. leto. 2. V zvezi s sprejetim investicijskim planom, ki je bil sprejet na zadnji seji, je delavski svet podjetja obravnaval predlog investicijskih naložb, ki imajo v tem oziroma naslednjem letu prioriteto. Delavski svet je sklenil naslednje: a) Načelno sprejme odločitev o izgradnji tovarne močnih krmil v Žalcu, kapacitete 20 ton na uro, v predračunski vrednosti 50 milijonov din. Investicija ima v naslednjem letu prioriteto v podjetju kot celoti in bo zanjo potrebno združiti tudi sredstva ostalih TOZD, če ne bi uspeli zagotoviti vseh potrebnih virov financiranja zunaj podjetja (banka, republika). b) Sprejme odločitev o izgradnji zmrzovalnice za meso v Celju v predračunski vrednosti 15,000.000 din. c) Sprejme odločitev za izgradnjo hleva za krave molznice — 144 stojišč — z izmolziščem in ostalimi napravami ter nabavo ustrezne opreme. č) Sprejme odločitev za izgradnjo manipulacijskega skladišča v sadovnjaku Mirosan z 864 m2 koristne talne površine v predračunski vrednosti 1,216.015 din. d) Potrdi in odobri investicijski program za izgradnjo skladišča repromateriala v Žalcu s 1728 m2 koristne tlorisne površine v predračunski vrednosti 2,982.265 din. Za podpis kreditnih pogodb za investicije pod a), b), c) in č) pooblašča DS glavnega direktorja Veljka Križnika in direktorja FRS Ernesta Marinca. Delavski svet je tudi sklenil o načinu in virih financiranja. Z deli na izgradnji navedenih investicijskih objektih lahko začno, ko bodo zagotovljeni vsi viri financiranja. 3. Delavskemu svetu je bil dostavljen predlog razdelitve skupnih sredstev podjetja — poslovni in rezervni sklad — za posamezno TOZD na podlagi meril, katere je delavski svet sprejel kot osnovo za razdelitev. Na podlagi tako sprejetih meril razdelijo skupna sredstva na posamezno TOZD v naslednji višini: TOZD Poslovni Rezervni sklad sklad KZ 2,581.060,40 293.028,43 KS 66.420,00 KR 66.420,00 SM 113.732,35 3.618,42 VR 534.486,61 9.696,35 KO 5,715.636,75 443.657,35 ME 2,818.827,90 140.771,70 ML 827.220,95 27.279,75 HM 1,479.510,40 135.020,10 MK 552.109,90 14.576,95 ST 481.108,70 29.340,90 GO 110.418,35 20.539,53 ZH Rež. odd. 1,048.681,85 Komerc. 930.559,70 209.195,00 Skupaj 18,326.193,86 1,326.724,48 Podrobnejša razdelitev je razvidna iz predloga, ki je v sekretariatu in FRS. 4. Tovariš Jurak Božo, svetovalec glavnega direktorja, je podal obrazložitev osnovnih izhodišč o združevanju kmetijskih in trgovskih podjetij na področju celjske regije v SOZD in predlog za pripojitev KZ »4. junij« iz Ilirske Bistrice h Kombinatu Hmezad. Po razpravi je delavski svet sprejel naslednja sklepa: V skladu s 16. in 142. členom samoupravnega sporazuma o združitvi, delavski svet podjetja: a) sprejme teze o združevanju kmetijskih in trgovskih podjetij z dne 16. 8. 1974 kot podlago za razpravo za pristop podjetja v postopek za ustanovitev sestavljene organizacije združenega dela; b) Kombinat Hmezad se vključuje v postopek za ustanovitev SOZD kmetijskih in trgovskih podjetij na celjskem področju; c) predlaga vsem TOZD, da na zborih delovnih skupnosti obravnavajo predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD kmetijstva in trgovine celjskega področja, ki ga bo pripravila posebna komisija predstavnikov zainteresiranih podjetij; č) za pristop podjetja Kombinata Hmezad v SOZD bo delavski svet podjetja razpisal referendum; d) pooblašča poslovodni organ podjetja, da imenuje predstavnike podjetja v razne komisije in delovne skupine, ki bodo pripravljale ekonomsko utemeljitev za ustanovitev SOZD in programe dela. V skladu z določili o konstituiranju OZD, čl. 62 in samoupravnega sporazuma o združitvi, čl. 137, se delavski svet podjetja strinja s priključitvijo KZ »4. junij« Ilirska Bistrica skupaj z Mlekarno TOK Ilirska Bistrica h Kombinatu Hmezad s statusom TOZD brez solidarne odgovornosti in svojim žiro računom. Priključitev se lahko izvrši potem, ko bodo vse TOZD podjetja poslale sklep svojega delavskega sveta o soglasju za priključitev. V zvezi s priključitvijo sprejme še naslednje: 1. Priključitev se izvrši na podlagi sanacijskega programa razvoja TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica za obdobje 1975—1977 in obvez občinske skupščine Ilirska Bistrica in poslovne banke Koper v skladu z določili sanacijskega programa, da prevzameta finančne obveznosti za izvajanje ukrepov sanacije. 2. Potrdi pogodbo o sanaciji, ki jo sklenejo zainteresirane TOZD podjetja in TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica, s katero so urejeni medsebojni odnosi za obveznosti za izvedbo sanacijskega programa. Pooblasti poslovodni organ podjetja in TOZD, ki prevzemajo finančne in druge obveznosti za izvajanje sanacijskega programa, da določijo končno besedilo pogodbe. 3. Potrdi pogodbo o ureditvi medsebojnih obveznosti in drugih odnosov med KZ »4. junij«, TOK Ilirska Bistrica in Kombinatom Hmezad zaradi izločitve Mlekarne TOK in pripojitve h KZ »4. junij«. 4. Priključitev bo pod pogoji navedenimi v tem sklepu in ko delovna skupnost KZ »4. junij« in Mlekarna TOK Ilirska Bistrica na referendumu sprejmeta sklep o priključitvi in potrdita sanacijsko pogodbo in sanacijski program s 1. 1. 1975. 5. Sekretar podjetja je obrazložil predlog sklepa za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Celje. (Nadaljevanje s 1. strani) Za dokup let mora zavarovanec sam vložiti zahtevo na po družnico skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, navesti leta, ki naj se mu štejejo v pokojninsko dobo in priložiti potrdilo občine, da mu je bil v tem času edini iri glavni poklic opravljanje kmetijske dejavnosti. Podružnica bo izdala o tem odločbo in določila prispevek, ki ga mora plačati. Ko bo zavarovanec prispevek plačal, bo dobil odločbo o priznanju pokojninske dobe. Sicer pa se vraču- Na podano obrazložitev je delavski svet sprejel naslednji sklep: V skladu z 11. členom samoupravnega sporazuma o združitvi in na predlog zainteresiranih TOZD (ME, ZH, GO, VR, ML) V občini Celje, se sklene samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Celje v besedilu, kot je bil dostavljen TOZD. 6. Tovariš Savinek je podal krajšo obrazložitev posameznih določil predloga pravilnika o pogojih za prodajo stanovanj, ki je bil izdelan v skladu z zakonskimi določili o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. V zvezi s tem je delavski svet sprejel naslednji sklep: V skladu z 18. členom samoupravnega sporazuma o združitvi in 3. členom zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 13/74), sprejme pravilnik, v katerem so pogoji za javno dražbo oziroma pismene ponudbe za nakup stanovanjskih hiš in stanovanj, na katerih ima Kombinat Hmezad pravico upravljanja oziroma razpolagalno pravico. Prodaja stanovanjskih hiš oziroma stanovanj na javni dražbi pred veljavnostjo tega pravilnika se mora uskladiti z določili tega pravilnika. Pravilnik velja osmi dan po objavi v internem glasilu »Hmeljar«. 7. Na predlog pristojne strokovne službe je delavski svet s sklepom potrdil potrebne spremembe pravilnika o delitvi OD glede pristojnosti posameznih organov, ki so bili izvoljeni po ustanovitvi TOZD in konstituiranju podjetja. 8. Predsednik delavskega sveta je obrazložil predlog zakona za medsebojna razmerja za imenovanje sekretarja podjetja. Po obrazložitvi je delavski svet soglasno sklenil: V skladu z določili 18. člena samoupravnega sporazuma o združitvi se za sekretarja podjetja ponovno imenuje za 4 letno dobo tovariša Savinek Franca, rojenega 17. 3. 1923, po poklicu pravnik, do sedaj zaposlenega na delovnem mestu sekretarja podjetja. Mandatna doba teče od 3. 8. 1974 dalje. Delovno mesto je vodilno. Delo opravlja v skladu z opisom delovnih nalog v aktu o sistemizaciji in po nalogah ter pooblastilih glavnega direktorja. 9. Na predlog izvršnega odbora konference OOS, da se iz sredstev solidarnostnega sklada podjetja odobri plačilo stroškov letovanja prizadevnim delavcem, ki sami ne zmorejo plačila in odobri prispevek šoloobveznim otrokom najo v pokojninsko dobo vsa obdobja prejšnjih zaposlitev iz delovnega razmerja, tako kot vsakemu delavcu. V kolikor kooperant ne bo izpolnjeval pogodbenih obveznosti vsaj v tolikšni meri, ki so pogoj za zavarovanje, mu pravica do zavarovanja na podlagi sklepa sveta ZE ugasne. Vsi zainteresirani kmetje — kooperanti, ki se želijo zavarovati, se naj obračajo za samo izvedbo zavarovanja na pristojne zadružne enote. Jelka Polc TOZD Vrtnarstvo; 32. Jug Bi znim otrokom naših 33. Veber (Nadaljevanje s 3. strani) Priimek in ime 1. Lorger Ivan 2. Drofenik Stanko 3. Kovač Jože 4. Kunstič Martina 5. Strašek Vinko 6. Lah Frido 7. Šelekar Franc 8. Javoršek Jože 9. Strah Olga 10. Šribar Anka 11. Poklečki Janko, Nada 12. Burjan Milan, Matilda 13. Jezernik Stanko 14. Stražar 15. Toplak Franc 16. Jelen Janez 17. Vasle Silvo 18. Privšek Mirko 19. Skok Ivan 20. Jelen Ivan 21. Grobelnik Anton 22. Jovan Marija 23. Super Janko 24. Plešnik Peter 25. Pirnat Jožica 26. Lesar Marjan 27. Podobnik Jože 28. Beričič Franc 29. Pugelj Bogdan 30. Mazej Anton 31. Gašpert Skupaj: Odbor tudi soglaša z dodelitvijo trisobnega družinskega stanovanja tovarišu Lubej Vinku, ker je njegovo dosedanje stanovanje bilo poškodovano po potrebu tako, da je stanoval v prikolici. STIPENDIJE 4. Tovarišica Wagnerjeva je podala pregled prošenj za štipendije na osnovi razpisa za šolsko leto 1974-75 in predlog sklepa komisije za skupne kadrovske zadeve. Soglasno je odbor sklenil, da podelijo štipendije za leto 1974-75 naslednjim prosilcem: «— za Biotehniško fakuleto: Ribič Marjanu, Ostrožnik Savu: p» za VEKS II. stopnje: Ocvirk Majdi, Krajnik Edvardu in Boh-nec Bojanu; p- za VEKS I. stopnja: Vouk Francu in Gehner Srečku; *— za VAS: Udrih Ani; — za Višjo tehniško šolo —* strojni oddelek: Jug Romanu; •— za Ekonomsko srednjo šolo: Leve Antoniji, Cerovšek Silvi, Skok Alojzu, Jelen Jožici in Jelen Ireni; ■— za Tehniško kmetijsko šolo: Lukman Mariji, Ratej Jožici, Jur-gec Francu, Travnar Leopoldu, Osojnik Ferdinandu in Srebotnik Miranu; » za Vrtnarsko poklicno šolo: Potočnik Mariji in Pišorn Ceciliji; — za Tehniško kmetijsko šolo >— za otroke kooperantov, ki bodo ostali doma na kmetiji: Lukman Janku, Vrečar Ivanu, Žagar Danijelu in Gaber Slavku; — za Mlekarsko šolo: štipendijo bomo podelili ustreznemu prosilcu; — za Solo za kmetovalce — štipendijo v višini 3.000 din za vsak letnik šolanja podelimo: —■ za TOZD Kooperacija Žalec, 15 štipendistom; — za TOZD Kmetijstvo Šmarje, 8 štipendistom; — Cede Gozdana se ponovno štipendira za I. letnik Vzgojiteljske šole v Celju. TOZD Višina posojila din KŠ 60.000 KŠ 40.000 KŠ 30.000 KŠ 30.000 KŠ 30.000 KŠ 20.000 KŠ 20.000 KŠ 20.000 ME 30.000 KŽ 20.000 KŽ/Gov. 20.000 KŽ/Gov. 10.000 KŽ/II. 20.000 KŽ/III. 20.000 VR 30.000 ST 20.000 ST 25.000 ST 25.000 ST 20.000 HM 20.000 HM 20.000 HM 20.000 HM 15.000 ME 20.000 ME 10.000 ME 20.000 SS 15.000 KO 15.000 KO 15.000 ML 20.000 ML 20.000 700.000 Stipendije so podeljene v skladu z razpisom razen v primerih, kjer je več prosilcev in so imeli enake pogoje, je štipendija podeljena za poklice, ki jih še primanjkuje. Dodatno sta bili dodeljeni tudi 2 štipendiji na Vrtnarski šoli, ker TOZD Vrtnarstvo ne dobi učencev v učno razmerje. 5. Potrdi predlog komisije za skupne kadrovske zadeve o višini štipendij, ki je v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov za šolsko leto 1974-75 izračunana na dosedanje osnove, povišane od 20 do 25 %, kot so' se povečali osebni dohodki v podjetju. Višina štipendij za šolsko leto 1974-75 znaša tako: a) štipendisti visokošolskih zavodov (mesečni življenjski stroški 1.300 din) od 1. oktobra 1974 dalje: I. letnik 100 din II. in III. letnik 900 din IV., V. in absolventi 1100 din b) učenci srednjih šol od 1. septembra 1974 dalje (mesečni življenjski stroški v tujem kraju 900 din) I. letnik 550 din II. letnik 600 din III. letnik 650 din IV. letnik 700 din (mesečni življenjski stroški «— vo- zači do 20 km 700 din) I. letnik 300 din II. letnik 330 din III. letnik 370 din IV. letnik 430 din 6. a) Štipendista, ki se nista za- poslila po končanem šolanju v podjetju, morata vrniti podjetju do konca februarja 1975 ves znesek prejete štipendije na osnovi pogodbe o štipendiranju, in to — Čretnik Janez, ek. tehnik, 12.410 din in — Volk Simon, KV vrtnar, 2.920 din. b) Štipendist “ pripravnik Železnik Ervin, mes. tehnik, ki je po 10 mesecih na svojo željo zapustil podjetje, mora vrniti pre- jeto štipendijo v znesku 10.300 din do konca februarja 1975. leta, c) Štipendist — pripravnik Žolnir Jože, dipl. veterinar, ki je po 11 mesecih dela v podjetju, od katerih je bil 4 mesece neprekinjeno v dežurstvu v karanteni v Založah in je na svojo željo zapustil podjetje, mora od skupnega zneska prejete štipendije 15.600 din vrniti podjetju 8.450 din do konca februarja 1975. leta. LT FINANČNA POMOČ 7. Skupni odbor za medsebojna razmerja je obravnaval več prošenj za finančno pomoč raznim društvom. Sklenil je, da se Društvu ljudske tehnike odobri finančna pomoč v znesku 5.300 din za kritje stroškov udeležbe na republiškem tekmovanju traktoristov v Mariboru iz skupnega sklada skupne porabe. —0— Na 7. redni seji dne 13. 