Spedizione tn abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovim Leta XXII., št. 240 Ljubljana, torek 20. oktobra 194*-XX wprdvoi5cvo- t-|uolian<> Pucamieva ulica S. Teleioo fc. »1-22. Jl-23. 31-24 ln>f racai oddelek : Ljub I lana. Hucanijevm nU> a 5 - Telefon fc. 31-23. 51-26 Podružnici Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 Raluni: a Ljubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje (taliie Servizio Conti. Corr Post No 11-5118 IZKLJUČNO ZAMOPSTVO za oglase a Kj. Italije tn inozemstva ima Jnionr PnbblicitS Italiana S. A MILANO Cena cent« 80 Izhaja ritk d a a razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lit IS-—■ sa inozemstvo pa Lir 22.80. UtcdailtTO: Ljubljana. Pucemijeva ulica ttev. 9. telefon bev. 31-22. 31-23. 31-24.__ Rokopiai ce ne Tttftj«. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- bliciti di provenienza italiana ad estera: (Jnione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Nuovo toontfjardamento de!l9aeroporto di Mlcabfea GII impianti e la pista di lamelo delTaeroporto colpiti Giornata tranquilla sul fronte egiziano H Quartier Generale delle Forze Ar mate eomnnica in data di 19. ottobre 1942-XX U seguente bollettino di guerra n. 876: Giornata tranquilla lungo tutto U fronte egiziano. HJna incurslone aerea sn Bengasi ha cau-»ato qualche danno a fabbricati clvili ed nn morto e tre feriti nella popolazione. Presso Sollum sono stati catturati quattro aviatori inglesi ed nno neo-zelandese co-stituenti I'equipaggio di un apparecchio ab-battuto. Velivoli delTAsse hanno operato sulTaero-porto di Micabba colpendone gli impianti e la pista di lancio. Un nostro aeroplano non ha fatto rientro dalla sua missione bel lica. Novo bombardiranje letališča Mikaba Naprave in vzletišče letališča zadete eglptskem bojišču — r*flren dan na Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 19. oktobra naslednje 876. vojne poročilo: Miren dan na vsem egiptskem bojišču, letalski napad na Bengazi je povzročil nekaj škode na civilnih poslopjih; izmed prebivalcev je bil eden ubit, S pa ranjeni. Pri Solumu so bil zajeti štirje angleški letalci in en novozelandski letalec, ki so tvorili posadko sestreljenega letala. letala osi so napadla letališče v Mika-bi, pr| čemer so zadeSa njegove naprave in vzletiSče. Eno naše letalo se s svoje vojne misije ni vrnilo. Povečana nevarnost za Gibraltar La Line®, 18. okt. d. Vojaška posadka v Gibraltarju je 'mela v petek ponoči izkrce-valne manevre, pri katerih so sodelovali oddelki letalskih pomorskih in kopnih sil. V La Lineji označujejo te manevre, ki so trajali preko polnoči, kot največje, kar jih Je bilo v Gibraltarju od početka vojne. Bržkone so v merodajnih britanskih krogih prepričani o povečani nevarnosti, ki grozi Gibraltarju z neprestanim jačanjem osnih sil na Sredozemskem morju. Sobotno poročilo iz La Lineje še pripominja, da sta bila mesto in luka med manevri najstrožje zatemnjena in da je bilo čuti ogenj obalnih in protiletalskih baterij. Narodnostna mešanica psri angleških četah v Egiptu Operacijsko področje, 19. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki). Raznolikost ras in jezikov. ki obstoje v angleški imperialni vojski na egiptski fronti, se je te dni povečala z majhnim kontingentom grških beguncev. S temi novimi plačanci je že nad 10 narodnosti, ki pripadajo sovražnim silam na tem bojišču Tu so namreč Angleži. Američani, Kanadčani, Indijci, Južno-afričani. Avstralci, Novozelandci. francoski degolisti poljski in jugoslovanski begunci ter črnci iz raznih predelov Afrike. Novi prispevek ni kdovekaj važen, ker gre samo za silo enega polka. Toda Angleži, ki neprestano iščejo ljudi, ki se dajo pobiti za Angleže, bodo seveda izkoristili to zadevo s svojim propagandnim aparatom. Enak manever je bil že storjen ob priliki uvrstitve beguncev drugih evropskih držav v imperialno vojsko, toda kakor so dokazala dejstva, tudi uporaba teh sil ni mogla preprečiti, da ne bi Angleži opustili zasedenega ozemlja in se umaknili v Egiptu do 100 km pred Aleksandrijo. Ce je res, da je v slogi moč, je zelo dvomljivo, da bi temu bilo tako v tako he-terogeni vojski, kakor je angleška, ki narašča zdaj z nadaljnjimi tujimi plačanci, ki pripadajo mnogim državam, katerih pravi narodni interesi so bili izdani in teptani od Anglije T0 resnico so že večkrat jrv->-. priznali ne samo sedanji, temveč tudi aiožje prejšnjih grških vlad. skega zbora Rim, 18. okt. s. 17 obletnica ustanovitve policijskega zbora je bila proslavljena v vseh kvesturah Kraljevine preprosto in resnobno. Uradniki in agenti so povzdignili svojo uJano misel h Kralju in Cesarju ter Duceju, kateremu se ima italijanska policija zahvaliti za svojo obnovo in ojačer.je ter so naslovili tovariški pozdrav slavnim oboroženim silam, ki se bore na vseh frontah za veličino domovine. Nato so naslovili spoštljivo in ganjeno misel številnim tovarišem policijskega zbora, ki so oadli v vojni in v službi kot žrtev dolžnosti in v spomin katerih je bilo otvorjeno svetišče v tehnični policijski šoli v Rimu. Obnovili so svojo gorečo fašistično zvestobo in svojo neomajno zaupanje v končno zmago. Dr. Gobbels o vojnem položaju Zastavljeni cilji bodo postopna doseženi Berlin, 19. okt s. Na veliki prireditvi narodno-socialistične stranke, ki je bila v Monakovu v Feldhernhalle, je minister za propagando dr. Gobbels očrtal velike možnosti, ki se bodo nudile nemškemu narodu po vojni. Dr. Gobbels je rekel doslov-no: Mi se borimo za življenje ali za smrt. če bomo v tej borbi zmagali, se bo celotno naše narodno življenje odprlo v bodočnost, če bi pa morali izgubiti, in ta misel je tako strašna, da odklanjamo njen koncept, bomo izgubili za vedno pravco prispevati k ustvaritvi naše narodne zgodovine. Govornik je nato omenil, da se taka prilika kakor sedanja ne bo nikoli več nudila nemškemu narodu, kajti sedanja vojna ni sporno vprašanje, ki zadeva pru-se bolj kakor Bavarce, Saksonce bolj kakor Wurtemburžane, temveč je problem, ki se tiče vsega naroda ter mu omogočiti končno udeležbo pri dobrinah sveta. Nemški propagandni minister je nato podčrtal, da Nemci ne zasedajo ozemelj samo zaradi oblasti, temveč, da bi jih reorganizirali. Uspehi vojaških akcij v preteklih mesecih so pokazali ofenzivno silo, s katero razpolaga nemška vojska. V preteklih mesecih. je nadaljeval govornik, smo štrli desno roko boljševiške vojske. Imamo kontrolo nad Dnjeprom, Donom in ko bo dokončno padel Stalingrad. tudi nad Volgo. Ko bomo ob času zaključili ofenzivne operacije na Kavkazu, bomo lahko razpolagali z najbogatejšimi petrolejskimi vrelci Evrope Kdor ima petrolej, žito, železo in premog ter vrhu tega lahk0 razpolaga z najboljšo vojsko, temu je namenjena zmaga v vojni Zato je samo bedasta iznajdba sovražne propagande trditev, da je Nemčija prešla v defenzivno vojno. Cilji ki smo si jih zastavili, bodo doseženi postopno. Predvsem je treba misliti na odstranitev nevarnosti, ki grozi mejam Nemčije To se je že zgodilo. Sedaj imamo nalogo zajamčiti naše narodno življenje. Tudi ta cilj je bil praktično dosežen. Nihče ne more danes trditi, je nadaljeval dr. Gobbels. da more boljševizem ofenzivno ogražati meje Nemčije, in nihče ne more zanikati, da bogata zasedena ozemlja v Rusiji jamčijo za naše zaloge surovin in živeža. Seveda za temeljito organiziranje teh ozemelj je potreben določen čas, toda. ko Angleži trdijo, da bomo izgubili vojno ker izgubljamo čas, jim lahko odgovorimo, da čas dela za nas. Danes nismo več blokirani, temveč oni. ki izvajajo blokado. Iz nemaničev smo postali posestniki. Govoreč o drugi fronti je dr. Gobbels ironiziral podjetje pri Dieppu. podčrtajoč, da je bila tako zvana generalna skušnja angleškega poveljništva tako strašen poraz. da Angleži niso imeli več poguma tako podjetje ponoviti. Angleži, je zatrdil govornik, ne morejo otvoriti druge fronte, že zaradi tega ne, ker jim manjka potrebno trgovsko brodovje. Dr. Gobbels je potem omenil bahanje o ameriški vojni proizvodnji, zatrjujoč, da gre za ogromen bluff. Dr. Gobbels je dejal, da so Nemci lahko nad vse zadovoljni s sedanjim razvojem vojne, kajti danes vlada os v Evropi, ki sama sebi zadošča. Omenjajoč potem žrtve, ki jih je prestalo in ki jih bo moralo še prestati zlasti prebivalstvo na področjih, prizadetih od letalskih napadov, in nemški narod sploh, ki tvori enotno fronto z borci, je dr. Gobbels zaključil svoja izvajanja zatrjujoč: V tem prvenstvenem mestu narodno-so-cialističnega gibanja odmeva še vedn0 in zlasti v kritičnih urah te vojne vzklik, s katerim smo tolikokrat priklicali Adolfa Hitlerja: »Fiihrer, poveljuj, mi ti bomo sledili!« Nadaljnje prodiranje na Kavkazu Važna močno utrjena višinska postojanka zavzeta - čiščenje Stalin- grajskih okrajev Prebivalstvo Širile prati angleškim okupatorjem Carigrad, 19. okt. General Alexander, vrhovni poveljnik britanskih čet na Srednjem vzhodu, je v preteklih dneh izvršil kratek poset v Siriji in Libanonu. Uradni razlog za potovanje je bilo nadzorovanje obrambnih del in pregled čet 9. armije, ki so postavljene pod poveljstvo generalnega poročnika Hommesa, v resnici pa pravijo vesti iz Bejruta, da je moral pohiteti v te kraje, da je uredil grozeči položaj. Sirci so namreč zelo nezadovoljni z angleško zasedbo, kajti britanske oblasti niso znale urediti vprašanja prehrane in so z večnimi rekvizicijami celo poostrile težavni položaj. Z druge strani pa so se pojavili novi nesporazumi med Britanci in degaulli-sti, ker se angleške čete brezobzirno pola-ščajo zalog živil, določenih za de Gaulleovo vojsko. Ker je visoki komisar v Siriji Spears zagrozil, da bo prevzel gospodstvo nad Sirijo, je moral de Gaulle odnehati in predati Angležem vse zaloge živeža, ki so jih zahtevali. General Alexander se je napotil za sedaj v Bejrut, da zagotovi izvršitev predaje, s tem pa je prepir med Angleži in degaullisti dospel do vrhunca. (Ul-time notizie.) Izpopolnitev španske vlade Madrid, 18. okt. s. Uradni list objavlja, da je bil imenovan za državnega tajnika v notranjem ministrstvu Benalesa Fernandez Valladares, Iz Hitlerjevega glavnega stana. 19 okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na zapadnem Kavkazu napad napreduje. Pehota je v naskoku zavzela nove višine in osvojila v strmem vzponu s 6 bunkerji močno utrjeno goro, ki je za nadaljnje bojevanje zelo važna. V Stalingradu je bilo očiščeno razkropljenih čet mestno industrijsko področje, ki je bilo zavzeto v zadnjih bojih. Letalstvo je napadalo cilje v Stalangradu in okrog njega, sovjetske transporte in železniške naprave vzhodno od Volge. 