9. 1974 je skupni odbor za medsebojna razmerja obravnaval naslednje: Na podlagi poročil strokovne komisije za sestavo končnega predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih je odbor sprejel naslednje sklepe: Potrdi se besedilo predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, vključno s predlogom dopolnitve, ki ga je predlagala strokovna komisija in spremembo predlagano na sami seji. Strokovno komisijo za pripravo predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, ki je obravnavala in proučila tudi vse prispele pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma, se pooblasti, da vsem, ki so poslali pripombe, pismeno odgovori z navedbo in obrazložitvijo, katere pripombe so se lahko upoštevale in katere ne. Skupni odbor za medsebojna razmerja poziva delavski svet TOZD Mešalnica krmil, da se TOZD vključi v enotno besedilo samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih. V kolikor pa delavski svet TOZD Mešalnica krmil tega poziva ne sprejme, naj TOZD izvrši sama kompleten postopek za podpis samoupravnega sporazuma, istočasno pa mora predlagati tudi postopek za spremembo samoupravnega sporazuma o združitvi v podjetje. Sekretarja podjetja se zadolži, da izvrši vse potrebno za izdajo čistopisa besedila samoupravnega sporazuma za vsako TOZD posebej. Na vprašanje oziroma pritožbo nekaterih delavcev, kako se ugotavlja stalnost v podjetju, ko delavec prekine delovno razmerje zaradi služenja vojaškega roka ali rehabilitacije, odbor sklene naslednje: Pri ugotavljanju stalnosti v podjetju, se doba odsluženja vojaškega roka oziroma rehabilitacije ne more šteti za prekinitev, ker v času takšne odsotnosti pravice iz delovnega razmerja le mirujejo. Zaradi tega se naroča TOZD, da pri ugotavljanju stalnosti v podjetju zaradi določitve dodatka na stalnost to upoštevajo. Sekretar Franc Savinek SESTALI SMO SE AGRARNO - POLITIČNI NOVINARJI LETNA SKUPŠČINA ZDRUŽENJA AGRARNO-POLITIČNIH NOVINARJEV JUGOSLAVIJE JE BILA 14. SEPTEMBRA 1974 V PEŠTANIH OB OHRIDSKEM JEZERU. Štiriintrideset novinarjev — predstavnikov republiških in pokrajinskih listov za kmetijstvo, urednikov kmetijskih prilog vseh večjih jugoslovanskih listov, radijskih in televizijskih hiš in urednikov glasil nekaterih večjih kombinatov se je sestalo v čisto novem hotelu — sinfoniji betona in lesa — »Desaret« ob prekrasni obali Ohridskega jezera na drugo letno skupščino « prva je bila lani v tem času v Celju — ki so jo organizirali kolegi iz Makedonije. Prvi predsednik združenja Štefan Kuhar je v jedrnatem govoru dejal, da dobro delujejo nekatere sekcije po republikah, kot v Hrvatski, Sloveniji, Makedoniji in AP Vojvodini, da se nekatere prebujajo, drugim pa bomo morali pomagati b ustanovitvi. Navedel je nekaj primerov, ki kažejo na nič kaj dobre odnose z Zvezo novinarjev Jugoslavije, ki ji naša aktivnost in samoiniciativa v informiranju vasi po novih samoupravnih odnosih, naše izobraževalne medsebojne akcije in povezovanje tudi s kolegi izven meja očitno niso po godu. Prebrali in sprejeli smo osnutek statuta našega združenja, osvojili program dela za naslednje leto in se v zvezi z njim že dogovorili za sestanek, ki bo 28. oktobra 1974 v Osijeku in bo posvečen koruzi in vsemu okrog nje. Stari odbor je bil aktiven, zato je z aplavzom dobil razreš-nico, novi izvršni odbor pa je prav tako sprejel številne obveznosti, ki smo jih za uspešen razcvet zalili z mastiko. Vy Sovjeti in Francozi na obisku Naš kombinat je obiskala 18. 9. sovjetska delegacija, ki se je v razgovoru s pomočnikom glavnega direktorja inž. Vinkom Kolencem zanimala predvsem zao-biralne stroje za hmelj. Skupina 50 Francozov pa se je zanimala za kooperacijske odnose in si na Gomilskem ogledala obiralni stroj za hmelj in dve kmetiji 21. septembra. LEPO USPELA MEDOBČINSKA ŽIVINOREJSKO-KMETIJSKA RAZSTAVA V MtDLOGC V NEDELJO 22. SEPTEMBRA JE BILA OB VELIKI UDELEŽBI OBISKOVALCEV, V MEDLOGU PRI CELJU ODPRTA MEDOBČINSKA ZIVINOREJSKO-KMETIJSKA RAZSTAVA, POD POKROVITELJSTVOM SKUPŠČINE OBČINE CELJE, RAZSTAVLJALCE IN GOSTE JE V IMENU PRIPRAVLJALNEGA ODBORA POZDRAVIL PREDSEDNIK ODBORA IN POMOČNIK GLAVNEGA DIREKTORJA KOMBINATA »-HMEZAD« TOVARIŠ VLADO PLASKAN, RAZSTVO PA JE ODPRL PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE TOVARIŠ MARJAN ASlC. Dr. Ferčej Jože, priznan strokovnjak, daje nasvete govedorejcem za še uspešnejše delo in pozitivno ocenjuje prehojeno pot in dobro pripravljeno razstavo Predsednik živinorejskega odbora pri TOZD Kooperacija kombinata Hmezad tov. Martin Krajnc iz Kaple je v svojem govoru orisal položaj v živinorejski proizvodnji in poudaril, da bo sedanji trenutni živinorejski krizi predvsem v proizvodnji mesa rejci ne smejo obupati. Krize so bile in verjetno še bodo. V takšni situaciji se je potrebno pač pravilno znajti pa tudi malo potrpeti, ker za slabim vremenom vedno pride tudi lepo. Sedemčlanska ocenjevalna komisija, v kateri je poleg domačih strokovnjakov sodeloval tudi znan slovenski živinorejski strokovnjak prof. dr. Jože Ferčej, je že pred otvoritvijo razstave ocenila vse živali, tj. 41 krav in 12 telic s področja občine Celje, Šentjur, Šmarje in Žalec. Po otvoritvi je sledila izbira najboljše krave med najboljšimi lisaste pasme, nato pa najboljše med kravami rjave pasme. Zmagovalni zvonec je pri lisasti pasmi dobila krava ČEBRA last rejca Alojza Vrbovška iz Dolge gore 54, občina Šentjur pri Celju, ki je prejel diplomo in denarno nagrado 1.800 din. Pri rjavih kravah je zmagovalni zvonec prejela krava SORA, last rejca Ivana Brišnika iz Prekope 26, ZE Vransko; seveda je rejec prejel tudi diplomo in denarno nagrado v višini 1.800 din. Rejci drugo nagrajenih živali pri obeh pasmah so poleg diplom prejeli po 1.400 din, tretje nagrajenih diplome in po 1.000 din, za četrto mesto pa je poleg diplome pripadla še denarna nagrada 800 din. Vendar so te nagrade podelili po dogovorjenem ključu v odnosu na finančna sredstva, ki so jih za razstavo prispevale posamezne občine oziroma kooperacija kombinata »Hmezad«. Iz občine Celje so bili nagrajeni naslednji rejci: HOJNIK Marija iz Zadobrove št. 43 za kravo Lučko lisaste pasme Z diplomo in denarno nagrado 1.400 din; TURNŠEK Anton iz Zg. Hudinje za kravo RICO, rjave pasme, z diplomo in denarno nagrado 1.000 din; GORIČAN Kari iz Razdela pri Strmcu za kravo Metko, rjave pasme, z diplomo in denarno nagrado 1.000 din; PLANINŠEK Franc, Zg. Hudinja 17 za kravo SORO, rjave pasme, z diplomo in denarno nagrado 800 din. Iz občine Šentjur: ŽNIDAR Ivan iz Dolge gore 7 za kravo CITO, lisaste pasme, z diplomo in denarno nagrado 1.000 din. Iz občine Šmarje; SOVINC Ivan iz M. Pristave za kravo LISO, lisaste pasme, z diplomo in denarno nagrado 1.000 din. Iz občine Žalec: COKAN Vinko, Sp. Roje 1 za kravo MALO, rjave pasme, z diplomo in denarno nagrado 1.400 din. Občinstvu sta bila predstavljena tudi dva plemenska bika, in sicer bik rjave pasme iz osemenjevalnega centra v Prelski pri Ljubljani ter plemenski bik lisaste pasme zasebnega rejca Stante Karla iz Podgorja 24, ZE Vojnik. Pri izbiri najboljše plemenske telice, vseh je bilo ocenjenih 12, je pri lisasti pasmi dobila najboljšo oceno telica ŠOJA, last rejca Viktorja GAJŠKA iz Drešinje vasi, ZE Petrovče. Rejec je prejel denarno nagrado 1.000 dinarjev in diplomo. Drugonagrajena te pasme je bila telica BEBA, last rejca Jožeta BRGLEZ iz Vojnika 211, tretja pa telica BIMBA, last rejca Ivana OSETA iz Drešinje vasi 40, ZE Petrovče. Pri rjavi pasmi je prvo mesto pripadlo telici BORI, rejcu Jožetu DIMCU iz Rožnega vrha 1 pa diploma in denarna nagrada v višini 1.000 din. Druga je bila telica RENA, last rejca Antona TURNŠKA iz Zg. Hudinje, tretja pa prav tako njegova telica SAMA. Vsak rejec, ki je sodeloval na tej razstavi je prejel posebno priznanje za udeležbo. V okviru živinorejske prireditve je bila organizirana tudi razstava kmetijske mehanizacije in opreme. Podjetje SIP iz Šempetra je predstavilo linijo za spravilo krme, trosilec in nakladalec za hlevski gnoj, celjska podružnica Agrotehnike pa stroje za spravilo siiažne koruze in več drugih zanimivih stvari. Železarna Štore, ki proizvaja traktorje Fiat je preko svojega zastopnika »Avtomotor« razstavila traktor Fiat 300. Podjetje Stavbenik iz Prevalj je v sodelovanju s poslovnim združenjem Styria podalo prikaz gradnje modernih hlevov z maketami, (Nadaljevanje na 6. strani) Predsednik živinorejskega odbora in ugleden živinorejec ter kooperant Martin Krajnc iz Kaple pripenja zvonec kravi Sari, last Brišnik Franca iz Prekope, za doseženo prvo mesto NESREČNI AVGUST V preteklem avgustu se je ponesrečilo kar 28 delavcev, od katerih sta dva podlegla posledicam. Prva nezgoda, pri kateri se je smrtno ponesrečil komaj 20-letni Jože Ternik, se je pripetila 27. avgusta v TOZD Kmetijstvo Radlje. Ponesrečenec je pripravljal podaljške stranic za prikolico. Da bi podaljške med seboj ob stiku vezal, je uporabljal železno kotno vez. Vezi je nameraval na stranice pritrditi z vijaki, zato je v te vrtal luknje. Za vrtanje je uporabljal ročni vrtalni stroj. Kotnik, v katerega je ponesrečenec vrtal luknje, je položil na tla — na zemljo, ga držal z levico, z desnico pa je držal vrtalnik, s katerim je vrtal luknjo za vijak. Tik pred izvrtanjem pa mu je sveder iztrgal kotnik iz levice, ga zavrtel, pri čemer je zgrabil za električni dovodni kabel, ga navil na glavo vrtalnika in poškodoval izolacijo na faznem vodniku. V tem trenutku je električni tok stekel po ohišju vrtalnika po roki in telesu v tla. Zaščitno stikalo, ki je sicer vgrajeno v napeljavo, zaradi pomanjkljive inštalacije ni odigralo svojo vlogo, zaradi česar je ponesrečenec podlegel vplivu električnega toka. Druga nezgoda se je pripetila štiri dni kasneje v Vojniku. Smrtno se je ponesrečil sezonski delavec Andrej Pinterič. Ponesrečenec je bil zaposlen pri odstranjevanju hmeljskih odpadkov pri obiralnem stroju za hmelj. V ta namen je pod izstopno cev puhalnika nameščena prikolica za raztros hlevskega gnoja . Ta je stala za obiralno halo na prostem. Ker je razmet odpadkov širši od nakladalne širine trosilca, odpad leti ob trosilcu na tla. Poškodovanec je imel dolžnost, da sproti te raztresene odpadke zgrablja in jih z vilami naklada. Ko je trosilec poln, pomaga traktoristu pri pripenjanju istega k traktorju in pri natikanju kardanske pogonske gredi na traktor. Ko je hotel traktorist okrog 23. ure pripeti trosilec, da bi odpad odpeljal na njivo, ni nikjer našel Pinteriča. Priklop je opravil sam. Po odvozu odpadkov na parcelo, je pričel z izmetavanjem odpadkov. Tik pred izpraznitvijo tro-slica je traktorist ustavil raztres, ker se je ustavil kardanski prenos. Traktorist je hotel posredovati pri izmetalnih napravah misleč, da je v izmetalne naprave zašel tujek. Pri tem je zagledal človeka ob desni strani med stranico in izmetalnim vretenom. Ker ga sam ni mogel odstraniti, je stekel k obiralnemu stroju po pomoč. Skupno so zavrteli vretena nazaj in izvlekli ponesrečenega (Nadaljevanje s 5. strani) slikami in načrti. Vetpromet iz Ljubljane je razstavil zdravila in pripomočke za veterinarsko službo pri izvajanju zdravstvene zaščite živine, prav tako pa je tudi Alfa-Laval preko svojega zastopnika IMP iz Ljubljane prispeval s svojo prisotnostjo k pestrosti razstave. Instalater iz Prevalj je razstavil stojišča za govejo živino. Mešalnica močnih krmil kombinata Hmezad pa je živinorejcem prikazala svoj asortiment močnih krmil. Zanimiv je bil prikaz mehanizacije in orodja ter zaščitnih sredstev, potrebnih pri spravilu lesa, kar so zelo domiselno pripravili predstavniki GG Celje. Posebna zanimivost tega dela razstave pa je bila tudi 53 m dolga duglazija, hitro rastoči iglavec, ki se v Evropi šteje med največja ameriška drevesa. Domovina tega drevesa je zahodni del Severne Amerike, kjer se samo razmnožuje. Drevo je bilo posekano V Pečovniku pri Celju, kjer je bilo posajeno pred 83 leti. Poleg številnih obiskovalcev s področja ožje celjske regije, so si razstavo ogledali tudi obiskovalci iz Zg. Savinjske doline in Šaleške doline ter predstavniki kmetijskih zavodov iz Ljubljane in Nove Gorice. S svojim obiskom pa so razstavo počastili tudi najvišji predstavniki občinskih skupščin Celje, Šentjur, Šmarje in Žalec, predsednik občinske konference SZDL tov. Janko Ževart ter predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije tov. Andrej Petelin. Ugodno vreme je pripomoglo, da je program nemoteno potekal v splošno zadovoljstvo prirediteljev in obiskovalcev. Nerazumljiv pa je odnos rejcev-kooperantov Ivana Ribiča iz Zg. Roj ter Mirka Skočir iz Strmca, ki nista nastopila z odbranimi živalmi na tej razstavi kljub temu, da imata oba kvalitetno živino in koristita službo kontrole proizvodnosti in selekcije. Menimo, da takšen odnos ni pravilen in da nastop na takšni razstavi ni samo dobra volja posameznih rejcev, ki so vključeni v strokovno delo pri prizadevanju strokovne službe za čim boljši rejski uspeh, ampak je to tudi dolžnost. Da ne prezremo še tega, da so rejci poleg brezplačnega prevoza na razstavišče in domov, imeli osigurano tudi dogonsko nagrado v višini 200 din, za vsako razstavljeno žival. To je kapljica pelina, ki je kanila v sicer dobro razpoloženje nas vseh, ki smo pripravljali to razstavo. Želeli bi, da se take stvari ne bi več ponavljale. H??-?!, ir.", agr. Anatonij Goričan tehnolog za živinorejo pri TOZD kooperacija »Hmezad« Žalec in član pripravljalnega odbora Andreja Pinteriča ter ga takoj odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je čez nekaj časa podlegel poškodbam. Ugotovitev: Ponesrečenec se je verjetno pred 23. uro zaradi utrujenosti povzpel na prikolico, tj. trosilec z namenom, da se malo skrivaj odpočije. Ker je imel na sebi dežni plašč, si ga je verjetno potegnil čez glavo, da se je s tem obranil pred po zraku letečimi odpadki ter zaspal tako močno, da ni čutil, ne slišal, da se je trosilec začel premikati oziroma obratovati. Tako spečega ga je transporter trosilca prinesel do razmetovalnih vrtečih rotorjev, ki so ga zaradi obratovanja smrtno poškodovali po desni strani telesa in trebušnih organih. Za službo VD Janko Zupanek Ali — bik sivorjave pasme, težak skoraj 1000 kg. Last je Kmetijskega zaveda Ljubljana, je pa na osemenjevalnem centru Preska. Po ožetu amerikanec (braunsnis), po materi sivorjav evropejec. — Z njim želimo dobiti bolj mesnat tip goveda in seveda povečati mlečnost. DEŽURNA SLUŽBA V BODOČE DRUGAČE S. 1. oktobrom 1974 bo Veterinarska postaja Žalec uvedla centralno dežurno službo na sedežu postaje v Žalcu. # To pomeni, da bodo od tega dne dalje vsi veterinarji dežurali samo v Žalcu. Občani, ki bodo iskali pomoč za obolelo živino, se bodo v bodoče obračali na Veterinarsko postajo Žalec in to ustno ali po telefonu na št. 71-952. V kolikor bi bil v tem času dežurni veterinar odsoten, bo za ta čas njegove odsotnosti sprejemala pozive Postaja milice v Žalcu, tel 71-922, ki bo pozneje le te posredovala dežurnemu veterinarju. Drugih bistvenih sprememb pri samem delu ne bo, prav tako bo pričelo dežurstvo ob delavnikih ob 15 uri in bo trajalo do 7. ure zjutraj naslednjega dne, ter ob sobotah od 12. ure do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ne bo odveč, če bi ponovno opozorili živinorejce, da se naj poslužujejo dežurne veterinarske službe le v res nujnih primerih, kajti obiski, ki niso nujnega značaja, samo obremenjujejo dežurnega veterinarja. Posebno poglavje je nedeljsko osemenjevanje plemenic. Veterinarska postaja je uvedla predvsem to osemenjevanje zaradi tega, da bi lahko osemenili tudi plemenice, katere so se že dvakrat pregonile, bile zdravljene ali pa imajo izreden kratek Čas po-jatve. No, iz teh prvih res nujnih primerov se je nedeljsko osemenjevanje tako razširilo, da mora dežurni veterinar ob nedeljah poleg drugega dela — porodi, zdravljenje, osemeniti preko 10 plemenic. To je napor, kateri presega človeške zmogljivosti. Zato se naj vsak živinorejec predno pokliče dežurnega veterinarja še enkrat vpraša, če je obisk res nujen ali, če lahko počaka do naslednjega dne. Veterinarska služba je prepričana, da je z uvedbo centralne dežurne službe v Žalcu naredila velik korak naprej. Kajti s tem bo v bodoče odpadlo iskanje dežurnega veterinarja, iskanje njegove telefonske številke in podobno. In končno, ambulanta v Žalcu je za delo primerno opremljena, preskrbljena z zdravili in instrumentarijem, ki so zato potrebna. Zavedamo se, da bodo vsaj na začetku dela razne nepravilnosti, toda z dobro voljo na obeh straneh, tako z naše, kakor tudi s strani živinorejcev, se bodo tudi te dale odpraviti. OCVIRK Franc, dipl. vet. V PRIHODNJE PO NOVEM Veterinarsko dežurno službo opravlja Veterinarska postaja Žalec, tel. 71-952, če se ne javi, kliči št. 71-922 (Postaja milice — Žalec), kjer bodo sprejeli in posredovali naročilo. Dežurstvo ob delavnikih: od 15. do 7. ure zjutraj. Nedeljsko dežurstvo: v soboto od 12. do 7. ure v ponedeljek. KOMBINAT HMEZAD TOZD .......... POGODBA O DOLGOROČNEM GOSPODARSKEM SODELOVANJU IN ČLANSTVU V DELOVNI SKUPNOSTI ki jo skladno z določbami 13. člena zakona o združevanju kmetov, 32. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v podjetje Kombinat »Hmezad« in ............ člena statuta TOZD .................................... ter na podlagi sklepa sveta zadružne enote.................................z dne ......................... skleneta: 1. Kombinat »Hmezad« — TOZD .......................... ki ga zastopa direktor .......................... v nadalj- njem besedilu: TOZD) in 2. kmet — imetnik kmetije: ........................... iz ......................................... (v nadaljnjem besedilu: član) in njegovi družinski člani, ki se bavijo s kmetijsko dejavnostjo: ...................................... kot sledi: 1. TOZD in član se s podpisom te pogodbe sporazumeta, da bosta med seboj dolgoročno gospodarsko sodelovala. Za dolgoročno gospodarsko sodelovanje po tej pogodbi se šteje združevanje dela in delovnih sredstev zaradi skupne proizvodnje ali trajno poslovno sodelovanje. Pri tem se član in TOZD zavezujeta, da bosta svoj proizvodni odnos oziroma svoje trajno poslovno sodelovanje uredila s posebno kooperacijsko pogodbo v posamezni proizvodnji. S to posebno kooperacijsko pogodbo v posamezni proizvodnji bosta konkretneje določila ^.-. jestranske pravice in obveznosti, pogoje in način povezovanja gospodarstva člana s TOZD pri čemer morajo biti pogoji sodelovanja v posamezni proizvodnji taki, da bodo zagotavljali tako zvečanje proizvodnje v dogovorjenem kooperacijskem razmerju, kot tudi zboljšanje članovega kmetijskega gospodarstva, kot tudi zagotavljati nadaljnjo reprodukcijsko rast TOZD. Kolikor se član in TOZD v svojem dolgoročnem guspudar-skem sodelovanju dogovorita, da bo član združil s TOZD* svoja delovna sredstva, se članu zagotavlja, da obdrži svojo lastninsko pravico, razen, če se s TOZD ne dogovorita drugače, o tem pa se siđene posebna pogodba, ki uredi med članom in TOZD premoženjska razmerja. 5. è Clan, skupno z drugimi člani in delavci, enakopravno u- i pravi ja TOZD in odloča neposredno ali po izvoljenih organih i o vseh vprašanjih zadružne dejavnosti, zlasti o načinih in po- i gojih gospodarskega sodelovanja. _ è Član ima pravico, da voli in da je voljen v vse zadružne è organe TOZD, v skladu s samoupravnim sporazumom o zdru- è žitvi Kombinata »Hmezad«, pa tudi v organe upravljanja Kom i binata. Clan ima, kot član delovne skupnosti, en glas in to ne i glede na obseg poslovanja s TOZD. i 6• d Član se zaveže, da se bo ravnal po določbah splošnih aktov p TOZD, sklepih organov upravljanja TOZD ter da bo izpolnje-val vestno svoje obveznosti, ki jih sprejme s to pogodbo in s P podpisom drugih pogodb o kooperacijski proizvodnji. i TOZD se zavezuje, da bo izkazovala v svojem računovod- è stvu posebej poslovanje člana, kot ključ za delitev dohodka } med člane v skladu z zakonom in svojimi splošnimi akti. Clan 4 ima vsak čas pravico do vpogleda v račun iz svojega poslova- i nja s TOZD. f 7. f Clan preneha biti član delovne skupnosti s svojim izsto- J pom, izključitvijo ali s smrtjo. \ 8. J Član lahko vsak čas izstopi iz delovne skupnosti, mora pa \ svoj izstop sporočiti pismeno najmanj 6 mesecev prej zadružni \ enoti, katere član je. Pri tem mu preneha članstvo s pretekom \ zadnjega dne tega 6-mesečnega roka. \ 9. \ Svet zadružne enote, ki je člana sprejel v članstvo delovne f skupnosti, ga lahko izključi iz nje, če član: f 1. ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti do TOZD po f tej pogodbi ali po posebej sklenjenih drugih kooperacijskih f pogodbah; { 2. ne izpolnjuje sklepov organov upravljanja ali se ne rav- * na po statutu TOZD in drugih splošnih aktih; i 3. če resneje škoduje koristim drugim članom delovne i skupnosti in TOZD. J Clan mora biti o izključitvi pismeno obveščen. V obvestilu i mora biti navedeno iz kakšnih razlogov je bil član izključen. J Opozorjen pa mora biti tudi, da ima v 30 dneh po prejemu J obvestila o izključitvi pravico -ugovora zoper ta sklep na de- i lavski svet TOZD, ki mora odločiti o ugovoru na svoji prvi i seji po prejemu ugovora. i V primeru izključitve preneha članu članstvo z dnem, ko J je delavski svet TOZD zavrnil ugovor zoper sklep o izklju- J čitvi oziroma po 30 dneh od sprejema sklepa o izključitvi, ker se izključeni ni poslužil pravice ugovora. 10. Ce član umre, mu preneha članstvo z dnem njegove smrti. 11. 2. Kolikor stopa v kooperacijsko razmerje in v članstvo družinski član, se kmet — imetnik kmetije zavezuje z vs svojin premoženjem, kot porok, da prevzema vso materialno od-gv v nest za obveznosti družinskega člana, ki nastanejo iz sodelovanja med TOZD in članom in to kot porok in plačnik. K:— i se tudi zavezuje za te obveznosti jamčiti z zastavno pra-Vico na zemljišču, katerega lastnik je, za kar dovoljuje TOZD ustrezno vknjižbo v zemljiški knjigi. 3. Pri kooperacijskem sodelovanju v posamezni proizvodnji se TOZD zavezuje, da bo člana oskrboval z vsem, kar bo potreb ival za svojo kooperacijsko proizvodnjo, da bo prodajal predelke člana in to vedno najmanj po garantiranih cenah, odkupoval pridelke prednostno od svojega člana in oskrboval člana tudi z drugim, kar potrebuje za svoje gospodarstvo. Clan pa se zavezuje, da bo prodajal svoje kmetijske pridelke, zlasti še tiste, iz kooperacijske proizvodnje, izključno TOZD, nabavljal pri TOZD sredstva za kooperacijsko proizvodnjo in druga sredstva za svoje gospodarstvo. TOZD se pri tem zavezuje, da bo dajala ob enakih pogojih v vsakem primeru preditesi članom ter šele nato stopala v razmerja z nečlani. elan se tudi zavezuje, da bo prvenstveno varčeval pri Bramitici in posojilnici Kombinata »Hmezaa«, Žalec, kar mu tudi daje prednostno pravico pri koriščenju kreditov za skupno proizvodno sodelovanje. 4. S podpisom te pogodbe izjavlja član, da vstopa hkrati v delovna skupnost TOZD, kot njen enakopraven član, TOZD pa ga sprejme kot člana in mu zagotavlja, skupaj z drugimi člani in v E-C), samoupravne pravice in dolžnosti v skladu s svojimi spkšabni akti in to pogodbo. S prenehanjem članstva prenehajo članske pravice in obveznosti, in sicer pravica upravljanja, aktivna in pasivna volilna pravica, ne prenehajo pa pravice in obveznosti premeženj-sko-pravne narave, ki obstojajo na podlagi pogodb, ki sta jih sklenila TOZD in bivši član, za katere jamči bivši član z vsem svojim premoženjem, za kar daje s podpisom te pogodbe jamstveno izjavo. Za obveznost umrlega člana odgovarjajo njegovi dediči, in sicer z vso dediščino. Dediči pa lahko postanejo člani delovne skupnosti na način, ki ga predvideva statut TOZD s tem, da vstopijo v člansko razmerje. 12. Ta pogodba začne veljati z dnem, ko jo podpišeta obe stranki in s tem dnem nastane tudi člansko razmerje. 