11 transportnih vlakov, med njimi dva za prevažanje petroleja, sta bila uničeno. V srednjem odseku vzhodne fronte so oddelki bojnih in »trmoglavnih letal z vidnimi uspehi ponovno obstreljevali sovražnikova premikanja po železnicah. Mnoga sovjetska oskrbovalna skladišča so bila med združenimi letalskimi napadfi težko zadeta. Malto so nemška ln Italijanska letal napadla podnevi ln ponoči vojna Odločilna bitka za Stalingrad Berlin, 19. okt. Mednarodna poročevalska služba poroča po vesteh iz vojaških krogov, da je v Stalingradu noč od 16. na 17. t. m. po silno hudih bojih potekla v sorazmernem miru na položajih, ki so jih Nemci osvojili prejšnje dni. Prejšnje noči so ogromni snopi žarometov in bliski na stotine napadov in da morajo zavračati vedn0 nove napade. Iz vsega je razvidno, da se bije sedaj odločilna bitka Mesto se mora braniti do zadnjega. Očividci opisujejo v podrobnostih novo fazo bitke, ki se je začsla 14. oktobra v zorj z nemškimi množestvenimi letalskimi napadi. Ta akcija je bila še hujša kakor bombardiranja v prejšnji fazi bitke. Napadi so omejeni na zelo majhen prostor in si slede v presenetljivem ritmu. Nalogo preboja sovražne razvrstive je namreč izvršilo prav nemško letalstvo, kj je začelo svoje delo z uničevanjem raznih ovir, nakar je sledil napad tankov in pehote. Nemški bombniki so operirali v zaporednih valovih po 30 do 40 letal naenkrat. Napadi si slede v zelo kratkih razdaljah Bombardiranje traja od zce do 17 ure. Ko je letalstvo opravilo svoje delo, je nastopilo težko topništvo, podprto od mož-narjev. Ves odsek se je spremenil v pravi pekel. Dve pehotni diviziji in kakih sto tankov se je nato pognalo v razpoke, ki sta jih napravila letalstvo in topništvo. Prve nemške straže so naletele na strahovit zaporni ogenj, nato pa so nastopili tanki. Napad je uspel in tvornice »Džer-džinki« so bile zavzete. (II Piccolo.) S finskega blišča Helsinki, 18. okt. s. V zadnjih 24 urah je bilo bojno udejstvovanje živahnejše. Na fronti Karelijske ožine je nekaj sodelovalo v borbah trdnjav, pripadajočih obrambnemu sistemu Kronšata, in obstreljevalo, ne da bi bila povzročena škoda finski obali. V zapadnem odseku te fronte in ob obali Ladoškega jezera so sovjetske čete odbile številne sovjetske oddelke, ki so si sledili v napadu na sprednje postojanke. V vzhodni Kareliji se je razvijalo živahno udejstvovanje patrol. Severnozapadno od Stalinovega prekopa je sovjetsko topništvo silno obstreljevalo finske postojanke, opazovalci pa so opazili zbiranje ogromnih čet pred prednjimi postojankami. Finski topovi in metalci bomb so v kratkem času preprečili to akcijo. V vseh ostalih odsekih živahno udejstvovanje obojestranskih patrol. Angleški letalski napad na Francijo Vichy, 19. okt- s. Britanski bombniki so v noči na 17. t. m. napadli pokrajino Cieuzot. Francosko civilno prebivalstvo :e bilo huio prizadeto. Našteli so 140 mrtvih in 150 težko ranjenih. Uničena je bila tudi neka francoska bolnišnica in več delavskih stanovanj. Nezgoda angleškega bombnika v Londonu Stockholm, 19. okt. s. Včeraj je neki angleški bombnik padel na neko hišo v okolici Londona, pri čemer je bilo ubitih 14 stanovalcev. Ubili so se tudi lstalci, toda vojaške oblasti niso objavile njihovega števila. Novo ameriško nasllstvo Tanger, 19. okt. s. Navzlic uradnemu molku v Washingtonu in Londonu je znano, da se je kontingent ameriških čet izkrcal vzdolž obale črnske republike Liberije v zapadni Afriki, ne da bi naletel na kakršenkoli oipor. Samovoljna zasedba spada med že znane sisteme, ki je ameriški imperializem uvedel proti nevojujočim se in nezaščitenim državam. Cptvorn. tankov Dzerdžmski © tv topov ..Rdeča barikada ©rafinerija petroleja ©tvorn..Rdeči oktober razsvetljevalnih bomb odkrivali nemškemu topništvu in nemšk;m bombnikom razločne cilje sovjetskih vojaških množic, ki so se zbirale, da bi odšle na bojišče. Ponoči je pri tovarni za topove »Rdeči oktober«, ki je- bila takrat še vedno v sred:šču operacij, sovjetski general Radincev skušal pomiriti preplah, ki je nastal med njegovimi zdesetkovanimi četami. Zato je dal prepeljati velike pomožne čete preko Volge, toda dobro namerjeni cgenj nemških baterij, ki so bile nameščene nn bregu Volge, in- neprestana toča bomb, padajočih iz letal, ki so napadala prevozne brodo-ve tudi z ognjem iz strojnic in malih topov, so te rezerve utrpele silovite izgube, še preden so se utegnile izkrcati in poseči v boj. Nemški napadalni oddelki, ki so prodrli do tovarne, so zadeli samo na nekaterih točkah na odpor sovražn h gnezd. Na vsem območju med Novorosijskom in Tuapsejem začenjajo sovjetske vojske čutiti posledice obrambnih bojev, ki trajajo že nekoliko tednov. Število sovjetskih prebežnikov se množj v velikem obsegu. Prebežniki se pritožujejo predvsem zaradi pomanjkanja hrane in zaradi slabega sovjetskega vojaškega vodstva. Glede sovjetskega napada na južno krilo fronte pri Lisgovi se doznava, da je ta sovjetska pobuda imela nedvemno važnejše cilje, nego se je moglo slutit; v prvem trenutku. Dva bataljona 10 divizije sovjetske garde, oddelki partizanov in ena brigata pehote, vsa ta množica je drla v napad proti nemškim postojankam. Nemški branitelji so se po dobljenem nalogu umikali, ne da so utrpeli izgube, umik pa je šel samo do glavnih odpornih središč. Nemški protinapad je sovražnika vrgei nazaj, še preden se je utegnil utrditi na zavzetem ozemlju Začasno puščeni položaj je prešel tako zopet v nemško posest in sovražnik je pri tem brezuspešnem poskusu utrpel ogromne izgube. (»Ultime Notizie«). Bern, 19. okt. Tretji dan nove nemške ofenzive proti Stalingradu je bil ob:ležen z izredno srditimi -;n strahotnimi boji. Kakor poročajo dop sniki anglosaških agencij iz Moskve, se sovražnik po zasedbi tvornic »Džerdži ski« pripravlja na nove napade protj drugim tvornicam. Ker se Nemci na tako ozicem bojišču poslužujejo v največji meri vseh sredstev, se sovjetske edurce niso mogle več braniti, ker je bilo človeško nemogoče, in so se umaknile. Prvič se je umik to pot izvršil v tako velikem številu vseh vrst orožja. Poročevalec agencije »United Press« poroča, da so v Moskvi prepričani, da bo usoda mesta odvisna od sedanj'h bojev. Nemci pošiljajo svoje strmoglavce v množicah nad mesto, medtem ko oossga v borbo tudi sovjetsko top-ištvo na levem bregu Volge in na sovjetskih postojankah v mestu. Tudi pionirji opravljajo na obeh straneh zelo važno delo z razširjevanjem minskih polj, z razstreljevanjem hlšnh blokov in s pripravljanjem novih postojank. Eksplozije in ropot letal povzročajo pravi peklenski hrup Gosti stebri rdečkastega dima pokrivajo stalingrajSko nebo kot klobuk. Mesto je kakor v stalni pol-temi. Tudi dopisnik agencije >Bxchange Tele-graplu poroča, da so sovjetski opazovalci in sovjetski listi mnenja, da se je sedaj začela v Stalingradu odločilna bitka Včeraj je »Krasnaja zvezda« zabeležila, da 00 pretekle dni sovjetski branilci zavrnili Madžarska v borbi proti židovstva in boljševizmu Izjave ministrskega predsednika Kallaya Budimpešta, 18. okt. s. Predsednik ministrskega sveta Kallay je prišel danes v Ungvar, glavno mesto Spodnje Karpatske, kjer je bil sprejet z navdušenimi ljudskimi manifestacijami. Kallay se je udeležil velikega delavskega zborovanja, ki so ga sklicali krščansko-nacionalni sindikati in je govoril o sedanjih nalogah delavstva in o njegovem deležu v sedanji vojni. Madžarska je bila vedno v prvi črti, je dejal med drugim ob živahnem odobravanju navzočih, kadar je šlo za obrambo krščanskega ideala. 2e od 1. 1919 je dvignila protiboljše-viško zastavo in sodeluje z vsemi silami ob strani velikih sil osi v vojni proti boljševizmu. Predsednik min. sveta je zaključil, da se bo boj proti židovstvu nadaljeval na vseh področjih. Ne gre samo za izločitev židovstva iz narodnega udejstvovanja, temveč za popolno odstranitev usodnega židovskega vpliva. Govor predsednika min. sveta so navzoči nagradili z odobravanjem. V Gjoeru je bilo danes zborovanje bivših bojevnikov. Govoril je šef vladne tiskovne službe minister Reviczky o solidarnosti notranje fronte in o potrebi, da bivši bojevniki nadaljujejo borbo in odstranjujejo židovstvo iz narodnega življenja. Dejal je, da mora biti obramba domovine sveta naloga vsakega Madžara. Danes ima Madžar- ska močne prijatelje kakor Italijo in Nemčijo in madžarski vojak se bori ob strani čet osi za boljšo bodočnost. Boj proti bo-jazljivcem in zlasti proti vplivu židovstva, je zaključil minister, se bo nadaljeval z vso energijo, da bo notranja fronta še trdnejša. Rumunsko delavstvo v borbi proti boljševizmu Bukarešta, 19. okt. s. V državnih tvor-nicah IAR je ministrstvo za delo organiziralo veliko delavsko svečanost, katere se je poleg mnogih ministrov in zastopnikov vojske ter' diplomatskega zbora udeležil tudi podpredsednik vlade Mihael Anto-nescu, ki je izročil delavcem zaslužne diplome in je pri tej priliki v nagovoru mel drugim dejal, da vlada maršala Antonesca ščiti delo, kajti Rumunija tvori narod delavcev, ki s krvjo brani svoje ozemlje. V odgovor na besede podpredsednika vlade je neki delavec izjavil: V borbi proti boljševizmu se rumunski delavec bori ramo ob rami z vojaki. Mi smo zvesti monarhiji in maršalu. Prof. Antonescu je zaključil svoj obisk z izjavo, da v Rumuniji ni mesta za kapitalistične verižnike in da hoče vlada nadaljevati odstranjevanje vseh zajedalcev na delovnem področju. Indijski muslimani proti angleškemu gospodstvu Pridružujejo se tisoči muslimanov uporniškemu gibanju proti angleškim oblastem Bangkok, 18. okt. s. Po vesteh iz Indije se ojačuje udejstvovanje skupin »škrlatnih srajc« na severnozapadnem ozemlju in so bile angleške s:le poražene v številnih spopadih. Bojevita muslimanska plemena so z navdušenjem odgovorila na poziv Bidura Gafara Kana in stopa na tisoče mož pod njegovo ustavo. Veliki bojni ognji gore ponoči na gorah. Tudi v Sintu se položaj slabša kljub obsednemu stanju in previl-nostnih ukrepov angleških oblasti, ki so aretirale več sto oseb. V Bengaliji so bili spopadi med angleškimi in indijskimi četa-m. Ob tej priliki je bilo mnogo mrtvih. V Kalkuti je eksplodirala bomba v nekem kinu po predstavi. V kinu so predvajali neki film angleške propagande za vojno. Brce o potrebi sloge indijskih plemen Bangkok. 18. okt s. Na velikem zborovanju. ki se ga je udeležilo na tisoče In-dov. je Behari Bose govoril o nujnosti akcije v duhu edinstva za osvoboditev Indije izpod angleške oblasti. Bose je podčrtal, da Anglija nima nobene pravice držati indijski narod v suženjstvu. Čeprav bi se morala svoboda doseči drago, morajo v inozemstvu bivajoči Indi delati s pogumom, kajti tudi zanje mora biti neodvisnost in svoboda Indije najvišji cilj. Bose je pozval svoje rojake, naj se zedi-nijo in se dvignejo proti Angležem, ki zapirajo in ubijajo tisoče indskih patriotov. Tokio. 19. okt s. »Asahi« poroča iz Bang-koka. da v krogih lige za neodvisnost Indije mnogo komentirajo sklep Angležev o evakuaciji žensk in otrok iz obmejnih pokrajin Indije. Glede te odločitve poudarjajo, da hoče Anglija izvajati v Indiji isto taktiko, ki jo je izvajal blodeči general Wavell v Malaji in Birmi v pričakovanju poraza. V prejšnjih primerih so pričeli z evakuacijo žensk in otrok, ki se je končala z uničenjem vsega, kar je bilo mogoče uničiti. Ti dve prvi etapi, paše list, sta bili že uresničeni v Indiji, iz katere je bilo angleško premaženje že pre-nešeno v Anglijo. Sedaj ima besedo angleška policija, ki z grožnjo, da bo uničila vse, izsiljujejo iz izstradanih Indijcev zadnje davke in je pripravljena izvršiti svojo grožnjo, če bi prišlo do vdora v T-dijo. Toda v bodočnosti, zaključuje japonski list, bo trpljenje Indijcev maščevano. Vojna na Kitajskem Nanking, 17. okt. s. Iz tedenskega pregleda o vojnih dogodkih, ki ga je objavilo poveljništvo japonskih v severni Kitajski operiraj očih sil, je razvidno, da je bilo nenadoma napadeno 13. t. m. neko sovražno oporišče v goratem predelu južnega Sansi-ja in sicer na gori Cungkiao. kjer so bili še> ostanki oddelkov kitajskih komunistov. Japonski oddelki v Šantungu so ob pričet-ku oktobra uničili 3. brigado in 3. kolono kitajskih komunistov ob vzhodnem obrežju jezera Tungping. Obnovite naročnino! 17 letnica ustanovitve policijskega zbora Visoki komisar Eksc. Emilio Grazioli je sprejel zastopstvo uradnikov Kr. Kvesture Gospodarstvo Aktivnost Italije v Jugovzhodni Evropi Ljubljana, 18. oktobra Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je sprejel danes v vladni palači ob 1h. obletnici ustanovitve policijskega zbora zastopstvo uradnikov Kvesture, častnikov zbora javne varnosti, agentov ter skupino uradništva in agentov bivšega jugoslovanskega režima. V spremstvu Ekselenze Graziolia so bili kvestor comm. Ravelli, kabinetni šef comm. Bisia. podkvestor comm. Ferrante ter skupina uradništva Visokega komisariata. Po pozdravu, ki ga je naslovil na Visokega Komisarja, mu je Kvestor zrazil udanost onih, ki se borijo na mejah Domovine ob strani oddelkov vojske, zagotavljajoč ga, da je za vse, ki so na tem mestu, biti na tem mestu vzrok za čim višji polet in čim intenzivnejše sodelovanje. Potem. ko se je spomnil onih, ki so padli in ki so bili ranjeni v izvrševanju svoje dolžnosti, je kvestor naglašal. da so vsi njegovi sodelavci vredni zgleda mrtvih ter onih, ki so trpeli, ponosni, da so se vse predali izvrševanju dolžnosti Comm. Ravelli je na to omenjal sodelovanje funkcionarjev in agentov bivšega jugoslovanskega režima, od katerih je marsikateri plačal to sodelovanje ter svojo udeležbo v protikomunistični borbi s svojim življenjem Ob zaključku je izrekel svoj pozdrav Oboroženim silam, kralju in Dučeju. Visoki komisar se je zahvalil Kvestorju za pozdrav in je proslavljal dan ustanovit- »Le ul tirne notizae* objavljajo naslednje pojasnilo k zaikonu o pomilostitvah: Odlok o pomilostitvi izdan ob 201etnici Fašistične Revolucije, sestoji iz dveh delov. Prvi obsega pravo amnestijo, ki ima za posledico brisanje zločinov, za katere odlok ustavlja sodno obravnavo, ako je v teku, in določa nekaznivost. Razen tega zmanjšuje kazen za vse zločine, ki niso izrecno izločeni. Amnestija upošteva vse zločine, za katere določa zakon zapor aili ječo, čepirav je kazen združena z globo in pripadki, ako ne presega 5 let. ali pa, kadaT gre samo za denarno kazen. Pripadne kazne za zločine so vsebovane v amnestiji in popolnoma odpadejo, popolnoma pa so izključeni iz amnestije in pomilostitve dolo-zmi prestopki proti osebnosti države, proti nedotakljivosti in enoti plemena, kaikor odprava plodu, pozivanje na odpravo plodu itd. ter dtto-rnor iz razlogov časti Niso pa vsebovani v amnestiji in prti pomilostitvi zločini izključno vojaškega značaja in tisti, ki jih predvideva vojaški kazenski zakon, kakor tudi zločini proti zakonu o novačenju. Prav tako ne prihajajo v poštev pri amnestiji zlo- Pogreb bivšega bana dr. Marka Natlačena se je sam po sebi iz globoke notranje potrebe ljubljanskega prebivalstva razvid v mogočno in odločno obsodbo zločinskega komunizma. Tragična in prerana smrt dr. Natlačena je strnila v enotno vrsto vse, dar je v našem mestu res poštenega, vse kar odklanja komunizem, njegove krvave metode in njegovo morilsko strast. Zato se je na Žailah m pri Sv. Križu tudi zbrala tako ogromna množica mestnega prebivalstva, da manifestira svoje ogorčenje nad morilci ter svojo odločno voljo temeljito in dokončno zatreti njih početje. O tem ogorčenju in o tej odločnosti so vidno pričale tudi žalne zastave, ki so na dan pogreba vihrale z vseh hiš v mestu, tako onih v osrčju kakor onih na periferiji. Govorile so, da je konec neodločnosti in ne-interesiranja in da je mestne prebivalstvo solidarno v doslednem, neizprosnem boju proti komunizmu, njegovim nosilcem in njegovim podpornikom. Kakor so črne zastave enako govorile raz ponosnih palač kakor raz skromnih predmestnih hiš tako so tudi k pogrebu pri Sv. Križu prihiteli prebivalci vseh sloijev in stanov ter s tem izpričali, da med njimi ni razlike, ko gre za obsodbo zločina in zločincev, zlasti za obsodbo peklenske zablode. ki svoje pristaše pripravlja do tako okrutnih in nečloveških ter ves narod ubi- ■ ve policijskega zbora, ki si je pridobil tolike in tako visoke zasluge s svojim delovanjem in žrtvovanjem, ki odlikuje može, ki ga sestavljajo. S toplimi izrazi je poveličeval Ekscelenca Grazioli junaško padle in one številne, ki so žrtvovali svojo kri v izvrševanju najsvetejše dolžnosti, to je one do Domovine. Spomnil se je z izbranimi, prisrčnimi besedami časti, ki odlikuje one, ki pripadajo policiji na tem operacijskem področju, saj se borijo proti sovražniku, ramo ob rami z Oboroženimi silami s slavo ovenčanimi, ki tako vredno predstavljajo v tej obmejni zemlji vojsko, ki je zmagovita na vseh vojnih bojiščih. Za tem je izrekel Visoki komisar besede zadovoljstva ter priznanja funkcionarjem in agentom bivšega režima za delo, ki ga razvijajo ob strani naših oblaste v in v borbi proti komunizmu. Potem ko je še spregovoril glede nalog, ki čakajo policijo na tem področju, je sporočil Visoki komisar Kvestorju ter vsem njegovim sodelavcem pozdrav in priznanje podtajnika za notranje zadeve ta policijskega šefa Senisa, Predno je zaključil svoja izvajanja, se je Visoki komisar spomnil naših ter Osnih bojevnikov, ki se borijo na vseh bojiščih, da zrušijo komunizem ta njegove zaveznike, ter poveličeval oba velika Vodje, ki vodita Italijo ta Nemčijo k zmagi. Končno je velel pozdrav Kralju Cesarju in Duceju. čini1 proti disciplini v produkci ji (t prebrani, trgovini) in potrošnja blaga, ponarejanj« živilskih nakaznic in uporaba talcih izkaznic, zapustitev dola s strani civilnega mo-billiiziranca, nasUstvo, grožnje im žalitve višjih činov, tovarn im vojaških oblasti, ki vrse nadzor nad njimi, nepokorščina zloraba oblasti s strani višjih alii zloraba vojaške oblasti, obstrukcija, sabotaža in kršenje oblastnih naredb s strani mobiliziranih podjetij. Pomilostitev ne velja za zločine, za katere obstoji kot obtežiilna okoliščina vojno stanje. Za vse druge zločine, ki niso izključeni iz amnestije, velja odpust kazni 3 let. Dobrote amnestije in odpusta kazni se ne morejo uporabiti za one zločine določnega značaja, zamadi katerih je bila izrečena zaporna kazen nad 1 leto. ali dve zaporni kazni, izmed katerih ena presega 6 mesecev, ali tri kazni kakršnega koli zapora. Pomiloščenje vela tudi za tiste, ki so krivi več zločinov, čeprav skupna kazen presega 5 let, ako je bila izrečena v eni sodbi in ako vsak zločin zase spada pod amnestijo. jajočih grozot, kakršne so počenjali med nami komunistični teroristi. Strnjena Ljubljana je spregovorila svojo odločno besedo obsodbe komunizma. Bilo bi tudi popolnoma neprirodno, ako bi sre-šče naše pokrajine ne spoznavalo in ne obsojalo obupnih strahot, ki so jih komunisti prizadeli našemu ljudstvu. Zato je Ljubljana vstala in pokazala na prepričujoč način, da med poštenimi Slovenci in med morilsko diružbo komunističnih zarotnikov zija nepre-mostljv prepad, prepad, ki so ga bili izkopali zločini in ki se ne da več zadelati. Teden dni poteka, kar je bil storjen brezumni zločin, katerega žrtev je postal bivši ban dr. Natlačen. Vse prebivalstvo Ljubljane pa je še vedno globoko pretreseno. Njegove misli in njegovi pogvori se vedno na novo povračajo na žalostni izbruh strupene komunistične strasti po uničevanju in ubijanju. Zgražanje in obsojanje komunističnih zločinov pa se bolj in bolj stopnjujeta v odločno voljo, zatreti med nami prav vse pojave komunizma, ki prinaša posamezniku in celoti le nesrečo in propast. Beseda Ljubljane je bila močna in jasna. Slišati jo je moral prav vsak meščan in slišati jo je moral tudi na podeželju vsak, ki je morda še čakal nanjo. Kdotr noče biti sam sokriv komunističnih zločinov, se mora proti njim in njihovim povzročiteljem boriti z največjo odločnostjo vedno in povsod. | Zatemnitev od 19.30 do 6.30 Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na lastni odredbi z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 ter 24. sepemtbra 1942-XX št. 178 smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas zatemnitve glede na določbe o zatemnitvi odreja: ČL L Do nove odredbe je čas zatemnitve od 19.30 do 6.30. CL 2. Neizpremenjene ostanejo ostale določbe, Id jih vsebuje odredba z dne 6. junija 1941-XIX št. 42. CL S. Ta odredba stopi v veljavo dne 21. oktobra 1942-XX ln bo objavljena v Službenem listu Ljubljanske pokrajine. Ljubljana, 19. oktobra 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Vseučiliška organizacija v Ljubljani Zaupnik obvešča slušatelje ljubljanske univerze, ki so izpolnili prošnje za vpis v Vseučiliško organizacijo naj dvignejo meseca oktobra v tajništvu organizacije izkaznice, ker se bo v nasprotnem primeru smatralo, da so prenehali biti člani in bodo