13. Za morebitne spore iz te pogodbe je pristojno redno sodišče. 14. Ta pogodba je spisana in podpisana v treh enakih izvodih, od katerega prejme en izvod član, dva izvoda pa TOZD. V ...................... dne .................. št.: ................. Clan: kmet — imetnik kmetije Družinski člani: Kombinat »Hmezad« Žalec TOZD .................. direktor Plan dovoza hmelja Ietnika1974 PREVZEM V ŽALCU I» I» \ <» (» \ 7. 8. 16 proiz- 1. KZ »Zgornjesavinjska dolina« Mozirje — kooperacija 2. KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Prebold 3. KK Šentjur pri Celju — TOZD kooperacija 4. ERA Velenje — TOZD kooperacija, Šoštanj 5. ERA Velenje — TOZD kooperacija, Velenje 6. ERA Velenje — TOZD kooperacija, Šmartno ob Paki KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Šempeter KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Petrovče — ostanek 9. KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Polzela — ostanek 10. KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Trnava 11. KK »Hmezad« Žalec —• TOZD kooperacija, Gotovlje 12. KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Braslovče — ostanek 13. Agrokombinat, Maribor — delno Slovenija vino — TOZD »Jeruzalem« Ormož — delno KZ »Krka« Novo mesto — delno 14. KTP »Agraria« Brežice — delno KZ Dravograd — delno KZ »Drava« Vuzenica — TOZD Vuzenica — delno 15. KK Ptuj — TOZD Starše KK »Zasavje« Sevnica — TOZD Loka — delno ERA Velenje — TOZD kmet. Šoštanj KZ Slovenjgradec — delno KZ Prevalje — delno ERA Velenje — TOZD kmet. Šmartno ob Paki 17. KK Ptuj — TOZD Osojnik ERA Velenje — TOZD kmet. Velenje KZ Metlika 18. KZ »Zgornjesavinjska dolina« Mozirje — lastna vodnja KK Ptuj — TOZD Zavrč KK »Zasavje« Sevnica — TOZD Šentjanž 19. Slovenija vino — TOZD »Jeruzalem« Ormož — ostanek Ì KK Ptuj — TOZD Sobetinci KZ Ruše — delno 20. KK Šentjur pri Celju — TOZD kmetijstvo KZ »Drava« Vuzenica — TOZD Vuzenica — ostanek^ Agrokombinat, Maribor — ostanek 21. KG »Rogoza« Hoče KK »»Hmezad« Žalec — TOZD Šmarje pri Jelšah KZ Ruše — ostanek 22. KK KZ Slovenska Bistrica KTP »Agraria« Brežice — ostanek KZ Prevalje — ostanek 23. KIC »Grm« Novo mesto — delno KK »Zasavje« Sevnica — TOZD Loka KZ Slovenske Konjice KZ »Drava« Vuzenica — TOZD Radlje KZ »Krka« Novo mesto — ostanek KIC »Grm« Novo mesto — ostanek KZ Dravograd — ostanek KZ »Zasavje« Sevnica — Kompolje KZ Slovenjgradec — ostanek 26. KK Krško — TOZD Kostanjevica KK »Hmezad« Žalec — TOZD kmet. I Latkova vas PREVZEM NA TERENU — VZHODNI DEL KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Vojnik KK »Hmezad« Žalec — TOZD kmetijstvo IV, Vojnik KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Celje KK »Hmezad« Žalec — TOZD kmetijstvo IV, Celje KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Petrovče KK »Hmezad« Žalec — TOZD kmetijstvo III, Petrovče ostanek 24. 25 ZAHODNI DEL KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Braslovče KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Polzela KK »Hmezad« Žalec — TOZD kmetijstvo I, Žovnek KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Tabor KK »Hmezad« Žalec — TOZD kmetijstvo I, Tabor KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Vransko KK »Hmezad« Žalec — TOZD kmetijstvo I, Vransko KK »Hmezad« Žalec — TOZD kooperacija, Šempeter KK »Hmezad« Žalec — TOZD kmetijstvo II, Šempeter MARIBORSKI SEKTOR KK »Hmezad« Žalec —TOZD kmetijstvo, Radlje KK Ptuj — TOZD Dornava, Turnišče, Pragersko Takole — kot brinje — so letos obrodili Špuri na Mirosanu. Preobloženi so tudi kmečki sadovnjaki. Zato se upravičeno sprašujemo: kam s sadjem? Bela griža ali kolibaciloza telet Bela griža je akutna (infekcijska — kužna) bolezen novorojenih telet, jagnjet in pujskov. Najbolj dovzetna so teleta, ki navadno zbolijo od 3. do 8. dne po porodu. Bolezen je dobila ime zaradi rumeno-belih iztrebkov, ki se običajno pojavijo ob začetku bolezni. Fižol je slabo kazal, toda zadnje toplo obdobje mu je pospešilo rast prav do vrha žičnic. Sedaj pa obeta dober donos Bela griža se najčešče pojavlja v hlevih, kjer so zoohigienske razmere slabe. NASTANEK BOLEZNI: Po- vzročitelj bolezni je živa bakterija iz skupine coli. Na splošno so za vse bakterije dovzetna slabo vitalna in oslabela teleta. Znano je, da je colibakterija prebivalec debelega črevesa pri človeku in živali. V teh delih črevesja se naseli v prvih urah življenja. Organizmu nudi veliko uslugo s tem, da ovira rast drugih nevarnih bakterij, po drugi strani pa prav ta bakterija pomaga ustvarjati vitamine C, B in K. Če pa se ta bakterija prekomerno razmnoži, se pojavi bolezensko stanje — bela griža. Potemtakem štejemo belo grižo med pogojno kužne bolezni. Pri izbruhu bolezni igrajo pomembno vlogo grobe napake pri sesanju oziroma napajanju telet. (Zlasti - prepozno prvo napajanje — vsaj 1. uro po porodu, prenažrtje telet, premajhna količina mleziva itd.). OBLIKE BOLEZNI LEP JUBILEJ Radio Celje je 17. 9. praznoval 20-letnico uspešnega delovanja, ki se je pričelo po mogočnem zborovanju štajerskih brigad na Otrožnem. Ob jubileju resno mislijo na UKV oddajnik, ki bo tako močan, da bo lahko pokril celo celjsko regijo od Logarske doline do Sotle. IZVOZA MESA ŠE NE BO Ministri za kmetijstvo Evrop ske gospodarske skupnosti so pred dnevi sklenili, da še v novembru ne bodo uvažali mesa. Tako so zopet udarjene tretje države in med njimi tudi naša. COLIBACILOZA se pojavlja v raznih oblikah, ki se pogosto med seboj prepletajo. To so driska, sepsa in (toksemija) zastrupitev. Pri vseh treh boleznih pride bakterija najprej v črevo. Najlažja in najpogostejša oblika te bolezni je črevesna kolibaciloza. Pri tej obliki ostanejo bakterije v prebavnem traktu in se prekomerno namnožijo — pojavi se driska. Iztrebki so redko kašasti ali tekoči, v začetku rumene, nato pa sivkasto bele barve. Takšni iztrebki vsebujejo tudi številne mehurčke plina. Rep in okolica danke sta zamazana, iztrebki pa imajo oduren vonj. Tako obolela teleta navadno poginejo v nekaj dneh (če niso ustrezno zdravljena). Če pa bolezen pride v kronično stanje, se driskam pridružijo vnetje sklepov in pljučnica. Kadar pa nastopi težja oblika, govorimo o COLISEPSI. Ta se navadno razvije iz lažje oblike črevesne kolibaciloze. V takih primerih pa bolezen nastopa navadno brez driske. Bakterije vdro Iz prebavrfega trakta v kri. Colisep-sa je najnevarnejša colibaciloza zlasti še, če se tele zgodaj okuži in če je poleg tega še slabo vitalno. Potek bolezni je izredno hitèr. Že nekaj ur po infekciji močno naraste temperatura, živali so otožne (apatične), neješče in oslabele ter večinoma ležijo. Tako izčrpana teleta navadno poginejo že v 24 urah. če pa bolezen le prebolijo, močno zaostajajo v rasti. Tretja oblika bolezni je zastrupitev (toksemija). Tu gre za zastrupitev organizma s strupi bakterij, ki se prekomerno razmnožijo v črevesju. Teleta so navadno otožna, neješča in običajno brez temperature. Lahko nastopajo tudi prebavne motnje z drisko. (Nadaljevanje na 10. strani) Naši traktoristi razočarali XVIII. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV JE BILO V BETNAVI PRI MARIBORU OD 6.-7. 9. 1974 REZULTATI — EKIPNE UVRSTITVE Ekipa Oranje Teorija SÌ7oin„7a”a Sk“Pal 1. KIK POMURKA 705,6 109 39,6 854,2 2. LJUBLJANA 684,0 110 54,9 848,9 3. GORENJSKA 578,6 99 54,0 731,6 4. KOČEVJE 572,9 96 34,5 703,4 5. AGRARIA BREŽICE 589,6 98 4,2 691,8 6. ŽALEC 526,0 102 52,3 680,3 7. MARIBOR 524,2 105 22,7 651,9 8. LJUBLJANSKE MLEKARNE 418,5 89 42,1 549,6 ORANJE 1. KIK POMURKA 705,6 točk 2. LJUBLJANA 684,0 točk 3. AGRARIA BREŽICE 589,6 točk 4. GORENJSKA 578,6 točk 5. KOČEVJE 572,9 točk 6. ŽALEC 526,0 točk 7. MARIBOR 524,2 točk 8. LJUBLJANSKE MLEKARNE 418,5 točk TEORIJA 1. LJUBLJANA 110 točk 2 KIK POMURKA 109 točk 3. MARIBOR 105 točk 4. ŽALEC 102 točki 5. GORENJSKA 99 točk 6. AGRARIA BREŽICE 98 točk 7. KOČEVJE 96 točk 8. LJUBLJANSKE MLEKARNE 89 točk SPRETNOSTNA VOŽNJA 1. LJUBLJANA 54,9 točk 2. GORENJSKA 540 točk 3. ŽALEC 52,3 točk 4. LJUBLJANSKE MLEKARNE 42,1 točk 5. KIK POMURKA 39,6 točk 6. KOČEVJE 34,5 točk 7. MARIBOR 22,7 točk 8. AGRARIA BREŽICE 4,2 točk (Nadaljevanje z 9. strani) Pri tej bolezni kličemo veterinarja, če hočemo ves hlev s teleti obdržati zdrav in da bodo živali normalno priraščale. Poleg zdravljenja, ki ga bo predpisal veterinar, je nadvse pomembna tudi ustrezna dieta. Takoj, ko opazimo drisko, prenehamo napajati z mlekom, kljub temu, da bi teleta morda še pila. Trikrat na dan dajemo I liter osladkanega ruskega čaja, če so teleta močno oslabela, jim lahko damo še dva surova jajca na dan. Drugi dan nadomestimo pri vsakem obroku 1/4 litra čaja z enako količino mleka, tretji dan 1/2 litra, četrti dan 3/4 litra. Peti dan dobijo teleta zopet tri obroke nerazredčenega mleka. Najlažje pa se da bolezen preprečevati z dobro preventivo. Zdravstveno varstvo telet se mora začeti že pred porodom oziroma v zadnji tretjini brejosti, ko pokladamo brejim živalim kakovostno hrano. Na to moramo zlasti paziti pozimi in spomladi, ko je največ telitev in tudi največ driske in poginov telet. Žal je v tem času tudi prehrana velikokrat neustrezna, zlasti kar 'zadeva oskrbo z beljakovinami, rudninami in vitamini. Od pravočasne presušitve krav in od ustrezne prehrane ni odvisna le kakovost mleziva in mlečnost živali v naslednji laktaciji, temveč tudi vitalnost (živahnost) telet. Visoko breje živali naj dobijo le po 12 do 15 kg silaže na dan, ustrezno količino dobrega sena, koncentratov in rudnin. Paziti moramo tudi na splošno higieno v hlevu, kjer živali telijo in v prostoru za vzrejo telet. Teleta vzrejamo po rojstvu prvih 14 dni strogo individualno v posebnih gajbicah (boksih). Skrbimo tudi za redno raz-kužbo prostorov. Novorojena teleta pravočasno napajamo z mlc-zivom. V začetku naj bo napajanje oziroma sesanje kar se da pogostejše (3—5-krat na dan). Tele s težo 36 do 40 kg napajamo prvih deset dni po rojstvu takole: prvi dan 3—4-krat na dan po 3/4 litra mleziva; drugi dan 3-krat na dan po 1 liter mleziva; tretji dan 3-krat na dan po 1 liter mleziva; četrti dan 3-krat po 1,25 litra mleka; peti dan 3-krat po 1,50 litra mleka; šesti do 10 dan 3-krat 2 litra mleka. Ce bomo pristopili k preventivi na tak način, se nam ni treba bati tako pogostih obolenj kolibaci-loze. j. H. UVRSTITVE POSAMEZNIKOV * Število točk Tek. št. Štartna številka Priimek in ime Ekipa oranje teorija spret- nostna vožnja Skupaj točk 1. 11 Markoja Jože KIK Pomurka 250 39 18,9 307,9 2. 20 Bukvič Štefan KIK Pomurka 254,3 39 13,1 306,4 3. 9 Sočak Janez Ljubljana 225 39 23,2 287,2 15. 8 Vrbnjak Martin Žalec 180,6 33 20,8 234,4 16. 16 Steiner Martin Žalec 173,1 33 22,4 228,5 18. 24 Skrabar Slavko Žalec 172,3 36 9,1 217,4 25. 7 ORANJE Kušar Vinko Ljubljanske mlekarne 119,6 32 9,1 160,7 1. Bukvič Štefan, KIK Pomurka 254,3 točk 2. Markoja Jože, KIK Pomurka 250,0 točk 3. Žumer Janez, Ljubljana 239,0 točk 16.—17. Vrbnjak Martin, Žalec 180,6 točk 18. Steiner Martin, Žalec 173,1 točk 19. Skrabar Slavko, Žalec 172,3 točk TEORIJA 1. Kralj Stanko, Maribor 43 točk 2. —4. Markoja Jože, KIK Pomurka 39 točk 2.—4. Bukvič Štefan, KIK Pomurka 39 točk 2.—4. Sočak Janez, Ljubljana 39 točk 7. Skrabar Slavko, Žalec 36 točk 12.—14. Vrbnjak Martin, Žalec 33 točk 12.—14. Steiner Martin, Žalec 33 točk SPRETNOSTNA VOŽNJA 1. Svetek Franc, Ljubljanske mlekarne 25,0 točk 2. Sočak Janez, Ljubljana 23,2 točk 3. Jugovič Ivan, Gorenjska 22,8 točk 4. Steiner Martin, Žalec 22,4 točk 6. Vrbnjak Martin, Žalec 20,8 točk 11. Bukvič Štefan, KIK Pomurka 13,1 točk 15.