s tem tudi izgubili vse pravice, ki jih imajo člani te organizacije. ta na njenih proizvodih kakor v Sovjetski zvezi. Kotlina pri Majkopu je lani dala 3.7 milijona ton petroleja. Res je, da je to komaj deseti del celotne ruske proizvodnje, toda ne smemo pozabiti, da je Majkop dajal najboljši bencin Izmed vseh nahajališč Sovjetske zveze. Grozni je dobavil lani 4 milijone ton nafte, Baku pa 27 milijonov. Tako je 80% celotne sovjetske proizvodnje nafte prihajalo s Kavkaza. Kotlina Volga-Ural, Turkestan ta Bakistan proizvajajo danes komaj 13%, dasi so sovjetske oblasti iz raznih razlogov povišale proizvodnjo na tem ozemlju. Razen tega gre za petrolej-ska središča, ki so razpršena po ogromnem ozemlju preko 1 milijona štlrjašldh kilometrov ta ki je brez železniških ta rečnih zvez ter brez cest. Izmed treh velikih pe-trolejskih vodov sta sedaj dva v nemški oblasti. Rusi imajo v posesti samo še onega, ki vodi ob severni obali Kaspiškega morja na Ural in v orenburško industrijsko kotlino, toda odtod pa do fronte pri Rževu je na primer še vedno nad 1300 km daleč. Boljševiki so razen tega Izgubili polovico proizvodnje jekla in železa. Gradnja novih plavžev bi zahtevala kaki dve leti. zato ima boljševiška trditev, da se novi plavži grade v Sibiriji, samo dvomljivo vrednost. Toda najtežja je za Ruse izguba rudnikov mangana. Zasedba Nikopolja je boljševikom odvzela že lani polovico manganove proizvodnje ta sedaj se morajo bati še izgube svojih zadnjih virov te važne rude. Ogrožena je kotlina šiaturi na osrednjem Kavkazu, ki je daiala drugo polovico mangana. Slej ko prej je jasno, da bo izkoriščanje teh ležišč sovražniku dokončno nemogoče. Brez mangana ta jekla se ne morejo izdelovati topovi. Z doneško kotlino so Rusi izgubili 6C% svoje premogove proizvodnje. Ostaja jim samo še moskovska kotlina, ki pa ne daje koksovega premoga, marveč samo manjvredni lignit. Zadnjih 10 let so sovjetske oblasti zelo razvile premogovna področja v zapadni Sibiriji, kjer je premog takisto odličen, toda to ozemlje je oddaljeno od Moskve 3000 km. Prihodnja zima bo potekala v znamenju opustošenja sovjetskih gozdov, ko bo treba kriti potrebo kuriva za civilno prebivalstvo. Sovjetske radio-postaje so že začele veliko kampanjo in pozivajo ljudstvo, naj si pravočasno preskrbi drva v gozdovih. Sovjetske oblasti so lani premestile mnogo tovarn na Ural in v Sibirijo, vendar pa se mnogo tovarn, jeklarn in visokih peči ne more prestaviti drugam. Zelo važno je tudi dejstvo, da so Rusi doslej izgubili 30% sladkorne proizvodnje, nadalje skoro vse ozemlje, ki je dajalo najboljša semensko olje, ter ogromne zaloge mesa. Pisec zaključuje, da je sovjetsko vojno gospodarstvo zelo prizadeto tudi v pogledu prometa. Brž ko bo moskovsko železniško omrežje v nemški posesti, bo imel sovražnik ozemlje skoro brez železnic in velikih cest, kar bo vsekakor imelo zelo neugoden vpliv na vojno proizvodnjo. Sovjetska zveza je tedaj pretrpela tako temeljito puščanje krvi kakor doslej v zgodovini nobena druga država sveta. Vse to bo odločilnega pomena za bodoči razvoj dogodkov. (Piccoio) Nezgoda danskega kralja Kodanj, 19. okt. s. Uradno sporočajo, da je kralj Kristijan med svojim jutranjim sprehodom na konju po ulicah prestolnice padel s konja. Z avtoambulanco so kralja takoj prepeljali v kraljevski grad. Do tega trenutka še ni znano, ali so rane hude, ker o zdravstvenem stanu kralja še ni bilo izdano uradno sporočilo. Japonska letalska zmaga v Indokini Z nekega japonskega oporišča v Francoski Indokini, 17. okt. s. Po zakasnelem poročilu se doznava, da so japonski lovci 25. septembra v severni Indokini prestregii ameriške bombnike, ki so jih spremljali lovci in jih odbili po srditi borbi. Devet sovražnh bombnikov je bilo hudo poškodovanih, vsa lovska letala razen dveh pa so bila prisiljena pristati na indokinskem Nov! davki v Severni Ameriki Buenos Aires, 18. okt. s. Iz Washingtona poročajo, da je včeraj mešana komisija zastopnikov kongresa in senata obravnavala načrt davčnega zakona za povečanje državnih dohodkov v tem letu za 8 milijard lo-larjev. Komisija je odobrila kompromisni sklep, ki v glavnem določa zadržanje 5 odstotkov od plač v delavcev, ki služijo več kot 12 dolarjev na teden. Določen je bil tudi odbor za proučitev načrta za obvezno šte-denje. Odobreni so bili tudi sklepi glede novih davkov v višini 65 milijonov dolarjev. Pod gornjim naslovom prinaša »Frankfurter Zeitung« daljši prikaz uspehov Italije pri poglobitvi gospodarskih odnošajev z Jugovzhodom. Članek navaja v glavnem: že pred vojno so obstojali med Italijo in jugovzhodnimi evropskimi državami tesni gospodarski odnošaji, čeprav trgovinska izmenjava ni dosegla onega obsega, kakor bi bilo pričakovati glede na bližino tega gospodarskega prostora. Najobsežnejša je bila trgovina z bivšo Jugoslavijo in Madžarsko. Promet z bivšo Jugoslavijo je delno ovirala politična napetost, ki se je pojavila od časa do časa in je tudi povzročila, da neposreini in teiesi Italije v obliki udeležb ali podružnic italijanskih tvrdk niso zavzeli večji obseg. Poleg obratnih zastopstev nekaterih tvrdk (na primer Fiat), turističnih zastopstev in agentur paroplovnih družb, so obstojali predvsem interesi v za-varovalni stroki, ki so obstojali še iz dobe bivše Avstroogrske. V ostalem je bila udeležba italijanskega kapitala pri podjetjih v jugovzhodnem prostoru redka. Razmeroma najmočnejša je bila v Bolgariji, ki je bila Italiji politično vedno najbližja. Pri tem je tudi upoštevati, da je šla gospodarska ekspanzija Italije tuli v druge smeri. Zanimanje je bilo osredotočeno predvsem na razvoj italijanskih kolonij. Nasproti Albaniji je Italija od početka uveljavljala svoje gospodarske interese, pri čemer je igralo važno vlogo vprašanje sigurnosti Adrije, dokler ni prišlo spomladi leta 1939. do neposredne zasedbe Albanije. Pred vojno so razvoj blagovne izmenjave navzlic ugodni morski zvezi ovirale tudi prometne težkoče v zvezi z goratim terenom obrežnega področja obali Adrije. Po porazu Grčije in po razpadu Jugoslavije je gospodarska pozicija Italije v jugovzhodni Evropi postala drugačna. Prišlo je do priključitve Ljubljanske pokrajine in dela Dalmacije in tudi do razširjenja Albanije. <":rna gora leži prav tako v italijanskem interesnem področju. Italijanska premoč v Adrianskem morju se je še povečala s priključitvijo važnih dalmatinskih luk. Tudi pogoibeno zajamčeni tesni odnošaji med Italijo in Hrvatsko pomenijo olajšanje za italijansko pozicijo. Italija je posvetila po končani vojni na Balkanu največjo pozornost prometnim vprašanjem. že kmalu po zasedbi Dalma-eije je ustanovila paroplovna podjetja in podjetja za prevoz z avtomobili. Letos poleti je italijanski minister za izmenjavo Riccardi napovedal ustanovitev avtomobilske prevozne družbe, ki bo oskrbovala redni blagovni promet med Durazzom preko Skopi j a do Sofije ta naprej do dunavske luke Ruščuk, tako da bo ta zveza služila tudi povečanju italijansko-rumunske blagovne izmenjave. (Te dni smo poročali v zvezi z obiskom bolgarskega ministra Za-harijeva v Rimu, da je bila sklenjena pogodba o gradnji ceste, ki bo vezala Sofijo ta ostalo Bolgarijo z italijanskima lukama Durazzo in Antivari.) Isti svrhi bo na du-navski poti služila nedavno ustanovljena družba »Istok« za paroplovni promet in za prevoz po Dunavu. Pozornost vzbuja tudi smeli načrt gradnje prekopa, ki naj bi omogočil plovno zvezo med Dunavom in Adrijo. že lani je bila vrhu tega ustanovljena italijanska družba za dunavski promet »Sinia« (Societa Italiana di Naviga-zione Danubiana). Na račun te družbe se grade v Budimpešti dunavski parniki, danes pa vrši ta družba promet z najeto to-nažo pod italijansko zastavo. V tej zvezi je omeniti v podrobnosti dogovorjeno ustanovitev madžarske svobodne cone v Fiume in ustrezajoče italijanske cone v budim-peštanski svobodni luki Csepel. Seveda gre pri vsem tem za stvari, ki se bodo dale v polnem obsegu uresničiti šele po vojni. Sedanji vojni čas pa je primeren za to, da Gospodarske vesti = Italijansko-slovaški sporazum o izvoznih cenah. Kakor smo že poročali, so se 5. t. m. pričeli v Milanu med Italijo in Slovaško razgovori glede stabilizacije izvoznih cen, ki so se pozneje nadaljeval! v Rimu. Pri razgovorih v Milanu je šlo za določitev izvoznih cen italijanskega tekstilnega blaga. Tudi rimski razgovori so sedaj zaključeni z načelnim sporazumom. Za izvoz italijanskega tekstilnega blaga je bila določena osnova na podlagi cen, ki so valjale v juniju letošnjega leta. Pri izvozu sadja in sočivja pa veljajo cene, ki se določijo ob pričetku izvozne sezone. Proizvodnja umetne svile »nyIon«. Med raznimi vrstami umetne svile se smatra kot kakovostno najboljša umetna svila »nylon«. ki so jo pričeli proizvajati zlasti v Zedinjenih državah, ker najbolj nadomešča naravno svilo. Ameriška proizvodnja pa ima le majhen obseg ,tako da nikakor ne more nadomestiti izpadek dovoza naravne svile iz Japonske. Mnogo hitreje se je razvila proizvodnja svile »ny-lon« v Italiji, kjer se sedaj proizvaja že v dveh tvornicah, in sicer v Novari in Ver-baniji. V kratkem pa bo otvorjena še tretja taka tvornica. = Dobra letina sladkorne pese. Iz Rima poročajo, da se letošnja sladkorna pesa posebno odlikuje zaradi izredno visoke vsebine sladkorja. Medtem ko je imela sladkorna pesa lani 16.26% sladkorja, leta 1937 pa le 14.07°/o, ima letošnja sladkorna pesa 17.09"/o sladkorja. = Na p°ti k evropski poštni zvozi. Dne 12. t. m. se je na povabilo nemškega poštnega ministra dr. inž. Ohnesorgeja pričel na Dunaju evropski poštni kongres, na katerem sodelujejo vodilni poštni strokovnjaki iz vse Evrope. Kongres bo zaključen 25. t. m. Naloga kongresa je, razširiti že obstoječe olajšave med nekaterimi evropskimi državami na vso Evropo in doseči tesno sodelovanje evropskih poštnih uprav. Gre za postopno ustanovitev evropske poštne zveze. K otvoritvi tega kongresa je načelnik nemškega poštnega ministrstva Friderik Risch objavil v listu »Deutsche Post« članek, v katerem se peča z vprašanjem ustanovitve, z vsebino in z delovanjem bodoče evropske poštne zveze. To zvezo bo tem lažje doseči, ker je že med številnimi evropskimi državami sklenjen sporazum o uveljavljenju nižjih poštnih pristojbin za najvažnejše poštne pošiljke tudi v prometu s temi državami. Tak sporazum je Nemčija najprej sklenila z Italijo, pozneje pa Se z Nizozemsko, Fin_ se spričo omejenosti prekomorskega prometa, ki pospešuje blagovno izmenjavo