—16. Skrabar Stanko, Žalec 9,1 točk 25. Čolnar Janez, Novo mesto 0 točk Rezultati povedo, da nas vedno zastopajo isti traktoristi in da le-ti niso več v formi. Kje so vzroki? Nam neuspehi dajo kaj misliti? Morda bi se le usedli in analizirali neuspehe in stanje med traktoristi? Vv Obiralni stroj za 1975. leto Zadružne enote so že naročile cbiralne stroje po licenci Wolf, ki jih izdeluje naša Strojna že dve leti z velikim uspehom. Tako bo v prihodnji sezoni obiranja hmelja stekel na območju ZE Gotovije 1 stroj, ZE Tabor 1 stroj, ZE Braslovče 1 stroj, ZE Vransko 1 stroj, na območju ZE Petrovče, ZE Trnava, ZE Prebold, ZE Polzela pa bosta stekla po 2 stroja, na celjskem in šem-peterskem območju pa nobeden nov obiralni stroj. Vy Poljedelci so bili zadovoljni s kvaliteto in količino silaže; stroji so tekli noč in dan in silosi so se polnili. Pred koncem siliranja je nastopilo daljše deževje — škoda! MUSINO OSEMENJEVANJE SVINJ Jeseni pričnemo z umetnim osemenjevanjem svinj. Takšen sklep je bil sprejet na seji Delovne skupnosti Veterinarske postaje Žalec, v juniju. Za uresničitev tega sklepa je bilo potrebno precej časa. Potrebno je bilo nastaviti novega veterinarja, ki bo skrbel za osemenjevanje In vse probleme, ki se pojavljajo vse pogosteje v zvezi z neplodnostjo svinj. Dogovoriti se je bilo treba o nabavi in prevzemu semena, o nabavi instrumentarija, kakor tudi o finančnih problemih. Detajl iz Mešalnice: avtomatsko polnjenje vreč s krmili PRVE POLETNE ŠPORTNE IGRE KMETIJCEV IN ŽIVILI EV SLOVENIJE 21. avgusta so bile v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani prve poletne športne igre živilcev in kmetijcev Slovenije. Organizator teh iger je bilo »Športno društvo Kolinska«, ki je zahtevno nalogo v organizacijskem in tehničnem pogledu opravilo vestno in kvalitetno. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je tekmovanj udeležilo 330 tekmovalcev iz 13 organizacij združenega dela. Že pri pripravah je bilo celotnemu kolektivu jasno, da bo osemenjevanje svinj vsaj na začetku deficitarno. Ker bo od umetnega osemenjevanja svinj imela korist širša družbena skupnost, pričakujemo tako pomoč od strani Občine Žalec, kakor tudi od Kombinata »Hmezad«. S pripravami smo tako daleč, da lahko z gotovostjo rečemo, da bomo s 1. 10. 1974 pričeli z osemenjevanjem tudi na žalskem območju. Osemenjevanje svinj je že več let uspešno upeljano na vseh svinjerejskih farmah v Sloveniji, kakor tudi na nekaterih veterinarskih postajah. Med njimi je tudi Veterinarska postaja Šmarje, od koder bomo nabavljali merjaščevo seme. Torej umetno osemenjevanje ni popolna novotarija. Zavedamo se, da bo na začetku deležno graje, kakor tudi hvale, vendar je dejstvo, da ima prednosti pred prirodnim pripustom. In katere so te prednosti? Z uvedbo osemenjevanja bomo svinje osemenjevali s semenom kvalitetnih plemenjakov. Odpadlo bo prenašanje kužnih in zajedavskih bolezni, ki je bilo dokaj pogosto v prirodnem pripustu. Odpadlo pa bo za rejca najbolj težavno delo — prevoz svinj k merjascu. Cena osemenjevanja še ni določena, vendar se bo gibala po dosedanjih izračunih okrog 140 do 150 din za dvakratno osemenitev, pri nadaljni tretji osemenitvi pa bo rejec plačal samo prevozne stroške. Občinska veterinarska inšpekcija bo v dogovoru v Veterinarsko postajo ukinila v dolini vse plemenilne okoliše merjascev tako, da se bo uvedlo osemenjevanje na celotnem nižinskem področju. Da bi pocenili umetno ose- menjevanje svinj, ga nameravamo v bodoče razširiti tudi na področje izven žalske občine. Uspešnost oploditve in velikost gnezda sta odvisni od pravočasne osemenitve svinje. Zato je ugotovljeno bukanje najprimernejšega časa za osemenitev izredno pomembna naloga rejca. Samo bukanje pri svinji traja 2—4 dni in je razdeljeno v več faz. V prvi fazi, v kateri še svinja ne stoji, ima rdečo in oteklo sramnico. Pri živali se zmanjša apetit, je nemirna, se oglaša ter skače po drugih živalih. Najprimernejši čas za osemenitev je v drugi fazi bukanja, ko se pojavi takoimenovani privoli tveni refleks, to je čas, ko svinja prične stati. Svinja pusti, da se jo zajaha ali stoji pri pritisku na hrbet in objemu za boke. Tedaj sramnica »odcveti« — izgubi živordečo barvo in splahni. Najprimernejši čas za osemenitev svinje je 24 do 30 ur od tedaj, ko se pojavi privolitveni refleks. Rejec naj kontrolira svinjo trikrait dnevno, da čim natančneje ugotovi čas, ko svinja prične stati. Svinjo torej semeni 24 do 30 ur od časa ,ko začne stati. Osemenitev prijavite na Veterinarsko postajo Žalec osebno ali telefonično do 9. ure zjutraj, št. telefona 71-952. Že takoj na začetku se bomo strogo držali načela, da bomo osemenjevali samo svinje, ki so v najprimernejšem času za osemenitev — torej približno 1 dan potem, ko je začela stati. Vse ostale bomo odklanjali, kajti v takih primerih bi bil neuspeh očiten, vse to pa bi kasneje letelo na račun veterinarske službe. Uspeh bo torej zagotovljen le v tesnem sodelovanju rejcev in veterinarske službe. OCVIRK Franc, dipl. vet. Tekmovalne ekipe so merile svoje moči v 7 disciplinah v moški in v 2 disciplinah v ženski konkurenci. Moške ekipe so se merile v kegljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, streljanju, šahu, rokometu in balinanju, ženske ekipe pa le v kegljanju in streljanju. Zmagovalna ekipa v vsaki panogi si je pridobila diplomo in pokal v trajno last. Absolutni zmagovalec, tj. organizacija, ki je zbrala največ točk v vseh panogah pa je prejela pokal v trajno last in prehodni pokal zmagovalca poletnih športnih iger, ki ga poklanja republiški sindikalni svet. Odbor za šport in rekreacijo pri naši sindikalni konferenci je prijavil na športne igre pet ekip, ki naj bi po svojih najboljših močeh vsaj častno zastopale barve Kombinata HMEZAD. To so bile ekipe v malem nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Prvi so se pomerili kegljači. Šest mož v ekipi je skupaj zalučalo 600 krogel in padlo je 2.323 kegljev. To pa je v izredno močni konkurenci zadostovalo le za 5. mesto. Pokal je pripadal ekipi Slovina, ki je podrla 2.470 kegljev. V namiznem tenisu smo gojili nade za dobro uvrstitev, vendar nam je ekipa Slovina za las odvzela 1. mesto v skupni in po napornem finalnem tekmovanju smo se zadovoljili s četrtim mestom. V namiznem tenisu je tekmovanje izredno naporno in so se naši fantje v postavi: Hauzer, Kralj, Dronjak in Miklavc pošteno preznojili, da so dosegli 4. mesto. Nogometaši so po porazu z In-tesom in zmagi nad Etolom v finalu poskušali doseči peto mesto. Prvi dve tekmi so igrali na asfaltu in pod tušem jesenskega dežja pa jim je zato v zadnji tekmi z ŽITOM pošla sapa. Vendar je v močni konkurenci tudi 6. mesto dovolj. Strelci so nas razočarali. Ekipa petih strelcev se je po nastopu dveh slabih strelcev znašla na repu tabele. Če bi fantje streljali kot znajo, bi se lahko potegovali za mesta pri vrhu, tako pa ... Šahisti so nas najbolje zastopali. V konkurenci izredno izenačenih ekip iz Intesa, Merxa, Kolinske in ostalih so po slabem začetku uredili svoje možganske centre in niso nasprotnikom pustili ene same točke več. Kar 4 ekipe, med njimi tudi favorite so odpravili gladko s 4:0. Zadnje kolo je odločalo o zmagovalcu, a naši fantje v postavi Farčnik, Vošnjak, Pisarn in Gubenšek so v igri možganov in živcev dosegli 1. mesto. Zaključek I. poletnih športnih iger je sledil v hotelu Union, kjer je bila svečana podelitev pokalov in priznanj. Za veselje v našem taboru so zaslužni predvsem šahisti, kajti tudi na naši mizi se je bleščal pokal. V skupni uvrstitvi so naše ekipe zasedle peto mesto in tako v konkurenci 13 organizacij dostojno zastopale naše podjetje. Pokal zmagovalca in prehodni pokal je pripadel Kolinski, ki je zbrala po panogah največ točk. Za Kolinsko so se uvrstile ekipe Intesa, Slovima, Fructal-Alko, Hmezad itd. Še nekaj besed o položaju sindikalnega športa v našem podjetju. Uspeh, ki smo ga dosegli na športnih igrah ni bil rezultat načrtnega dela, množičnosti ali dobre organizacije. Mislim, da so (Nadaljevanje na 12. strani) EKONOMSKI IN ORGANIZACIJSKI ODDELEK SKUPNIH SLUŽB PODJETJA ZDRUŽENA Že 20. 4. 1974 je DS Skupnih služb podjetja sprejel sklep o združitvi ekonomskega in organizacijskega oddelka v enotni ekonomsko organizacijski oddelek. Do dejanske združitve pa je prišlo šele s 1. septembrom, ko je oddelek dobil tudi svojega vodjo — dipl. ing. Cetina Jožeta. Na prvem sestanku delavcev združenega oddelka, kateremu je prisostvoval tudi glavni direktor tov. Križnik, so začrtali glavne naloge, ki naj bi jih oddelek reševal v prihodnje. Te so v glavnem naslednje: . — izdelava metodologije planiranja in analiz za TOZD m neposredna izdelava tekočih gospodarskih načrtov in analiz za podjetje; — na osnovi gospodarskega načrta in analiz ugotavljati proble- matiko v TOZD in glede na to dajati neposredno strokovno pomoč pri postavljanju organizacije in odpravljanju problematike poslovanja sploh; . — izdelovati razvojne načrte podjetja, med drugim tudi srednje ročni načrt, ki je neposredno pred nami; __ izdelovati posamezne ekonomske analize za investicijske eia- borsite * — ekonomska presoja integracijskih procesov in izdelava ustreznih elaboratov; . .... — študij delitve dohodka in OD ter predlaganje ustreznejših sistemov. Že iz tega grobega prikaza lahko vidimo, da naj bi bil eko nomsko-organizacijski oddelek spremljevalec vsega dogajanja in da jalec pobud za rešitve. Seveda pa je uspešnost dela oddelka v veliki meri odvisna od zadostne kadrovske zasedbe in sodelovanja drugih služb ter TOZD. T. G. Križem po Makedoniji OD 10. DO 16. SEPTEMBRA SMO KOT GOSTJE SEKCIJE AGROPOLITIČNIH NOVINARJEV MAKEDONIJE NA POTI PO MAKEDONIJI SPOZNALI, DA JE TA REPUBLIKA V ZADNJIH LETIH IZREDNO NAPREDOVALA. Gostitelji so nas pričakali na skopski železniški postaji. P. '.šli smo skoraj iz vseh republik in AP. Iz Slovenije srno se ud rie-žili te izredno poučne ekskur :ije Jože Guzelj, Štefan Kuhar, Loj- ze Trstenjak, Rajko Ocepek, Ilija Bregar in jaz. Otovičko jezero leži sredi vinogradov in sadovnjakov kot smaragd med vrhovi. Tu smo imeli razgovore s predstavniki Pogled na turistični objekt in obrat družbene prehrane Agrokombinata »Lozar« iz Titovega Velesa ob akumulacijskem jezeru »Mladost« ki zbira vodo za namakanje v vročih in sušnih mesecih (Nadaljevanje z 11. strani) fantje, M so zastopali naše barve s svojo izjemno borbenostjo pokazali, da bi v pogojih načrtnega dela v sindikalnem športu lahko segali po pokalih tudi v drugih panogah, ne samo v šahu. Sindikalnega športa ne smemo prepustiti entuziazmu športnih referentov po osnovnih organizacijah sindikalta, sicer bomo navzven izpadli kot skupek malih in slabo organiziranih. Sindikalna konferenca je letos prvič zaupala šport in rekreacijo odboru prizadevnih in odgovornih sindikalnih delavcev in prvi rezultat nove športne organizacije je 5. mesto na letnih športnih igrah. Dejstvo pa je, da sindikalni šport brez močne moralne in materialne podpore navzven kaj več ne bo dosegel. Žalostna je bila slika na svečani otvoritvi, ko so le naše ekipe nastopile v civilu, vse ostale pa so v živo pisanih dresih reklamirale svoja podjetja. Podrobnejši vrstni red ekip v tekmovanjih, kjer so nastopale naše ékipe: Kegljanje: kegljev 1. Slovin 2470 2. Kolinska 2424 3. Inies 2390 4. Žito' 2335 5. Hmezad 2323 6. Merx 2270 7. Fructal-Alko 2268 ‘ 8. Etol 2260 9. KZK Kranj 2193 10. KK Radgona 2180 11. Droga 2158 12. Union 2135 Namizni tenis: 1. Kolinska, 2. Slovin, 3. Fruc-tal-Alko, 4. Hmezad, 5. Intes, 6. Žito, 7. Merx, 8. EtoL Mali nogomet: 1. Intes, 2. Fructal-Alko, 3. Kolinska, 4. Slovin, 5. Žito, 6. Hmezad, 7. KK Radgona, 8. Etol, 9. Merx. Streljanje: 1. Intes — 724 krogov, 2. Fruc-tal-Alko — 699, 3. Emona — 645, 4. Kolinska — 635, 5. Etol — 622, 6. Slovin — 605, 7. Žito — 577, 8. Hmezad — 542. Šah: 1. Hmezad — 19,5 točk, 2. Intes — 18,5, 3. Merx — 16,5, 4. Kolinska — 16,5, 5. Slovin — 6, 7. Etol — 5,5, 7. Fructal-Alko 2 točki. Končni skupni seštevek točk I. letnih športnih iger kmetijcev in živilcev Slovenije točk 1. KOLTNSKA 76 2. INTES 58 3. SLOVIN 49 4. FRUCTAL-ALKO 44 5.. HME2ÄD 31 6. MER.X 31 7. ŽITO 31 8. ETOL 14 9. EMONA 7 10. KK RADGONA 6 11. UNION 4 12, KŽK KRANJ 4 13. DROGA PORTOROŽ 2 K skupni uvrstitvi našega podjetja so doprinesli : šahisti 13 točk, kegljači 8, namizni tenis 5, nogometaši 4 in strelci 1 točko. Kos — Gubenšek širna polja maka, ki ga s pridom predeluje farmacevtska industrija, obdelujejo in negujejo marljive delavke Agrokombinata »Lozar« iz Titovega Velesa v njihovem motelu, ki je obenem tudi obrat družbene prehrane s 300 sedeži. Jezero je akumulacijsko za namakanje. Takšnih jezer, ki so jih zgradili mnogo v zadnjih letih, smo obiskali več, 2 pri Kočanih in enega na Crni. Jezera čez zimo zbirajo vodo, ki jo v sušnih mesecih u-porabljajo za namakanje riževih polj, tobaka, vinogradov in drugih kultur. Pravijo, še malo in naš največji problem — voda — bo rešen. Pridelki so se vrtoglavo dvignili in predstavniki nekaterih kombinatov se radi po besedah tujih strokovnjakov, ki so jih obiskali, primerjajo s Kalifornijo. Direktor