med evropskimi državami, ustvarijo pogoji in temelji za poznejši razvoj. Delež Italije v zunanji trgovini Bolgarije in Madžarske se je v zadnjih letih znatno povečal. Velike italijanske dobave umetnih tekstilnih vlaken preko prvotno predvidenega obsega so povzročile povečanje italijanskega izvoza v Madžarsko preko obsega uvoza iz Madžarske; nastali saldo v korist Italije pa se bo po najnovejši pogodbi izravnal z dodatnimi madžarskimi dobavami. živahno zanimanje Italije za jugovzhodno Evropo pa ne prihaja do izraza, samo v razširjeni blagovni izmenjavi, temveč tudi v poglobitvi neposrednih odnošajev. V vseh državah jugovzhodne Evrope so bile v zadnjem času ustanovljene italijanske ali mešane družbe. Največ takih družb je bilo ustanovljenih v Hrvatski, kjer je nedavno pričela poslovati podružnica fašistične industrijske organizacije kot urad za itali-jansko-hrvatske industrijske odnošaje, ki nudi hrvatskim interesentom vse potrebne informacije in posredovanja v zvezi z ita-lijansko-hrvatskimi trgovinskimi posli. V posameznih državah so bile za izvedbo trgovinskih poslov ustanovljene teritorialne družbe, ki so v zvezi z italijanskim institutom za zunanjo trgovino. Nekatere teh družb so ustanovljene za trgovino z določenimi blagovnimi skupinami, vse pa imajo namen izkoristiti možnosti za medsebojno blagovno izmenjavo. Druga skupina novo ustanovljenih družb ima namen sodelovati pri izkoriščanju zemeljskih bogastev. V to skupino spaiajo družbe, ki sta jih skupno ustanovili italijanska finančna družba za težko industrijo -^F-nsider« in družba Ammi (Azienda Minerali Metallici Ita-liani), in sicer na Hrvatskem (rudarska družba Rudnik) in v Grčiji (S. A. Miniere Elleniche). V to skupino je prišteti tudi udeležbe italijanskega drž. koncema za tekoča goriva Agip, ki izkorišča naftina polja v Albaniji in ima tudi znatne interese v ru-munski petrolejski d. d. Tretja skupina novih družb pa ima namen omogočiti prodajo italijanskih proizvodov v Jugovzhodni Evropi ali pa udejstvovanje italijanskih podjetij v teh deželah. Tu je omeniti družbo za grad jo cest, ki jo je v Rumuniji ustanovila skupina Puricelli, nadalje vzhodno madžarsko elektrarniško družbo, ki sedaj gradi 3 hidrocentrale, prav tako hrvatsko delniško družbo za javna dela, ki pripada skupini Volpi, in hrvatsko podružnično podjetje italijanske gradbene tvrdke Im-prese Ostaldi. Končno je v to skupino prišteti tudi zastopstva italijanske kemične industrije, zlasti družbe Montecatini na Hrvatskem in v Grčiji, ki se jim je nedavno pridružilo še podobno zastopstvo v Bolgariji. Tudi italijanska tekstilna inlustrija kaže povečano aktivnost. Pred zaključkom so pogajanja za ustanovitev tvornice za umetna tekstilna vlakna v Bolgariji. Prav tako je bila ustanovljena mešana italijan-sko-madžarska družba za uvoz italijanske umetne svile in celulozne volne. Pri večini teh družb je predvideno povišanje delniških glavnic ko bodo posli zavzeli predvideni obseg. V tej zvezi pa ni prezreti tudi povečane aktivnosti na kulturno-propagandnem področju. V vseh glavnih mestih držav jugovzhodne Evrope so bile ustanovljene italijanske knjigarne in prodajalne za izdeike itali janske umetne obrti, italijanski znanstveni instituti prirejajo serije predavanj, jezikovne tečaje, sledijo koncerti in tudi italijanski film se je naglo uveljavil, prav posebno v Madžarski, kjer je italijanski kapital udeležen tudi pri kinematografskih podjetjih. Vse navedeno kaže. da se razvija aktivnost Italije v Jugovzhodni Evropi v vseh smereh in da obeta dobre rezultate. sko. Dansko. Hrvatsko. Madžarsko, Rumu-nijo, Slovaško, Norveško in Bolgarijo. Slična pogajanja so v teku s poštnimi upravami Španije, švedske, Portugalska, Švice in z Vatikanom, pripravlja pa se taka ureditev tudi v prometu z zasedenimi deželami. V ospredju vseh pogajanj je vprašanje pocenitve in poenostavljenja poStnc, pisemske in telegrafske službie' z namenom, da se doseže čim enotnejša evropska tarifa, kolikor to dopuščajo valutne razlike. Tu se da marsikaj doseči. Tako bo prišlo v okviru svetovne poštne zveze do evropske poštne zveze, kakor je v načelu že predvidena v osnovnih pogodbah za svetovno poštno zvezo, ki predvidevajo ustanovitev tako zvanih ožjih zvez, kakršne že obstojajo v Ameriki in v Južni Afriki. = Važno opozorilo lesnim interesentom. Navzlic že ponovno objavljenim opozorilom glede rednih mesečnih prijav prometa in zalog gradbenega lesa, ki jih je predložiti do 5. vsakega meseca Združenju Industrij cev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino, mnogo obveznikov tudi ta mesec ni vložilo predpisanih prijav. Prizadete v lastnem interesu pozivamo. da nemudoma vlože prijavo, ker se jim bo sicer poleg denarne kazni tudi zaplenilo neprijavljeno blago. Prijave se morajo vložiti tudi v primeru, ako ni nobene spremembe v zalogi in tudi tedaj^ ako obveznik za vlaganje mesečnih prijav nima nobene zaloge. V slednjem primeru se mora vložiti prijava s pripombo »negativno«. V primeru, da ni mogoče vložiti prijav po pošti. naj jih interesenti pošljejo potom občin. Pokrajinska zveza delodajalcev za Ljubljansko pokrajino. = Zamenjava jugoslovanskih državnih papirjev na Hrvatskem. Hrvatski zaklad-ni minister je objavil poziv vsem imetnikom jugoslovanskih državnih papirjev glede zamenjave teh papirjev v nove hrvatske državne obveznice. Zamenjava se mora izvršiti do 22. novembra t. 1. Po tem datumu se jugoslovanske državne obveznice ne bodo več zamenjale. Pogoj za zamenjavo je, da je imetnik obveznice hrvatski ali nemški, italijanski madžarski, bolgarski ali srbski državljan, da je imel 1. decembra 1941 stalno bivališče na Hrvatskem in da je bil lastnik teh obveznic pred 15. aprilom 1941. = Izžrebane obveznice 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske. Dne 15. septembra je bilo 29. žrebanje obveznic 6 obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske. Izžrebane številke so objavljene v »Službenem listu« dne 17. t. m. Usodni udarci sovjetski indf^lriji Sovjetska zveza je izgubila najvažnejša gospodarska področja Berlin, 19. okt. Nemške čete so po osvojitvi velike tvornice traktorjev prodrle še v nadalnjo sovražno utrdbo, v znamenito tovarno za topove »Rdeča barikada«. Borba je trajala vso noč in se je 17. t. m. zjutraj še nadaljevala. Brezštevilne sovjetske utrjene točke so bile osvojene, kar priznava tudi zadnje moskovsko uradno poročilo, ki naglaša tudi, da se je nemški pritisk silno ojačil. Iz merodajnega berlinskega vojaškega vira poročajo, da so sovjetske čete istega dne še držale tovarno »Rdeči oktober« ter nekako polovico poslopij, ki tvorijo to obsežno tovarno. Objekti te tovarne, za katere se sedaj bore, obsegajo kakih 20 :"-tir-jaških kilometrov. Zadnja dva dneva se je odpor sovjetskih čet občutno zmanjšal. Tudi dopisniki londonskih listov iz Moskve javljajo, da je položaj postal zelo težak in da je treba računati s skorajšnjim koncem. Značilen je tudi komentar uterjevega vojaškega sotrudnika, ki pen,.', ja vse t.o, kar je bil pred dnevi poročal, ter Izjavlja naposled, da je »Stalingrad v polni meri Izvršil svojo strateško nalogo in da zasedba še preostalih utrdb ne bo v ničemer spremenila položaja, kakor 1.1916 ni izpre-menil položaja padec Verduna«. Strateško poslanstvo je po pisanju londonskega uradnega poročevalca obstojalo v ustavitvi Hitlerjevega vojnegpa. stroja, kakor se je nora) pred Verdunom ustaviti vojni stroj cesaria Viljema. Da bi nekako vzdržal to trditev, navaja naravnost fantastične številke nemških izgub, ki mu jih narekujejo propa-gandisti iz Kremlja. Iz nemškega vojaške- ga vira zatrjujejo, da so številke teh namišljenih nemških izgub večje, nego je število čet, ki so jih Nemci vrgli v boj med Donom in Volgo. Reuterjev dopisnik seveda tudi podaja nekako bilanco borb tega leta in zaključuje, da je sovjetski orjak še vedno na nogah in da je sedaj še močnejši in mogočnejši kakor kdaikoli prej. Da ta orjak še stoji, ni dvoma, dasi Stalin neprestano kriči po drugi fronti, da bi bil pa močan in mogočen, verjamejo samo oni, ki sami trosijo v svet te vesti in ne morejo jamčiti zanje. Novi strašni porazi, ki so jih nemške in zavezniške čete prizadele sovjetski vojski, so zadeli sovjetski življenjski živec ne samo v pogledu vojne sile. marveč predvsem v pogledu gospodarstva. V tem pogledu so zelo zanimive ugotovitve odličnega nemškega gospodarstvenika Wingschuha. Ta pravi, da so boji tega leta na vzhodu imeli v glavnem namen, prizadeti silovit udarec sovražnemu vojnemu gospodarstvu in da je bil ta namen dosežen v polni meri. Sovjetska zveza je danes praktično izgubila žitnico južne Rusije In nemalo važnih središč za petrolejsko proizvodnjo. Točno se ve, kakšen razvoj je zavzela industrializacija uralskega področja ta nekaterih delov Sibirije, izven vsakega dvoma pa je, da je učinkovitost sovjetskega vojnega gospodarstva tako oslabljena, da se bo to občutilo v teku zime ali pa prihodnje leto. Nikjer na svetu, niti v Zedinjenih državah, ni bilo gospodarstvo osnovano v tako velikem obsegu na nafti Amnestija za 20-letnico pohoda v Rim Beseda Ljubljane Zapiski starega Ljubljančana Iz zapuščine pokojnega trnovskega župnika Ivana Vrhovnika 1865i 3. januarja, je začel izhajati v Ljubljani časnik »Triglav«. 1865, 25. marca so bila potrjena pravila za prestiojeno »Muzejsko društvo«. Prvi društveni občni zbor je bil 13. junija 1866. 1865, 13. aprila se je predstavljala v ljubljanskem dež. gledališču igra »Bob iz Kranja«. V letih 1848.—1850. je bilo v gledališču 10 slovenskih predstav, potem pa m več slovenski igralo Jo 1. 1865. Od 10. oktobra 1869, ko se je ustanovilo »Dramatično društvo«, se je pričelo s slovenskimi predstavami v »Čitalnici«. 1865, 27. aprila, je bil Fidel Trpinec, od 1. 1825. lastnik gradu na Fužinah, izvoljen častnim meščanom ljubljanskim. 1865, 16. julija, se je ustanovilo v Ljubljani »Podporno in preskrbovalno dnuštvo za slučaj bolezni«. 1865, 15. septembra, se je določil prostor za grajenje mosta čez Savo pri Krškem. Most so začeli delati 26. septembra 1865. 1865, 3. oktobra, na nedeljo sv. rožnega venca je ljubljanski knezoškof Jernej Wid-mer posvetil novozidano župno cerkev v Stari Loki. Pri prejšnji cerkvi so podrli 1. 1787. srtaro kapelo, na katere mestu je nekdaj, kakor se pripoveduje, pridigoval sv. Mohor. V resnici je ta župnija zelo stara. že 1. 1074. je potrdil Sighard, grof Burg-hausenski, ki je bil od 1. 