zadruge Gornji Podlog pri Kočanih inž. Vančo Serafimov nam je med degustacijo riža dejal, da ima ves pridelek prodan »Emoni« Ljubljana, Tako tudi ostali svojih pridelkov ne prodajamo več preko posrednikov, ampak direktno grosistom oziroma prodajalcem. »Mi dosegamo boljše cene,- potrošnik pa bo zaradi izpada vmesnih členov v verigi, ki so le pisali račune in dobro živeli na račun proizvajalcev in kupcev, včasih pa nam celo krojili politiko cen odkupa, lahko dobili pridelke celo -ceneje,« zagotavljajo. Prekrižarili smo celo Makedonijo od Sandanskega pri Delče-vem, kjer smo si ogledali farmo plemenskih svinj in molznic, Ovce polje, Štip, Strumico, Gev-gelijo, antične izkopanine Stobi, Prilep, Bitolo in Strugo, kjer smo za zaključek imeli razgovor z republiškim sekretarjem za kmetijstvo in gozdarstvom dr. Jankom Lazarev skim v čisto novem hotelu »Biser«. Da se poljedelstvo z urejanjem namakalnih sistemov občutno razvija, povedo naslednje številke, ki govore v tisočih tonah: 1968 1973 In- deks riž 17,7 31,7 179 tobak 20,2 27,5 136 sončnice vrtnine — 9,2 23,6 296 skupaj sadje — - 390 563 144 skupaj od tega: 88,5 131,1 148 grozdje 138 197 143 jabolka 41,8 70,3 168 Izredno se razvija tudi turizem, povsod nòvi moteli, veliki hoteli z dokaj solidno postrežbo. Program dela smo imeli napet, saj smo si ogledali polja, obrate, kleti, tovarne za predelavo in konzerviranje vrtnin in se pogovarjali s predstavniki podjetij pozno v noč. Na poti nàs je vodil glavni u-rednik tednika za kmetovalce »Tribina« Vaško Anastazov iz Skopja. To je le kratek pregled vtisov, dejstev, razgovorov in številk pa je še in še. Vy \ bližini velikih farm na Ovčcm polju stoji modema mešalnica krmil, poleg nje pa sodobna klavnica iz katere je posnetek narejen ob klanju ovac Ekskurzija sloven kih pospeševalcev v Srbijo AGRONOMI IN TEHNIKI — POSPEŠEVALCI SMO OD 16. DO 19. SEPTEMBRA OBISKALI KMETIJSKI KOMBINAT BEOGRAD, ZADRUGE PODJETJA »VOCAR« V JUŽNI SRBIJI TER ZADRUGO AZANJA PRI SMEDEREVSKI PALANKI. Kmetijski kombinat Beograd Kmetijski kombinat Beograd, tj. PKB je bil ustanovljen leta 1946 na zemljišču, ki sta ga stoletja poplavljali reki Donava in Tanuš. To področje je v bližini Beograda in je bilo tu leglo komarjev in ostalega mrčesa. Zemljišča niso bila primerna za obdelavo in za kakršnokoli kmetijsko uporabo. Po osvoboditvi so začeli izsuševati in obdelovati ta zemljišča. Organizirali so kmetijsko proizvodnjo na 4700 ha in redili le 400 glav nizkoproduktivne goveje živine, za obdelovanje pa so imeli 556 delovnih konj. Kombinat je z izsuševanjem in nasipi ob rekah iz leta v leto rastel. Danes je največje kmetijsko podjetje v Jugoslaviji in ima 97.140 ha zemljišč. Tako obdeluje 63.083 ha njiv, 3.695 ha sadovnjakov, 1.832 ha vinogradov, 8.524 ha travnikov in pašnikov, 9.748 ha gozdov in 10.168 ha ostalih zemljišč. Osnova gospodarske dejavnosti kombinata je kmetijska proizvodnja, kjer je na prvem mestu poljedelstvo in živinoreja. Vso to proizvodnjo predelajo in pripravijo za trg v lastni predelovalni industriji. Tako se njihova proizvodnja konča v trgovinah (ki jih imajo preko 400), v njihovih turističnih in gostinskih objektih, prodajajo pa tudi v druge države. V kombinatu je zaposleno približno 20.000 delavcev, nad 1.300 z visoko in višješolsko izobrazbo in okrog 2.200 s srednješolsko izobrazbo. Za obdelavo zemlje imajo svoj strojni park, ki ima nad 1200 traktorjev, 350 kombanjev, okoli 4000 raznih priključnih strojev, 200 namakalnih naprav in preko 350 tovornjakov. Na koncu leta 1973 so redili na kombinatu 20.000 krav in prav toliko plemenskih telic. Ta čreda se je v primerjavi z letom 1965 podvojila. V tem razdobju so povečali mlečnost pri kravah od 3.257 litrov na 4.463 litrov. Skupna količina imleka je porastla od 33,295.000 litrov na 88,965.000 litrov. Kombinat je danes s 40.000 glavami krav in plemenskih telic organizacija z največjo koncentracijo plemenske živine na svetu in z največjo proizvodnjo mleka. V letu 1973 je bilo vzrejenih okrog 120.000 svinj, tj. prodali so 11.970 ton svinjskega mesa. Spitano je bilo nad 10.600 glav goveje živine, ki je tehtala 5.530 ton. V poljedelstvu so v preteklem letu pridelali 145.980 ton žit, največ je bilo pšenice (93.450 ton) in koruze (34,950 ton). Pridelali so še veliko drugih poljščin: sladkorne pese 125.770 ton, sončnic 4.040 ton in 179.660 ton raznih krmnih rastlin. Pridelali so tudi 25.090 ton raznega sadja in 2.780 ton gozdja. Kombinat tudi pogodbeno sodeluje s približno 25.000 kmeti. Pogodbena proizvodnja v letu 19773 je znašala 38.170 ton žit, 4.770 ton sončnic, 10.280 ton sladkorne pese, 7.130 ton govedi in svinj, 11 milijonov litrov mleka, 3.980 ton sadja, 20.700 ton grozdja in 2.640 ton povrtnin. Skupno je bilo organizirano in odkupljeno preko 80.000 ton kmetijskih pridelkov od kmetov. Kombinat je posredoval kmetom 1.560 ton semen, 45.430 ton krmil, 14.360 ton gnojil, 1.196 komadov plemenske živine, 860.000 enodnevnih piščancev, na 18.200 ha pa s svojo mehanizacijo opravil različne usluge. Za moderno predelavo in dodelavo primerne kmetijske proizvodnje — svoje in kmečke — ima kombinat 20 združenih tovarn. Podatki proizvodnje iz leta 1973, ki presegajo 877 tisoč ton različnih finalnih proizvodov kažejo, da je tu organizirana velikoserijska proizvodnja industrije. Za doseganje tako velikih rezultatov in za ekonomiko in organizacijo dela ima veliko zaslugo inštitut za znanstveno raziskovanje »Agroekonomik«. Sistematično znanstveno-raz-iskovalno delo ima cilj pospeševanje novih tehnoloških procesov v proizvodnji. Na institutu kombinata dela preko 500 ljudi, polovico od teh je inženirjev, magistrov in doktorjev. V preteklem letu so izdelali preko 270 nalog vezanih s problemi proizvodnje. Inštitut sodeluje z drugimi inštituti v državi in inozemstvu. Kratek pregled finančnih pokazateljev v letih 1972 in 1973 je naslednji : Elementi 1972 1973 v 000 din skupni dohodek 4,174.392 5,461.399 132 skupni stroški 3,279.664 4,281.012 130 ustvarjen dohodek 867.727 1,180.387 136 bruto oseb. dohodek 574.898 742.251 129 sredstva sklada 110.767 202.132 182 Povorečni osebni neto dohodki nost kombinata, o katerem in v so bili v letu 1973 2.005 din, kar je za 25 % več kot v letu 1972, ko SO znašali 1.586 din. katerem težko dobiš v neka] urah celotno sliko. Vsi ti podatki kažejo na ogrom- dipl. inž. T. Pugelj Na zalogi imamo še dva traktorja Steyr 30 KM — preskrba Vransko Kmetijska DSNUTEK PROGRAMA VLAGANJ V DOLOČENE DRUŽBENE DEJAVNOSTI IZ SREDSTEV SAMOPRISPEVKA ZA OBDOBJE OD 1975. DO 1980. LETA V OBČINI ŽALEC Z letošnjim letom zaključujemo sedemletno obdobje izgradnje in obnove šolskih stavb v občini Žalec. To obdobje bi lahko imenovali tudi obdobje šolstva, saj smo se za to izredno širokopotezno akcijo odločili na dveh referendumih za uvedbo samoprispevka in sicer leta 1967, med prvimi v Sloveniji, in leta 1971. Skupno bomo zbrali v tem sedemletnem obdobju preko 40 milijonov din. Pri sleherni izgradnji ali obnovi šolske stavbe smo napravili celo več kot smo prvotno v programu predvidevali. Z izgradnjo in obnovo šolskih stavb smo ustvarili solidno osnovo za uspešno izobraževanje in vzgojo naše mladine v prihodnjih desetletjih. Za to gre zahvala našim občanom, saj je bilo mogoče doseči vse to edino s takšno solidarnostjo in enotnostjo, kakršna je bila prisotna v naši občini v preteklih letih. V naši občini smo v tem času izvedli doslej najbolj obsežno akcijo v okviru katere smo v celoti obnovili mrežo naših osnovnih šol, ob tem pa kljub temu zelo intenzivno gradili stavbe za otroško varstvo, asfaltirali ceste, gradili nove vodovode itd. Pet novih šol, devet dograjenih in obnovljenih ter štiri obnovljene je rezultat, ki ga lahko zasledimo v malokateri občini. Uvedba enoinpolizmenskega kabinetnega pouka, izgradnja sedem novih telovadnic, sodobno opremljene kuhinje z jedilnicami, so tiste pridobitve, ki omogočajo danes na naših osnovnih šolah sodobni pouk, kvalitetno izobraževanje in vzgojo naših otrok. Vendar celotni naš družbenoekonomski razvoj poraja iz dneva v dan nove potrebe. To velja posebno za Savinjsko dolino, saj je znano, da ima naš človek izredno veliko razumevanja za sleherni napredek, zlasti za reševanje vseh tistih vprašanj, ki omogočajo sodobnejše življenje naših delovnih ljudi. V naši družbi smo posebno v zadnjem času sprejeli številne dokumente, ki obravnavajo posamezna področja družbenega življenja in določajo smer njihovega razvoja. Stališča, sprejeta na zadnjem kongresu slovenskih in jugoslovanskih komunistov nas prav gotovo zavezujejo, da vložimo maksimalne napore predvsem za izvedbo vseh tistih nalog, ki bodo omogočile lepše življenje naših delovnih ljudi. To nas obvezuje tudi pred nedavnim sprejeta ustava. Nova občinska skupščina in izvršni svet sta si zastavila v svojem programu izredno zahtevne naloge v prihodnjih letih. Ta program postavlja na prvo mesto področje gospodarstva, vzporedno s tem pa izredno hiter razvoj posameznih družbenih dejavnosti kot je izgradnja mestnega jedra v Žalcu, izgradnja otroškega varstva in srednjega ter poklicnega šolstva, posebnega šolstva, ureditev zdravstva, nadaljnjo izgradnjo vodovodnega omrežja in ureditev vprašanja kanalizacije v občini. Iz tega izhaja nujnost, da se ponovno odločimo na referendumu za uvedbo samoprispevka, s čimer bomo rešili nekatera izredno pomembna vprašanja družbenega standarda. Predlagamo samoprispevek občanov in prispevek delovnih organizacij na osnovi družbenega dogovora za prihodnje obdobje od leta 1975 do 1980. Glede na znane razmere in potrebe naj bi novi program obsegal vlaganje v več področij družbenega standarda in to: I. predšolsko in šolsko otroško varstvo; II. osnovno in posebno šolstvo; III. srednje in poklicno šolstvo; IV. zdravstvo; V. izgradnjo določenih objektov splošnega pomena; VI. komunalno izgradnjo. Z reševanjem ključnih problemov na navedenih področjih bomo v prihodnjih letih do leta 1980 izredno pospešili družbeni razvoj, zagotovili ne samo boljše življenjske pogoje, ampak tudi prispevali velik delež k ustvarjanju pogojev za hitrejši napredek našega gospodarstva. t VIRI SREDSTEV ZA INVESTICIJE 1. Prispevek iz OZD in TOZD 2. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 3. Prispevek zavezancev, ki samostojno opravljajo gospodarsko oz. negospodarsko dejavnost 4. Prispevek zavezancev od kmetijske dejavnosti 5. Prispevek zavezancev, ki prejemajo pokojnino 118,009.000 din 47,550.000 din 3,721.200 din 1.032.000 din 6.240.000 din Skupaj 176,543.200 din Zavezanci, ki bodo imeli v letu 1975 manjši osebni dohodek kot je 1600 din na mesec, ne bodo plačevali tega prispevka. Vsako naslednje leto se ta znesek poveča za toliko kot so se povečali življenjski stroški v preteklem letu. Enak kriterij velja tudi za občane, ki prejemajo pokojnino. Zavezanci od kmetijske dejavnosti, ki so po odloku o davkih občanov oproščeni davka od kmetijske dejavnosti so oproščeni tudi samoprispevka. (Nadaljevanje na 14. strani) (Nadaljevanje s 13. strani) PREGLED POTREBNIH SREDSTEV ZA INVESTICIJE Predračunska Dejavnost vrednost del din Sredstva iz referenduma din Sredstva iz ostalih virov din I. predšolsko in šolsko otroško varstvo 34,800.000 29,800.000 5,000.000 II. posebno in osnovno šolstvo 33,000.000 33,000.000 __ III. srednje in poklicno šolstvo 3,500.000 3,500.000 IV. zdravstvo 15,000.000 7,500.000 7,500.000 V. izgradnja določenih objektov splošnega pomena 28,500.000 21,500.000 7,000.000 VI. komunalna izgradnja 33,945.000 24,745.000 9,200.000 Skupaj din 148,745.000 120,045.000 28,700.000 38 % rezerva na celotno predračunsko vrednost za kritje podražitev za obdobje šestih let SKUPAJ POTREBNA SREDSTVA DIN 56,498.200 176,543.200 28,700.000 S sredstvi bi gospodaril poseben odbor. O njegovi sestavi bodo razpravljali občani v krajevnih skupnostih in zaposleni v OZD in TOZD, končno imenovanje pa bo izvršila občinska skupščina. Delo odbora bo javno in bodo o njem vsi občani tekoče obveščeni. Žalec, 12. septembra 1974 Komisija za pripravo osnutka programa JESENSKI IZLET NA SMREKOVEC ODBOR ZA SPORT IN REKREACIJO PRI KONFERENCI OOS KOMBINATA VABI LJUBITELJE NARAVE NA ENODNEVNI IZLET Z OSEBNIMI AVTOMOBILI NA SMREKOVEC — 12. OKTOBRA. ZBIRALIŠČE BO TEGA DNE OB 8. URI PRED UPRAVO KOMBINATA V ŽALCU. PRIJAVE SPREJEMA UREDNIŠTVO HMELJARJA ZARADI KOORDINACIJE VOZNIKOV S PESCI DO 10. OKTOBRA. PREDVIDEN JE VZPON NA VRH IN BLIŽNJO OKOLICO IN PIKNIK, ZATO JE NUJEN PREDHODNI DOGOVOR. VABLJENI! VREMENSKI PREGOVORI Ako z drevja zgodaj listje patì?, njive bodo k letu rodovitne radi. Vinotoka če zmrzuje, prosinca rado odjenjuje. REKLA Kdor pije ga rad — mora biti bogat! Krščeno vino niti pobožnjaku ne prija! V vinu je zdravje, če ga ne piješ po kravje! NOVA KNJIGA ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, knjiga izrekov, napotkov, modrosti je bila z vsakim ponatisom razprodana. Kmalu NOVA izdaja. Zahtevajte prospekte v knjigarnah. Sub-skribcijska cena 100 din. Direktna naročila sprejema KAŠ, p. p. 179, Ljubljana. zlata pravila so prijatelj, KI NIKDAR NE RAZOČARA! ßikjtiwktiks niča najboljšega vina huškne v rejeno lipo. Ljudje se zgražajo: »Smrkavci, dajte mir, poklicali bomo policijo!