1068. patiijarh oglejski ('umrl v Reznem 12. avg. 1077), svojemu bratu Elenhardu, kateri je bil od 1. 1078. škof frizinški, patronske pravice starološke župnije. To župnijo je potem L 1350. papež Klemen VI. vtelesil stolni cerkvi Matere Božje v Frizingu. V Stari Loki so 1. 1874. od 4. do 12. avgusta praznovali slovesno ose mstoletnico obstoja župnije. 1865, 15. oktobra, je bila Izdana cesarska naredba. da naj se Novo mesto imenuje Rudolfovo. Praznoval se je to leto 5001etni jubilej ustanovitve mesta. 1865. 25. oktobra. V seji občinskega sveta ljubljanskega se je potrdila kupna pogodba, da se kupi grad Podturen (Tivoli) pri Ljubljani od cesarja za 72.000 gld. 1865, 26. oktobra, vas Sodražica je postala trg. 1865. 8. novembra, je stopil v pokoj kranjski cesarski namestnik in tajni svetnik Ivan baron pl. Schlossnigg. Dne 15. novembra je odpotoval na Dunaj. 1865, 19. novembra se je slovesno otvo-rila nova otroška bolnica v Ljubljani 1865, 5. decembra. V seji občinskega sveta ljubljanskega se je oddalo pod županom dr Costo delo novega železnega čevljarskega mostu v Ljubljani vodstvu fužin v Dvoru pri Žužemberku za 29.500 gld in se je sklenilo, da naj most dobi po pokojnem zaslužnem županu ime Hradeckega most. 1865, sredi decembra, se je predložil deželnemu zboru v potrjenje načrt nove organizacije političnih oblastev na Kranjskem in razdelitve dežele po okrajnih glavarstvih. 1866. 5. januarja. Cesar je podaril za stradajoče Dolenjce 2.000 gld. Vseh milih darov se je nabralo 19.174 gld. 22 kr. 1866. 19. januarja. Odpravi se v Ljubljani c. kr. policijsko ravnateljstvo in policijske zadeve sta prevzela dne 10. aprOa predsedstvo c. kr. deželne vlade in mestni magistrat. 1866, 10. maja. Nad 1.000 prostovoijcev, ki so hoteli iti v Mehiko, se je nabiralo v Ljubljani. Ko so že stopali v Trstu na ladjo, da bi se odpeljali v Ameriko, je prišla iz Dunaja prepoved zaradi preteče vojne s Prusi jo. Oprostili so jih dne 19. maja prisege, 170 prostovoljcev so sprejeli v avstrijsko vojsko. Druge pa so spraviH 22. maja nazaj v Ljubljano, imeh tu nekaj ča-vsa v vojašnici in potem izpustili. Nekarj flh ;ie stopilo v notranjeavstrijsiko prostovoljno četo planinskih lovcev in so Jih porabili za stražo na Kran jskem. Koroškem in štajerskem, 356 i>Meksikanarjev 3. junija. Razglasi se organizacijski statut za novo četo prostovoljnih planinskih lovcev za Kranjsko, Koroško in Štajersko. Načelstvo čete je prevzel major Artur graf Mannsdorf. 1866, 16. junija. Razglasi se zakon o požiganju ljubljanskega barja. 1866, 16. junija. Ker so se bližali za Avstrijo viharni časi, sklene občinski svet ljubljanski udanostno adreso do cesarja. 1866, 20. do 30. junija, so sprejemali v Ljubljani, Radovljici, Postumii in Novem mestu v četo prostovoljnih planinskih lovcev. 1866, 27. junija. V Ljubljano so došll prvi ranjenci z italijanskega bojišča. Dne 28. junija so jih pripeljali 140, 29. junija dopoldne 204 in popoldne 189, 30. junija 469, 1. julija 266, 2. julija 354, 3. julija 269 mož. Nekaj ranjencev so odpeljali naprej na Hrvatsko in štajersko. Pokrajinski Dopolavoro pred novo sezono Ustanova miru, ki zasleduje vzvišene namene bratstva, ljubezni in izobrazbe, bo nadaljevala s svojo vsestransko delavnostjo Ljubljana, 19. okt.>ora Za nal vse uspelo gledališko predstavo v proslavo 1501etnice rojstva nesmrtnega skladatelja Gioacchjia Rosamija je Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani stopil v drugo leto svojega delovanja v korist delavstva in sploh manj premožnih slojev. Kano potrebne so plasti naroda, ki jim poklic ali sredstva ne omogočajo razvedrila, duševne hranei je najbolj zgovoren dokaz dejstvo, da je bilo operno gledališče ob priliki Rossinijeve proslave zasedeno do poslednjega kotička. S to prireditvijo je Dopolavoro začel s predvajanjem vsakovrstnih prireditev po ogromno znižanih cenah, ki se bodo druga za drugo vrstile v Operi, Drami, po kinih in po sedežih ter postojankah Dopolavora. V ta namen bo vodstvo ustanove najelo tudi znana potujoča gledališča ln druge podobne umetniške skupine poleg številnih kulturnih in drugih filmov, ki bodo zajemali vse, kar utegne fizičnega delavca zanimati in mu koristiti. Prav tako se bo Dopolavoro udejstvovail na športnem polju in bodo ustanovljene tudi športne družine pri podjetniških, tovarniških, okrajnih in drugih Dopolavorih. Prva taka družina je nogometni klub Dopolavora Tobačne tovarne. Iz tega je razvidno, da stopa Dopolavoro po točno določeni poti in da se zvesto drži Ducejevih besed: »Približevati se vedno bolj naroiu!« To povelje, ki ga je dal Duce Fašizmu, je po 19 letih neumornega dela, toliko časa namreč že Dopolavoro obstoja, postalo stvarnost, ki je dobro znanr po velikih koristih vsem Italijanom, kakor tudi vsem, ki se zanimajo za socialna vprašanja Fašistične Italije. Za razvoj ter dosego enotnosti in celot-6 nosti na produktivnem in političnem polju potrebuje narod nivelacijske akcije, ki naj v čim večji meri odpravi antagonizem in tekmovanje med njegovimi bistvenimi elementi. V tem pa izvršuje Dopolavoro v celoti svojo nalogo, še posebno pa se v tem pogledu izražajo obratni ali tovarniški Do-polavori, ki se udejstvujejo tako na športnem kakor na kulturnem polju ln na ta način omogočajo v prostih urah neposredne, bratske in prijateljske stike med vsemi, ki so v tistem obratu na različne načine zaposleni. Na ta način lastnik ali višji uraidniki obrata, ki imajo v obratu vodilna in nadzorovalna mesta, pridejo po konča/-nem delu v neposredne stike s svojim delavstvom. In tako se zgodi, da delavci, četudi priznajo lastno podrejenost svojemu vzgojnemu faktorju, ne vidijo na primer v ravnatelju bitja, ki bi ga bilo sovražiti zaradi nekega domnevnega nesocialnega, nečloveškega principa, marveč vklijo v njem človeka, ki resnost dela združuje z zavestno družabnostjo in spoštovanjem do tistih, ki jih znanost podreja k trdemu delu. Tako doživljamo v veselih urah počitka duhovno povezanost, ki odpravlja razdalje med razredi in ki obrazuje duše k vzajemnemu pojmovanju pravic in dolžnosti. To je, z drugimi besedami povedano, spoštovanje do tistih, ki dajo državi največji prispevek dela in moči. Dandanes so zelo priljubljene gledališke in kinematografske predstave. Nič manj niso priljubljene glasbene prireditve. Ce pogledamo nazaj, vidimo koliko je v svojem prvem letu dela pri nes naredil Dopolavoro tudi na tem polju, številne gledališke, kinske in dmge predstave po globoko znižanih cenah ter tovarniški koncerti so se drug za drugim vrstili in nudili delavstvu in manj premožnim slojem tisto hrano, ki so je najbolj potrebni. Prav tako je Dopolavoro priredil številne predstave in koncerte za Oboroženo Silo, ki vrši najvažnejše poslanstvo v vojni. To pa še ni vse. Dopolavoro se zaveda, da je za delavca razen zabave tudi potrebno, da doseže določeno strokovno sposobnost, ki je ni mogel doseči v šoli. V ta namen ustanova ustanavlja brezplačne tečaje za strokovno izobrazbo, kjer posebni učitelji dajejo učencem praktične in teoretične naloge, ki jih dvigajo na tisto stopnjo delovne sposobnosti, s katero je zvezana večja odgovornost, toda obenem večja plača. Tudi na tem polju je delovanje O. N. D. vsestransko. Poleg tečajev za strokovno izobrazbo usatnavlja tudi tečaje za druge delavske panoge in sicer po potrebi večerne tečaje strojepisja, stenografije, računovodstva, boljšega in racionalnejšega pridelovanja zemeljskih pridelkov. Bistvo Dopolavora je torej pospeševanje zdrave in koristne zaposlitve delavcev z ustanovami in pobudami, ki naj razvijajo njihove nravne, razumske in telesne sposobnosti. Odtod tudi izvira posebna skrb za izobrazbo članstva. Ta izobrazba ne zasleduje ničesar klasičnega in šolskega, nego stremi samo za tem, da razvije posebne sposobnosti poedincev, pri čemer jih največkrat postavlja v ulogo delujočih namesto gledalcev. Zaradi tega se ustanavljajo filodnaimatične in zborne skupine, orkestri na pihala in godala. Pri teh prireditvah dovoljuje država posebne fiskalne olajšave, ker je smoter zabavnega ln ne poklicnega značaja. Poleg tega udejstvovanja nastajajo recitacjjski, glasbeni in pevski tečaji. . — .......* y vmr mm In nna base aerea italiana: La messa a pnnto del sfflurl prlma della sistemazione sogH aerosflnranti — V Italijanskem letalskem oporišča: Naravnava torpedov, preden se namestijo na torpedna letala Uspeli teh tečajev se pokaže na predstavah — »diletantska ura« imenovanih — v gledališčih. Tedaj sodelujoči ne pokažejo samo svojih sposobnosti in izkušenosti, ki velikokrat prekašajo Izkušenost strokovnjaka , temveč pokažejo tudi, kako se more kdo, daad opravlja svoje vsakdanje delo, posvetiti še pouku, ki dviga duha, kateremu so prihranjena velika in intimna zadovoljstva. Ker je naval na delavske predstave Dopolavora mnogokrat tako velik, da je v zaprtih gledališčih premalo prostora, najame volstvo ustanove, kakor rečeno, velika potujoča gledališča, ki predvajajo lahko na prostem in Imajo najboljše igralce. Taka gledališča morejo sprejeti 4.000 do 8.000 gledalcev. Ustvarjajo se za narod, ki se mu s tem omogoči, da prisostvuje umetniškim predstavam in da posluša najslavnejše umetnike za malenkostni strošek, ki je približno 20krat manjši od običajnega. KffJ^r vidimo, je delovanje Dopolavonf v resnici vsestransko in nudi delavstvu in manj premožnim slojem vse, kar jim ne-dostaja pri težkem fizičnem delu, ki pa je prav tako potrebno in čislano kakor duševno delo. K vsemu temu pa je še treba pripomniti, da Dopolavoro ni nikaka politična organizacija, kakor to nekateri napačno razumejo in v tem smislu tudi razlagajo. Član Dopolavora lahko postane vsak pošten človek, tudi če ni član Fašistične Stranke, le da ni sovražen Italiji. Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani posebno pazi, da sprejme v svoje vrste v vsakem pogledu poštene ljudi, ki prejmejo tudi člansko Izkaznico, ki nudi imejitelju celo vrsto vsestransko koristnih prelnosti m ugodnosti. Dostop na prireditve in predstave pr. dovoljuje vsem delavcem in manj premožnim slojem. Dr. A. Druškovič: Vojno f^dišče in njegovo sodstvo V izrednih razmerah se postavljajo dobrine kakor javni red in mir pod zaščito vojnih sodišč. Tako vojno sodišče posluje od lanskega novembra tudi v Ljubljani. Pravoreki vojnega sod;šča so končnove-1 javni. Proti njim ni pravdnega sredstva. Obstoja samo poziv na Vladarjevo milost, milostna prošnja. Postopek pred vojnim sodiščem se odigrava sicer več ali manj po istih pravilih kakor postopek pred rednimi sodišči, samo enostavnejše, ker to zahteva nujnost postopka, tega pa že sam smoter vojnega sodstva. Prijave na vojno sodišče prihajajo aH od civilnih aH od vojaških varnostnih oblasti, ki so večinoma že izvršilec potrebne poizvedbe, ogled na licu mesta, telesne in hišne preiskave, zaslišanje osumljencev in prič. Preiskovalni sodnik vojnega sodišča te poizvedbe, Če potrebno, izpopolni v preiskavi in pošlje spis vojaškemu tožilstvu z odlokom, da se oseumljenec ima obtožiti, all pa s predlogom, da se proti njemu' postopek prekine. V prvem primeru sestavi vojaški tožilec obtožnico, v kateri razčleni kaznivo dejanje in ga podvede pod zakonita dejanska stanja kazenskih določb ter prosi sodišče, da se razpiše glavna razprava. Obtožnica z razpisom razprave se izroči obtožencu, ki ima pravico izbrati si branitelja izmed odvetnikov, ki so pripuščeni kot branitelji pred vojnim sodiščem. Ce si ga ne izbere sam, mu ga določi po službeni dolžnosti sodišče, bodisi izmed omenjenih odvetnikov, bodisi izmed oficirjev, ki so v civilnem poklicu pravniki. Sodišče je sestavljeno lz petih višjih, oficirjev, od katerih je vsaj eden pravnik, obtožbo pa zastopa vojaški tožilec. Razpravo vodi predsednik; on zaslišuje obtožence in dopuščene priče; preko nj?ga smejo obtožencu lin pričam postavljati vprašanja vojaški tožilec in branilec. O dopustitvi dokazov odločata pred ln med razpravo predsednik sodnega kolegija in vojni tožilec. Po govorih vojaškega tožilca ln branilca da predsednik obtožencu besedo za morebitno dopolnitev svoje obrambe, nakar se sodni dvor umakne na posvetovanje. Po posvetovanju razglasi predsednik sodbo, katero nato prevede še tolmač, Fodsodnost vojnega sodišča je določena s J5L 4 razglasa Duceja od 24. aprila 1941. po tej zakonski odredbi ima vojaško sodišče soditi o vseh kaznivih dejanjih italijanskih državljanov, storjenih na ozemlju Ljubljanske pokrajine, kaznivih po vojaškem in po občem italijanskem kazenskem zakonika, nadalje o kaznivih dejanjih. storjenih od drugih oseb na ozemlju Ljubljanske pokrajine v škodo okupacijske vojne sile aH njenih pripadnikov, potenj o kaznivih dejanjih, zagrešenih po komor koli, ako so kazniva po kazenskih predpisih, katerih veljavnost je proglašena na ozemlju ljubljanske pokrajine ali je nanje razširjena. " Fodsodnost vojnega sodišča }e pa tudi podana, če Je kdo obtožen več dejanj, od katerih spada vsaj eno v njegovo podsodnost, aE pa če je pri kaznivem dejanju, ki sicer ne bi spadalo pred vojno sodišče, udeleženo več oseb, od katerih spada vsaj ena vsled svojega italijanskega državljanstva v podsodnost vojnega sodišča. Podsodnost vojaškega sodišča je torej vezana na veljavnost kazenske določbe na ozemlju ljubljanske pokrajine, ali na osebo storilca ali enega od storilcev ali na podsodnost radi enega od kaznivih dejan], če je storilec obtožen zaradi njih več. Primeri naj to pojasnijo: Oseba z bivšim jugoslovanskim državljanstvom, ki kleveta ali razžali italijan- sko vojaško edinico ali vojaka, sodi vojno sodišče po italijanskem občem kazenskem zakoniku. Istotako sod; vojno sodišče. če je obtoženec kriv političnega kaznivega dejanja, razen njega pa tudi. recimo. ropa. Ravno tako sodi bivšemu jugoslovanskemu državljanu vojno sodišče, če je zagrešil n. pr. tatvino v družbi z italijanskim državljanom. Vselej pa sodi bivšemu jugoslovanskemu državljanu vojno sodišče, če se je pregrešil proti onim kazenskim zakonom. k.i so izdani za Ljubljansko pokrajino ali pa ki veljajo za celo Kraljevino Italijo in je njih veljavnost izrecno razširjena na Ljubljansko pokrajino. Ker so taki slučaji daleč najštevilnejši, naj bo o kazenskih odredbah te vrste kaj več povedano. Tu gre za razglase Duccja z dne 24. 4. 1941, z dne 3. 10. 1941, z dne 24. 10. 1941 in z dne 3. 5. 1942, potem za one člane italijanskega kazenskega zakonika, katerih veljavnost je razširjena na Ljubljansko pokrajino in ki so sledeči: 276-282 (kaz. dejanja proti Kralju, Krilj. domu in Predsedniku vlade), 290—292 (žalitev italijanske države, naroda in zastave), 313 (dovoljenje pregona), ter končno za uredbo z dne 3. 9. 1941 o odtujitvi in izvozu dragih kovin in žlahtnih kamnov. Sojenje po drugih, kakor naštetih členih italijanskega kazenskega zakona, civilnega ali vojaškega, pride kakor rečeno v poštev, če je storilec ali eden od storilcev italijanski državljan, če je dejanje storjeno na ško- ' do okupacijske vojske, njenih pripadnikov ali spremljevalcev ali pa, če je storjeno obenem z dejanjem, kaznivim po gori naštetih kaz. zakonih, ozir. členih. Podobne, nikakor pa ne istovetne, na kar naj bo izrecno opozorjeno, so odredbe Razglasov od 14. 4. 1941 in čleoa 2. Razglasa od 24. 10. 1941. Obe se nanašata na posest orožja, muijicije in razstreliva; prva govori o posesti (dovoljeni all nedovoljeni) strelnega orožja, njegovih delov, municije, bomb all drugih eksplozivnih predmetov, sabel, bajonetov ali bodal in zapoveduje, da se ima vse to oddati v 3 dneh najbližnjemu vojaškemu poveljstvu pod kaznijo strogega zapora do 10 let; druga govori o strelnem orožju, municiji in razstrelivu, ki ga ima kdo v posesti brez pooblastitve po pristojni oblasti in odreja za tako posest kazen ječe od 3 do 24 let, v slučajih posebnih obteževalnih okoliščin pa smrtno kazen; razen lastnika je soodgovoren tudi rodbinski poglavar, če so omenjeni predmeti bili najdeni v stanovanjskih prostorih; če pa so biH najdeni na drugem mestu, je soodgovoren oni, ki ima tamkaj vršiti nadzor. Na podlagi dosedanje prakse pri ljubljanskem vojaškem sodišču bo odgovoren kot glavni krivec oni, ki je te predmete prinesel na mesto, kjer so bili najdeni, hišni ozir. stanovanjski gospodar pa tudi, če ni v stanu dokazati, da za obstoj takih predmetov v stanovanju ali hiši ali stranskih poslopjih ni vedel in radi lahke dostopnosti teh mest vedeti ni mogel. Posebno se opozarja na orožje vsake ste, ki izvira od biv. jugoslovanske vojske, puške, njih dela, patrone, bajonete, »čavre-r pešadijske in artelerijske municije. Posest takih predmetov ni kazniva samo po tem členu, ampak razen tega tudi še kot posest vojnega plena. Tudi razstrelivo in zažigalne vrvice, ki jih ima kdo v posesti z dovoljenjem občine lz časa biv. Jugoslavije ga utegne spraviti v sitnosti ln je zato bolje, da se odda all pa se za posest zaprosi na podlagi starega občinskega dovolila pri kralj, karabdnjerjih domače postaje. (Nadaljevanje sledi) INSERIRAJTE V „JUTRU" ! KULTURNI PREGLED „Tiha voda" Mire Pticove Sredi preteklega stoletja so se začeli na naših tleh odpirati vedno globlji rovi v pod-zemakn svet črnega zlata. Le-to je omogočilo industrialni napredek, prav kakor razmnožit ev in večjo socialno razčlenjenost prebivalstva ter postanek nekaterih novih doktrin. Vzporedno s produkcijo premoga, ki so ga začeli dvigati iz zemlje kot milijonsko bogastvo, so se razvijali kraji ob rudnikih in se prilagojevali novemu življenjskemu stilu. Rudnik in železnica sta v svetu, ki se je še nedavno grel nekje za b ožjim hrbtom, utemeljila možnosti bogastva in neštetih novih eksistenc. V to razdobie črnorevirskega Zabukovja je postavila mlada pisateljica ga. Mira P u c o v a pravkar izišli roman «Tiha voda« (1 knjiga zbirke Dobra knjiga. 278 strani, Narodna tiskarna v Ljubljani). V svojem prvem romanu in dosedanjem največjem tekstu »Obraz v zrcalu« je opisaila sinove in vnuke tiste malomeščanske plasti, ki je nastajala pri nas takrat, ko se dogaja »Tiha voda« Tako je po opisu konjunkturnih razmer razdobja o*b prvi svetovni vojni segla kakih sedemdeset let nazaj v konjunkturo industrializacije 19 stoletja Pisateljico pa tudi zdaj ne zanimajo toliko zapletljaji družbenih razmer, kolikor jo mikajo č'ove-Ske usode Tako nas je s »T;ho vodo« postavka v življenjsko bližino »ženske tridesetih let« lepe Agate ki je pTav taiko izredna v svoji prebujeni strasti, kakor je bila v svojem okolju junakinja »Obraza v zrcalu Henrijeta. Zabuikovje je bilo sredi prejšnjega stoletja še vas, vendar sri čutili na vsakem ko- raku sifcd novega časa, (Mi industrijskega stoletja z njegovim premogočrnm majlakom zlatom. Češki naseljenec Marianet iz Par-dubic, oženj en s Slovenko, se je naseda v slovenska vasi in njegova hči Agata se je v zorni mladosti omožila z inženirjem No-votnym. Ni bili zakon iz ljubezni; Agati je njen »modri« oče vsiM inženirjevo roko, hilepečo bolj po sflasteh kakor po telesno duševnem skladu zakonskega sožitja. Aga-tiina nesreča ima potemtakem podobne psihološke korenine kakor nesreča Henrajebe iz »Obraza v zrvaiu«, samo da je postavljena v povsem drugačno okolie. Piav v svojem tridesetem letu — že Balzac je pokazal, da so bila to v tedanjih časih neke vrste kritična leta za žensko — stkuša Agata uteči iz majhnega in pretesnega sveta, v katerega so jo zaklepale močne in surove roke inženirja Novotnega. Petnajst let je živela na zunaj urejeno, na znotraj pa razklano in prazno, saimo lutka v oblasti svojega moža, ki je zaman skušali razpihaiti ▼ Agati strast ljubezni in vdanosti. Tedaj se je seznanila z mladim Julij tisam, bodočim trgovcem, ki je še nedavno dovršil trgovsko šolo v Ljubljani. In ta zabukovska madame Bovary, kj sanjari o drugačnem, burne j sem življenju. kakor je njeno v Zabukovju, in o mladi, vreli ljubezni, se zailjubi v Jiilijusa z žarom zadnjih lepih let, ki so bila tedaj še mogoča. Julijus hrepeni po močnem doživetju. po zmagi nad lepo, zrelo gosposko ženo, čeptnav ljubi svojo zaročenko, kmečko žiilavo Francko. Agata zasnuje beg, a v kraju. kjer se vse opazi in vse izve, se načrt razbije, ker JulLijusov redmik, v&šlti trgovec 2gffjnar odpne pismo in pride na dcAočeni sestanek namesto Jd&jasa. Agata po tem neuspehu ne kftone a ker jo mož poefej z&-kkpa v sobo, se odloči, ds ga zastali s strihninom, upajoč, dat X časa, ko ae je v Zabukovju razpasla epidemija črnih koz, ne bo preveč presenetila njegova nagla smrt Preden pa mož izpije zastrupljeno žganje, se pojaodjo pri njem znaki črnih koz. Bolezen ga napada z vso silo in naposled Zlomi. Agati zasvita nad njegovim grobom možnost novega življenja, ki si ga zamišlja ob boku Jiilijusa. A črne koze zgrabijo tudi njo, in ko preboli botlezen, vidi, da lepe, zapeljive Agate ni več: iz zrcala se ji reži spačen od bolezni razrit obraz, sen je minil, svit zasanjane ijubavne sreče ugasnil. Ne pokaže se več Juiijusu m zapusti za vedno Zabukovje. Julijus, ki talko nd doffivefl svoje vetfike ljubezenske avanture, se