« »Stric Pepi gleda, teka sem in tja, streže, računa, spravlja denar. Minca pa se vrti in Vlado ji kar naprej ščebeta. »Mina, moja Minca, rad te imam, Minca, rad!« zadaj Staflekar-jev glas: »Vlado čuvaj se, čuvaaaj!« V trenutku zgrabijo Vlada močne roke, trde pesti ga zbijejo na tla. Staf-lekar pa z berglo po napadalcih. »Barabe! Zločinci! Lopovi! Na, na, na!« 34. 33. Kaj se dogaja? Nekaj neverjetnega! Ljudje prihajajo, zmanjkuje prostora. Brhka dekleta, brhki fantiči, ki jih je Minca najela, da strežejo s pijačo in jedačo, imajo dela čez glavo. »Hej, še eno rundo! Dajte nam deset porcij pečenke, tri Štefane vina! Pa hitro!« Tako kličejo z vseh koncev, dobra volja je na visoki ravni, izvrstna sprostitev. Poglejte, tudi kmečki prihajajo. Tisti, ki so včeraj na široko odpirali usta in Minco v zobe dajali. Danes pa; »Smo mi, kmetje, za med smeti? Hudič, kak dan bo tudi hmelj počakal! »Fantje, ki občudujejo Minino brhko postavo, postajajo preglasni. »Ti, bahaški potepin, Minca je naša! Ne verjameš? Na!« in polna stekle- Zmešnjava. Mnogi zapuščajo mesta. Nekateri kličejo. »Žganjar, to si bomo zapomnili!« pepi vrti telefon. »Milica, tukaj žganjar. Pretep, splošen pretep. Kolikšna škoda! Pridite hitro!« Vaški trio ne odneha. Da. še kako prav je storil! Sicer bi vik in krik pregnal vse goste. Nekje blizu se o-glaša sirena. Pet’ miličnikov se spopade z napadalci. Pendreki delajo red. Možje postave ukrote srborite ljubo-sumneže. Vlado vstaja iz nezavesti. »Kaj se je zgodilo?« sprašuje, ko mu Minca izmiva obraz. »Ubošček, grdo so te stolkli, grdo. »Minca, zate vse, tudi te bolečine,« vzdihuje Vlado, ko je spet na nogah, poleg njega pa Staflekar z visoko dvignjeno berglo. »Sodrga, bergla je prava za vaše betice, bergla!« V Minci se oglaša tisoč Tikveška trgatev V KAVADARCIH - MESTU GROZDJA IN VINA -SO LETOS PRAZNOVALI ŽE XI. TRADICIONALNI »GROZDOBER«. Ob našem obisku so v okolici Kavadarcev in Negotino trgali afus ali rdeči muškat. Oba sta letos izredno obrodila Pri pripravah za to veliko manifestacijo vinogradnikov so sodelovali kmetijska kombinata iz Kavadarcev in Negotino in organizacije in tovarne iz cele Makedonije, ki izdelujejo sredstva in stroje za kmetijstvo. V povorki, ki je prikazovala razne faze del v vinogradništvu, z grafikoni prikazala hiter razvoj te panoge, s kooperanti obudila spomine na vinogradništvo nekdaj in delala reklamo za razne stroje, zaščitna sredstva in razne vrste vina, je bil osrednja osebnost bog Bakhus s kraljico grozdja in spremstvom fantov in deklet v antičnih oblačilih. Bog vina je izpil zadnjo čašo lanskega vina in odrezal prvi grozd, kar simbolizira pričetek splošne trgatve, in ga ponudil kraljici. Te velike manifestacije vinogradnikov, ki je podobna prazno- misli, tisoč dvomov, tisoč ugibanj. Vendar prikima: »Hvala za oprostitev. Najbrž sem jaz vsega kriva, jaz nesrečna Mina . . .!« Od daleč prihaja iz hmeljišč naša znana pesem: »Od Celja do Žalca je ravno polje, po njem se sprehaja eno zavber dekle . . .« 35. Vsa dolina je spet na nogah zaradi Roblekovega Vlada, zaradi Rovšniko-ve Mine, zaradi mirnodolskih nestrpnežev. v starem Robleku nekaj tli, počasi se vžiga, ogenj vzplamti. »Vse to je Rovšnikovo maslo, nikogar drugega! Zato po njem in to z vso silo!« Popije nekaj viskijev. Moč. Roblekova udarnost je na višku. Zato po najkrajši poti v Rovšnikovo gostilno. Brž si planejo v lase. Roblek trdi, da so Rovšniki skuhali kašo, Rovšnik tolče s pestjo po mizi: »Roblekov ni bilo nikoli nič prida. Nikoli!« Roblek pa: »Rovšnik, tvoja hči je cipa, navadna pocestnica!« Tedaj priskoči Stefan, Mimn_ brat, zgrabi starega Robleka in ga vrže čez prag. S pestjo mu zažuga: »Ti, Roblek, najprej pometaj pred svojim pragom, potem pred drugim. Tako!« 36. Rovšnikovi Mini je hudo, strašno hudo. Dasiravno je tako rekoč čez noč postala ena najbogatejših nevest v vanju hmeljarjev pri nas, se je v Kavadarcih udeležilo nad 20.000 gostov skoraj iz vseh krajev Makedonije. Le-ti 90 lahko kupovali grozdje in vino po znižanih cenah in si ogledali največjo klet na Balkanu, ki lahko vskladišči 3.000 vagonov vina. Po povorki so se ulice spremenile v plesišče, vino je teklo, orile so se pesmi, slišali so se vriski, smeh in plesala kola tja v pozno popoldne. Vy Obiranje sadja na Mirosanu je v polnem teku. Sadje je zdravo in kvalitetno. Teža ene debelejših hrušk 48 dkg, verjetno so še težje. Sindikatom in posameznikom prodajajo sadje vsak dan po dostopnih cenah. Pričakujejo rekordno letino nad 200 vagonov Mirnem dolu, bila je nesrečna kot še nikoli. Prišla sta oče in mati, prišla Stefan in Milena, prihajali so sorodniki in jo svarili, opominjali: »Minca, še je čas, zapusti Pepija, beži od njega, vrni se domov, Minca!« Oštel jo je stari Roblek: »Ti lajdra, pusti sina na miru, sicer . . .« »Pismonoša pa je prinesel tudi Vladovo pismo. V njem je med drugim pisalo: »Minca, vedno mislim nate. Se bom prišel v Mirni dol. Dokler boš ti,tam. Toda, na spopad z mirnodolskimi petelini se bom bolje pripravil. Ali se spominjaš tiste velike ljubezni? Takrat ob morju sem se prenaglil. Oprosti, Minca, me imaš še vedno rada? Jaz te imam ... In če bo treba . . . Saj veš, kaj imam v mislih. Tvoj Vlado.« Stric Pepi pa ji je nekega dne kar naravnost povedal. »Ti, Minca, ni treba, da si tudi telesno moja. Ne, tega zdaj nočem. Vendar na stara leta moram imeti nekoga. In to si ti. Na sodišču je že zapisano. Vse, kar je Žgajnarjevega, bo po moji smrti tvoje. Tega pa je toliko, da ne boš sirota. Ne verjameš? Stopi na sodišče in vprašaj. Dragega življenjskega tovariša pa naj izbere tvoje srce. Minca, tvoje plemenito srce! Dragi bralci, oprostite, ker ni risb. Narisal jih ni Zdravko Cas. SAMOUPRAVNI fttedftisi OKTOBER 1974 PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 12 V skladu s 3.-plenom zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnirii je delavski svet podjetja na seji dne 29. avgusta 1974 sprejel PRAVILNIK v katerem se določajo pogoji za javno dražbo oziroma pismene ponudbe za nakup stanovanjskih hiš ali stanovanj, na katerih ima podjetje Kombinat Hmezad pravico Upravljanja oziroma razpolagalno pravico. 1. člen Da se zagotovi enakopravni položaj delavcev podjetja in drugih občanov pri nakupu stanovanjskih hiš in: stanovanj, ko pristojni organ podjetja sklene, da se stanovanjska hiša ali stanovanje proda, na katerih irfia razpolagalno pravico Kombinat Hmezad, se s tem pravilnikom določajo pogoji za javno dražbo in dajanje pismenih ponudb ter druge pogoje. 2. člen O odprodaji stanovanjske hiše ali stanovanja odloča pristojni organ podjetja na predlog poslovodnega organa. Pobudo za odprodajo lahko dajo: 1. strokovna služba — referati za stanovanjske zadéve, 2. OZD, ki upravlja in gospodari s stanovanjskimi hišami in stanovanji, na katerih ima Kombinat Hmezad razpolagal-.ivico, 3. stanovalec — uživalec stanovanjske pravice. 3. člen Predlog za odprodajo stanovanjske hiše ali stanovanja mora vsebovati: 1. Naslov, kje se nahaja hiša oziroma stanovanje. 2. Točen opis, velikost v kvadratnih metrih, število sob, pritikline, nadstropje, datum izgradnje, pripadajoče zemljišče in drugo. 3. Podatki o stanovalcu: ali je delavec podjetja, kako dolgo stanuje, ali je kupec itd. 4. Cenilni zapisnik od sodno zapriseženega cenilca v skladu z odlokom občinske skupščine, ki določa vrednost posameznih elementov za izračun vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja. 4. člen Pristojni organ sklene o odprodaji, ko sprejme pismeni predlog v skladu s 3. členom tega pravilnika in odloči o načinu prodaje: ali na javni dražbi ali na pismeno ponudbo stanovalca, ki je interesent za nakup in če se prodaja izvrši na kredit. Prodaja stanovanjske hiše oziroma stanovanja se opravi praviloma vedno na javni dražbi. V primeru, da je kupec delavec podjetja, v stanovanju pa stanuje že več kot 10 let, se lahko sklene, da se prodaja izvrši direktno zainteresiranemu stanovalcu za nakup na njegovo pismeno ponudbo. 5. člen Prodaja stanovanjske hiše ali stanovanja na javni dražbi oziroma po pismeni ponudbi se lahko izvrši pod naslednjimi pogoji: 1. Izklicna cena se določi po določilih 2. člena zakona, kar opravi vedno zapriseženi cenilec. 2. Pred dražbo mora dražitelj — kunec vplačati kavcijo -v višini 5 % izklicne rene, ki se po končani dražbi vrne, kupcu pot se s kupno pogodbo poračuna. 3. Osebni polog kupca mora znašati, če se prodaja izvrši na kredit, najmanj 30 % izklicne cene. Polog mora biti plačan v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe. 4. Odplačilna doba lahko znaša največ 15 let. Pri tem se upoštevajo socialne razmere kupca. Mesečna anuiteta za kredit v nobenem primeru ne more biti nižja od mesečne stanarine, ki je določena v skladu z zakonom za hišo oziroma stanovanje, ki se prodaja. 5. Obrestna mera za neodplačani del kupnine znaša najmanj 2 %. G. Odplačevanje kredita se začne prvi naslednji mesec, ko je pogodba o predaji pravno veljavna. Pristojni organ lahko sklene, da se prodaja stanovanjske hiše ali stanovanja, glede na krajevne razmere, kjer se hiša oziroma stanovanje nahaja, izvrši na dražbi ali pismeni ponudbi pod o-strejšimi pogoji. 6. člen Pristojni organ lahko odloči, da se prodaja stanovanjske hiše oziroma stanovanje proda pod ugodnejšimi pogoji kot jih določa ta pravilnik v primerih in pogojih, ki so določeni v zakonu. 7. člen S sklepom o prodaji hiše oziroma stanovanja na javni dražbi se določi datum prodaje in imenuje komisijo za izvedbo javne držabe. Dražba se objavi v dnevnem časopisu ali v internem glasilu Hmeljar. Objava mora vsebovati podatke člena 5 in 7 tega pravilnika. Dražba se opravi po določilih tega pravilnika. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vsi občani. Prednost pri nakupu imajo pri enakih pogojih stanovalec, za njim pa delavec podjetja. Stanovalec, ki ni sodeloval na dražbi, lahko izjavi, da je kupec pod enakimi pogoji kot kupci in dražitclji v roku ^8 ur, ko ga komisija obvesti o prodaji hiše oziroma stanovanja v katerem stanuje. 8. člen Po opravljeni javni dražbi oziroma po pravnomočnem sklepu pristojnega organa o prodaji po pismeni ponudbi, se sklene z r ijugodnejšim ponudnikom kupna pogodba. Kupna pogodba vsebuje: 1. Pogodbeni stranki. 2. Podatke o stanovanjski hiši oziroma stanovanju, ki je predmet prodaje. 3. Ceno, ki je bila na dražbi ali s pismeno ponudbo dosežena. 4. Plačilni pogoji : 1. ali takojšno plačilo celotne vrednosti, 2. višino pologa v primeru kupnine na kredit, 3. višina mesečne a-nu'tetc in drugo. 5. Obveznost zavarovanja objekta do odplačila celotne kupne vrednosti. 6. Plačilo davščin prodaje in taks za prenos lastništva. 7. Klavzulo — izjavo o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice. 8. Podatke o eventualnih služnostnih pravicah drugih na hiši oziroma stanovanju, ki se prodaja. 9. Druge določbe v skladu z zakonom in tem pravilnikom. Pogodba, cenilni zapisnik in ta pravilnik se predloži občinskemu javnemu pravobranilcu v kontrolo zakonitosti. Ko občinsko pravobranilstvo potrdi na izvirniku pogodbe, da mu je bila vročena, :e overijo podpisi pogodbenih strank na sodišču, nato pa predlaga izvedbe pogodbe v zemljiški knjigi. 9. člen V primeru odprodaje stanovanjske hiše oziroma stanovanja, pa stanovalec ni kupec, mora organ, ki sprejme sklep o prodaji, zagotoviti dosedanjemu stanovalcu e-nakovredno oziroma primerno stanovanje glede na število članov družine v istem kraju ali kraju, za katerega se stanovalec in pristojni organ sporazumeta. 10. člen Pristojni organ za odločanje po tem pravilniku je skupni odbor za medsebojna razmerja. 11. člen Ta pravilnik velja osmi dan po objavi v internem glasilu Hmeljar. Prodaja stanovanjskih hiš oziroma stanovanj na javni dražbi pred veljavnostjo tega pravilnika se mora uskladiti z določili tega pravilnika. Predsednik DSP Cetina Jože 1974/6 PRILOGA HMELJARJA Hmeljar izdaja delavski svet kombinata »Hmezad« Žalec — Ureja uredniški odbor: Anton Gubenšek, dipl. kmet. inž. — predsednik, in člani: Jože Rojnik, kmet, Janja Košir, dipl. tehnolog, Ludvik Sem-primožnik, dipl. kmet. inž., Bogdan Pugelj, dipl. kmet. inž., Vinko Strašek, pravnik, in Miljeva Kač, dipl. kmet. inž. — urednica strokovne priloge. Glavni in odgovorni urednik inž. Vili Vybihal. — Uredništvo je v kombinatu »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat na mesec v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 24 din. — Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje. — Po mnenju Sekretariata za- informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72 z dne 18. 2. 1974 je Hmeljar prost davka od prometa proizvodov. SORTIMENT HMELJNIH SORT NA INSTITUTE V ŽALCE Dragica KRALJ, mgr. agr. Hmeljišče, v katerem je posajen Sortiment, traja že vrsto let, zato smo postavili novo kolekcijo že v letu 1972. Nasad smo obdelovali podobno kot v proizvodnji, le da smo škropili samo v cvet s fungicidi ob močnejši invaziji škodljivcev pa tudi z insekticidi. V starem hmeljišču smo opazovali bujnost sort in zabeležili šibke rastline in prazna mesta ter razne posebnosti. Določili smo tudi pridelek zelenih storžkov na rastlino ter kvaliteto. Nekaj sort smo že progeno testirali, druge pa zbiramo za križanje po fenotipskih znakih. Sorte v vegetaciji ' (tabela 1) Slabo so se ražvile sorte, ki niso oblikovale cilindra, ki je najprimernejša oblika habitusa. Med temi so: 1147, college duster, yakima, lubeljsky, northern brewer, nordgard 1478 in 987. newroter, petit vert de lucey, record, ro-hatinsky, saazer, serebrjanka, spalter, tardif de bougogne, volinsky, žitomirski in kloni in žateški červenjak. Večina omenjenih sort je žateškega tipa, zgodaj dozorevajo in oblikujejo šibke, paličaste in smrekaste rastline. Med ostalimi, ki niso žateškega tipa so: northern brewer,ki oblikuje široko smreko, Slabo se razvijejo rastline nordgarda, predvsem zaradi močne občutljivosti na peronosporo. Rastline recorda so opešale, rumenijo in kažejo znake degeneracije. College cluster ima tudi šibke rastline ter veliko peronospore. Med bujno razvite sorte štejemo one z oblikovanim cilindrom: alliance, bramling cross, brewer’s gold, bullion, callicross, coobs, early promise, eastvell golding, first choice, fuggle N, groene bei herbsbrücker, hüller anfang, hüller start, mathon, precoce de bourgogne, smoth cone, strisselspalt, savinjski golding, tige werte, tet-tnanger, würtemberger. Smooth cone je zanimiv po tem, da proti koncu vegetacije spodaj močno odganja in je zato po celi dolžini košat. Coobs pa je podoben savinjskemu goldin-gu. Koš oblikujejo: bačka, sacramento english cluster, petrovački červenjak in precoce de gerbewiler. Neizenačene v razvoju so sorte: kono, early bird golding in elsasser. Te sorte so včasih zelo bujne, istočasno pa je med njimi tudi nekaj šibkih rastlin. Močno enodomne so rastline sorte first choice, malo intersexa pa se pojavlja še pri brewer’s goldu in bullionu. Rumenenje listov je pogojeno z okoljem ali je posledica bolezni. Opazili smo pojav na sortah: brewer’s gold, hüller anfang, precoce de gerbewiler, sacramento english cluster ir) žitomirski klon 18. Veliko peronospore je bilo na storžkih sort: college cluster, elsasser, nordgard 1478 in 978, serebrjanka, tettnanger, saazer, žitomirski kloni in žateški červenjak. Uši so se močno razmnožile na sortah: cali cross, nordgard 978, newroter in rohatinsky. Na nekaterih sortah so se pojavljale deformacije, ki so verjetno povzročene z virusi in to na goldingih: coobs, eastvell golding, mathon, spremembe pa smo opazili tudi na sorti sacramento english cluster. Pridelek (tabela 1) Med rodovitne sorte štejemo tiste, ki so imele občutno večji pridelek od savinjskega goldinga: alliance, bramling cross, cali cross, in sacramento english cluster. UDK 633.819 Enak pridelek kot savinjski golding imajo: brewer’s gold, early promise, first choice, groene bel, smoth cone in strisselspalt. Pozne sorte niso dozorele, zato so storžki ostali lahki in dali slabši pridelek, kot prejšnja leta (first choice, groene bel, smooth cone in strisselspalt). Tabela 1 SORTE V VEGETACIJI IN PRIDELEK V LETU 1973 Sorta Število manjkajočih rastlin Habi- tus Zalistniki v mm kg na rastlino Opombe 1147 0 Ss 20— 40 0,50 listi so svetlo rumeno-zeleni Alliance 0 Co 30— 60 3,17 mali listi na zalistnikih Bačka 4 K 20— 60 1,75 — Bramling cross 1 CŠ 50 3,13 bogat Brewer’s gold 1 CŠ 40—100 2,35 listi rumenijo Bullion 0 CŠ 40— 80 1,50 veliko listov Calli cross 2 CŠ 100 4,50 veliko listov, uši Coobs 0 CŠ 40— 80 2,26 deformacije Colege cluster 2 P-S 30 1,80 veliko peronospore Early bird golding 0 P-Co 20— 60 1,18 neizenačen Early promise 0 c 25 2,01 lepo izenačen Elsasser 3 S-Co 20— 40 1,35 močno olistan, "peronospora Eastvell golding 1 CO 60 1,41 deformacije First choice 3 C 120 2,60 O dolgi intermedi ji + šibek Fuggle N 0 C 30 0,94 Groene bell 3 CŠ 30— 80 2,76 močno olistan, izenačen Herbsbrücker 1 C 30 1,48 — Hüller anfang 3 Cš 20 1,34 listi rumenijo Hüller start 2 Co 15— 30 0,84 — Yakima 2 P 15 0,55 šibek Kono 1 P-Co 10— 50 1,86 zelo zdrav Lubeljsky 3 S 30 0,80 šibek, močno olistan Lubljinsky 0 ’S 10— 60 1,03 močno olistan Mathon 2 Cš 40 1,48 deformacije Northern brewer 2 P 40 1,25 šibek, preraščen Nordgard 1478 '2 ■ P-S 10—60 1,10 veliko peronospore na storžkih Nordgard 978 4 p 5 0,30 uši in peronospora Newroter 7 s 10—50 0,65 uši, žateški tip Petit vert de lucey 0 S-Cš 15—40 1,50 — Petrovački červenjak 0 K 20—60 1,52 močno olistan Precoce de bourgogne 3 C 25 1,25 — Precoce de gerbewiler 2 K 10—60 1,42 listi rumenijo Record 1 P-C 10—40 0,83 neizenačen Rohatinsky 0 S 5—20 0,53 močno olistan, uši Saazer 0 P-S 5—40 0,80 šibek, veliko peronospore Serebrjanka 5 P-Co 5—30 0,52 peronospora v storžkih Smoth cone 2 C 20—80 2,40 spodaj močno odganja Sacramento english cluster 1 K 200 3,17 deformacija, listi rumenijo Strisselspalt 1 Cš 60 2,20 bogat Spalter 0 S-C 20—30 1,15 izenačen Savinjski golding 1 c 60 2,86 bogat Tige werte 4 Cš 10—50 1,55 bogat Tardif de bourgogne 0 S 30—60 1.25 neizenačen, žateški Nekoliko slabši pridelek od savinjskega goldinga so imele sorte: bačka, bullion, college cluster, early bird glcding, elsasser, east-veil golding, fugglerN, herbsbrücker, hüller anfang, kono, lubljinsky, mathon, northern brewer, nordgard 1478, petit ver de lucey, pe-trovački červenjak, precoce de bourgogne, precoce de gerbewiler, spalter, tige verte, tardif de bourgogne, tettnanger, würtemberger in ži-tomirski klon 18. Te sorte v nekaterih letih dosegajo večje pridelke in se uvrščajo na nivo savinjskega goldinga. Posebno slab pridelek so imele sorte: 1147, hüller start, yakima, lubeljsky, nordgard 978, newroter, record, rohatinsky, saazer, serebr-janka, volinsky, žitomirski klon 16 in 34 ter žateški červenjak. Te sorte so izrazito slabe in nikoli ne dajejo večjega pridelka, med njimi je veliko zgodnjih, žateškega tipa. Velika ovira pa je tudi peronospora, ki pri nekaterih močno znižuje pridelek. Kvaliteta Kemična vrednost (tabela 2) je med sortami zelo variabilna. Skupne smole variirajo od 10,11 do 21,1 %. V skupino z veliko količino skupnih smol spadajo: bačka, brewer’s gold, bullion, cali cross, first choice, northern brewer, nordgard 1478, record in smotti cone. Med temi so vsi hibridi razen bačke, ki je pokrajinska sorta. Zelo ugoden cdnos a : ß — kislinami (okrog 1) imajo sorte brewer’s gold, cali cross, nothern brewer, nordgard 1478, record in smoth cone. Malo a-kislin in veliko ß pa ima sorta bačka in je zaradi tega slabše uvrščena. Tudi bullion nima ugodnega odnosa. Zelo malo skupnih smol in slab odnos «-kislin : ß (okrog 5) imajo sorte herbsbrücker, rohatinsky, saazer, tige werte, tettnanger, volinsky in žateški červenjak. To so sorte ža-ieškega tipa. Ostale sorte, ki jih nismo omenili v teh dveh skupinah, imajo podobno količino skupnih smol kot savinjski golding. Med njimi pa imajo slab odnos a-kislin : ß naslednje: 1147, elsasser, eastvell golding, fuggle N, groene bel, hüller anfang, hüller start, yakima, kono, lubeljsky, nordgard 978, newroter, petit vert de lucey, petrovački červenjak, precoce de gerbewiler, precoce de bourgogne, serebrjanka, sacramento english cluster, strisselspalt, spalter, tardif de bourgogne, würtemberger in žitomirski kloni 16, 18, 34. Ugoden odnos med a in. ß -kislinami (o-krog 1) in podobno količino skupnih smol kot savinjski golding pa imajo: alliance, bramling cross, coobs, college cluster, early bird golding, early promise in mathon. (Se nadaljuje) Meteorološka postaja na Inštitutu za hmeljarstvo STRAN 20 — Priloga 5 >U - Ć? id 'S O Opombe < . 1 k-4 > c 5 S _ £ e *;3 C S g 8 m E 2 žl co o N > Tettnanger 0 C 10—50 1,00 veliko peronospore v storžkih Würtemberger 0 Cš 150 1,72 — Volinsky 6 P-S 30 0,75 neizenačen Žitomirski klon 16 0 P-co 5—50 0,65 veliko peronospore v storžkih Žitomirski klon 18 4 P-co 5—50 0,90 listi rumenijo, peronospora v storžkih Žitomirski klon 34 5 P-S 20—60 0,60 peronospora v storžkih Žateški červenjak 8 S 20—60 0,60 peronospora v storžkih Legenda: C. — cilinder Co — ozek cilinder Cš — širok cilinder S — smreka P — palica Tabela 2 KEMIČNA ANALIZA V LETU 1973 Mehke smole 03 C -m >o n) "S ■ Vzorec 3 9 id G a ß O 0) ^ Ib §■8 C o 1 *o c Iti a : ß cn & H t/i o > < « > 1147 11,71 3,80 6,64 1,27 4,54 6,01 0,57 Alliance 13,58 6,87 5,33 1,38 7,46 8,65 1,29 Bačka 17,20 4,49 11,62 1,09 5,78 8,66 0,55 Bramling cross 13,76 6,18 5,93 1,65 6,84 8,16 1,04 Brewer’s gold 18,97 7,41 8,57 2,99 8,36 10,27 0,86 Bullion 21,19 7,28 11,53 2,38 8,56 11,12 0,63 Cali cross 19,51 8,12 9,67 1,72 9,19 11,34 0,84 Coobs 14,88 6,40 7,52 0,96 7,23 8,91 0,85 College cluster 14,79 7,22 5,86 1,71 7,87 9,17 1,23 Early bird golding 14,16 6,78 6,18 1,65 7,46 8,84 1,09 Early promise 13,59 6,48 6,41 0,70 7,19 8,62 1,01 Elsasser 12,86 4,41 6,57 1,88 5,14 6,60 0,67 Eastvell golding 14,03 5,67 7,43 0,93 6,49 8,15 0,76 First choice 18,14 6,47 10,51 1,16 7,64, 9,97 0,62 Fuggle N 11,15 4,03 6,57 0,55 4,76 6,22 0,61 Groene bel 15,29 5,04 8,57 1,68 5,99 7,90 0,59 Herbsbrücker 10,17 3,08 5,70 1,39 3,71 4,98 0,54 Hüller anfang 11,69 2,52 7,35 1,82 3,34 4,97 0,34 Hüller start 11,37 3,38 6,17 1,82 4,06 5,44 0,55 Yakima 12,17 3,94 6,37 1,86 4,65 6,06 0,62 Kono 12,20 2,04 7,85 2,31 2,91 4,66 0,26 Lubeljsky 13,51 4,39 7,32 1,80 5,20 6,83 0,60 Lubljinsky 10,62 2,58 6,97 1,07 3,35 4,90 0,37 Mathon 15,68 7,02 7,50 1,16 7,85 9,52 0,94 Northern brewer 19,11 8,75 8,91 1,45 .9,74 11,72 0,98 Nordgard 978 12,80 4,34 7,56 0,90 5,18 6,86 0,57 Nordgard 1478 16,20 7,13 7,89 1,18 8,01 9,76 0,90 Newroter 11,00 3,18 6,34 1,48 3,88 5,29 0,50 Petit vert de lucey 12,70 4,32 7,14 1,24 5,11 6,70 0,61 Petrovački červenjak 15,93 4,68 9,66 1,59 5,75 7,90 0,48 Precoce de gerbewiler 15,68 5,16 9,06 1,46 6,17 8,18 0,57 Precoce de bourgogne 11,39 3,98 6,04 1,37 4,65 5,99 0,66 Record 17,54 7,47 9,00 1,07 8,47 10,47 0,83 Rohatinsky 10,34 2,75 6,45 1,14 3,47 4,90 0,43 Saazer 10,11 2,61 5,96 1,54 3,27 4,60 0,44 Serebrjanka 11,77 2,90 7,79 1,08 3,76 5,50 0,37 Smoth cone 17,34 8,32 7,88 1,14 9,19 10,95 1,06 Sacramento english cluster 15,00 5,04 8,33 1,63 5,96 7,82 0,61 Strisselspalt 14,90 3,54 9,70 1,66 4,62 6,77 0,36 Spalter 13,70 4,86 7,79 1,05 5,72 7,46 0,62 Savinjski golding 13,10 5,62 6,35 1,13 6,32 7,74 0,89 Tige werte 10,42 3,35 6,01 1,06 4.02 5,35 0,56 Tardif de bourgogne 11,50 2,69 7,55 1,26 3,53 5,21 0,36 Tettnanger 10,65 3,11 5,97 1,57 3,77 5,10 0,52 Würtemberger 15,35 3,75 11,07 0,53 4,98 7,44 0,34 Volinsky 10,75 2,89 6,61 1,25 3,62 5.09 0,44 Žitomirski klon 16 12,70 4,43 7,27 1.00 5,24 6.85 0,61 Žitomirski klon 18 13,59 4,43 7,37 1,79 5,25 6,89 0,60 Žitomirski klon 34 11,86 3,11 7,09 1,66 3,90 5.47 0,44 Žateški červenjak 10,94 3,44 6,31 1,19 4,14 5,54 0,55