oženi s Francko ki postane z&-bukovska trgovec. T3» vodki — tako ste imenovali vodki jnz3ci lepo Agata, to m videz hladna, nedostopno ženska, ki je taka tudi nasproti moža. Tiha voda se je nekega dne vzbur-kaAa, navaMa na jezove, ki so jo zaklepala, in — omagala, ker jo je — skoraj bi rdeti: po ndkem ravnodušnem naključju — udarite trda rofca usode. Agata m Juliju«, dvojica ljudi, ki se je upirala zoper konvencije svoje dražbe, se mora odpovedati velffld postofovščkia in njuna vzkipela čustvo, ugasnejo v priarijem odpovedi. Drmuu svoje ffiavao junakinje Agato je prikazaj« pripovedraica z očitno željo, do bi ostali objektivna pripovednica, Ici verno zaznamuje dogodke in z njimi zvezana duševna stanja. Zdi se, da ji nd noč mar. ali je bralec ganjen alfi ne; ali se postavi z vsem srcem za Agatkio stvar aH ne. Fkaubert nas sila, da sočustvujemo z njegovo junakinjo, to nesmrtno vzornico osamljenih n nerazumevanjih podeželskih žensk in da ji ohranimo vse simpatije tudi tedaj, ko hodi po grešnih potili afLi ko umira kot samomorilka. Pisateljica »Tihe vodeč je tako objektivna prn-povednica, da nam pokaže vse krče Ag&-tme duše — posebno vetrno so opisani njeni duševni boj« v trenutku, ko pripravlja strup za moča, ali ko bi mu ga bila morala prinesti — vendar nam ne zapušča v duši močnega in globokega sočutja z Agato. Vemo: tako mora biti. tako je hotelo življenje, m z modrim razumevanjem jemljemo s pisateljico vred na znanje njegov nepreklicno kruti sklep. Roman »Tiha voda« je nastal i® prvotne novelistične zasnove in je marsikje ohranil zgoščenost novele, ici je skrčila miljejsko slikanje le na najpotrebnejše in omejila svoj pripovedni tok na nekaj oseb. V romanu pa so tudi nastavki za večje epično delo, Iti se ne bi omejilo samo na razplet in mučni konec Agatine ljubezni. Prva poglavja napovedujejo širši pripovedni prijem; lahko bi se razvila celo romanopisna kronika Zabukovja v razdobju njegovega prehodla iz vaškega življenjskega stila v veliko črnorevirsko naselje. Mira Pucova je dalla svoji stvaritvi nadih in vonj starih rodbinskih kronik; zdi se nam, da tudi mi odpiramo pozabljeni album in sanjarimo nad obledelimi fotografijami z obrazi izza časa pred sedemdesetimi leti. »Morda sem vašo davno minulo povest opis3tla nekoliko drugače, kakor je bila v resnici,« pravi avtorica JuiHjusom, Agatam in Novotnvm v uvodni besedi. »Ko pa vem o vas le to, kar so mi utegnile povedati neke stare, že pozabljive ustnice. Več mi odkrivajo vaši smehljaji, otrpli na papirju, Agatina lepa žalostna roka s poročnim prstanom in No-votnyjev obraz, ki zre vame z dvignjeno zgornjo ustnico... Za vašima slikami pa vstaja privid stare vasi, ki mi je ljuba, in ljudi, ki že davno spe na starem britofu za gabrovo mejo.« Za evokacijo ozračja teh na pol pozabljenih časov, ki se kdaj pa kdaj še svetlikajo v pripovedovanju kake stare osebe ali v kaki sledi intimnega življenja tega ali onega njihovega sodobnika, je uporabila Mira Pucova bolj umerjene pripovedne barve, brez močnejše čustvene primesi, ki bi dala pripovedovanju toplejše spodnje tone. To čustveno zadržanost njenega pripovedovanja pa z druge strani dvigajo nekatera lirična mesta, ki vnanajo v opise in v psihološke drobnorisbe razpoloženjsko barvitost in poetičen nadih. Po svoji kom-pozdciji, po veščem zapletanju in razpleta- »JUTRO« št. 240 Toref, SO. X. o stika v kapelici, ao uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda položili črno krsto na nosila in jo ponesli na izraelltsko pokopališče. Za krsto je stopal duhoven, nato vdova s sinom in hčerko, bratje in širši krog sorodstva, potem pa dolga vrsta pogrebcev. Izraelitsko pokopališče se je skoraj do kraja napolnilo. Po žalnih molitvah se je od pokojnika poslovil v imenu vse rodbine najstarejši krat g. Evgen Bolaffio, nakar so bratje vrgli svežo prst na krsto v grobu. Ves pogreb je pričal o nenavadni priljubljenosti pokojnega g. Karla Bolaffia. u— Ljubljanski premierni kinematografi Matica, Sloga in Union sporočajo svojim cenj. obiskovalcem, da se bodo zaradi nove policijske ure vršile predstave od 20. t. m. naprej ob sledečih urah: ob nedeljah tn praznikih ob 10. uri dopoldne ter ob %14., %16. in %18. uri popoldne. — Ob delavnikih bosta po dve predstavi v kinu Matici in Unionu i. s. ob %16. in Vz 18. uri. V kinu Slogi pa bodo predstave neprekinjeno že od 14. ure dalje. u— V počastitev spomina blagopokojne-ga veletrgovca g. K. Bolaffia poklanja tvrd-ka »ALKO« v Ljubljani Združenju trgovcev L 200 za brezposelne trgovske nameščence. u— Poroka. V nedeljo popoldne sta se v frančiškanski kapelici poročila g. ing. Vladimir Gregorič in gdč. Milena Kenda. Mlademu paru iskreno čestitamo! u— Mali gospodar in ŽegOza obveščata vse člane in naročnike zimske krme, da dvignejo v ponedeljek, torek in sredo (8,—12. in 14.—18) v društveni pisarni, Gallusovo nabrežje 33, nakazila za korenje ln peso. Zamudniki lahko naroče korenje in peso še naknadno v omenjenih dneh. Krompirja, sena in ovsa še ni. Z vplačili naj naročniki pohite, s čimer bo dobava blaga zagotovljena. u— Cenj. dame obveščam, da so prispeli novi modeli klobukov v salon Truda, Ulica 3. maja 5. u— Ker so se šole začele, opozarjamo starše, ki žele, da se njih otroci .iče ob stalnem nadzorstvu (priprava, razlaga izpraševanje, poprava domačih nalog Itd.), naj se javijo na Mestnem trgu 17-L To velja tudi za tiste, katerih otroci ne morejo iz kakršnihkoli vzrokov reino obiskovati pouka. Poučujemo dijake (-inje) srednjih, strokovnih in ljudskih šol vsnk 6.on 2 uri vse šolsko leto. Važno je tudi za dijake, ki se vozijo, za katere imamo vsak dan posebne ure, da se uče na toplem, dokler čakajo na vlak. Prijavljanje dnevno JUTRO* §t. 240 5 Torek", 20. X. 1942-XX Novke u države čebel Kjer so živali iste vrste združene v skupnem življenju, temelji to življenje vedno na načelu delitve dela. Delitev dela predstavlja kriterij resnične skupnosti, ki jo označujemo tuli kot »ljudstvo« ali »država«. V tem pogledu bi države žuželk lahko brez nadaljnjega primerjali s človeškimi državami, razlika je le v duševnih osnovah Pripadnike kakšne čebelne, mraljinčje ali termitske države vodijo v njihovih življenjskih izrazih poglavitno ozko omejeni instinkti, torej v neštetih pokolenjih pridobljeni in ustaljeni živčni tiri, ki jih silijo k bolj ali manj določenim dejanjem. Poedina čebela ali mravlja ali termit mora v skladu s svojo organizacijo izvrševati to ali drugo nalogo na ta ali drug način, in sicer prisilno. Delo pocdinih individuov je urejeno tako, da jamči v svoji celokup-nosti neovirano delo celotne države. Lahko bi mislili na dobro zgrajen, zamotan stroj, ki segajo njegovi posamezni deli točno drug v drugega in so tako porok za stalen, zajjesljiv skupni učinek. Ta primerjava pa bi v tej obliki ne bila popolnoma točna. Čeprav se nam država žuželk dozdeva na splošno mehanizirana, se razlikuje od stroja načelno po sposobnosti, ki jo ima v sebi, da se sama uravnava. Ce izpade iz stroja kakšen sestavni del, pa naj bo še tako majhno zobato kolo, se utegne ustaviti ves mehanizem. V državah žuželk pa se morejo celo r - edati važnih funkcij s samo-uravn pet popraviti, tako da more celota ž:.....c j dalje. V termitskem gnezdu se izguba »kraljice« nadomesti n. pr. z vzrejo nadomsetnih kraljic. Državo žuželk primerjamo tedaj lahko z nekim višjim organizmom, ki mu je ta sposobnost do lastne uravnave dana v veliki meri. O globljih zvezah te samourav-nave v občestvih žuželk pa smo še premalo poučeni V novejšem času je skušala prof. Ger-trud Hessova iz Curiha rešiti to vprašanje po kemični poti. Njene raziskave so se nanašale na vprašanje, kako nastajajo tako zvane naprave matice ali matere trotov v čelneini državi To so delavke, ki pričnejo po i nekimi okoliščinami legati jajčeca in se na ta način odpovedo svoji normalni ne-rodovitnostL Delitev dela je v čebelni državi glede nege matice in zaroda med delavkami ločena po starostnih stopnjah, tako da menjava posamezna čebela v svojem življenju svoja delovanja po določenem sporedu. Temu primerno so ji določeni notranji organi samo v nekih dobah zmožni polnega, dela; žleze, ki izločujejo redilne šoke, ji delujejo n. pr. večinoma od tretjega do trinajstega dne, to je v skladu z dobo, ko hrani delavka najmlajše žerke. Starejše delavke, ki gradijo sate, prirejajo cvetni prah, straži jo ali pa na zadnje izle-tavajo k nabiranju na prostem, imajo te žleze zelo okrnjene in zato niso več sposobne pitati ličinke ali matica Toda dodelitev določenega dela poedinlm starostnim skupinam delavk se ne dogaja po trdnem obrazcu. Tako je mogoče delavke s tem, da se stalno in obilno hranijo z medom ter pelodom in se o svobode nabiralnega dela, istočasno pa starejša zalega stalno nadomešča z mlado, pripraviti do neprekinjenega pitanja zaroda. Prav tako se dalo starejše delavke, ki so se že umaknile tej skrbi za zarod, prisliliti, da se na novo posvetijo temu delu, če odstranimo vse mlade čebele iz panja itd. Posebno ostra je delitev dela med matico, ki lega jajca, in delavkami, ki skrbe za razvoj teh jajc, zavoljo funkcionalnih razlik v organih. Tako sta pri matici jajčnika silno razvita in imata vsak po 160 do 180 jajcevodov, dočim so ti organi pri delavkah zelo okrnjeni in jih sestavlja le četvero do osem jajcevodov. A celo tukaj delitev v dve funkcijski skupini, namreč v skupino za proizvodnjo jajčec in skupino za vzrejo zalege, ni absolutno toga. če se namreč matica izgubi, se pričnejo jajčniki delavk razvijati in tvorijo prava jajčeca, ne traja dolgo, da pričnejo prej nerodovitne delavke jajčeca leči in postanejo na ta način neprave matice. Kakšen mehanizem ureja to stvar nam do danes še ni znano. Praktični čebelarji menijo običajno, da je vzrok za diferenciacijo v razvoju do matice ali delavke, ki nastopa tretji ali četrti dan ličinske dobe, v spremembah hrane, in sicer tako gleie kakovosti, kolikor glede koli-kosti. Običajna teorija je pri tem mislila na razlike v temeljnjih redilnih snoveh, kakor smo jih poznali nekoč. Moderna znanost pa nas je seznanila z nad vse važno ulogo komaj zaznatnih snovi v hrani, tako zvanih vitaminov, ki imajo odločilen vpliv pri urejanju vsakovrstnih funkcij. Tako so začeli misliti, da utegne tudi v tem primeru vplivati prisotnost ali nedostajanje takšnih učinkovitih snovi. V prvi vrsti so pomislili tu na vitamin E, tako zvani tokoferol, ki ima pri vretenčarjih odločujoč vpliv na rodovitnost ter embrionalni razvoj. Ali je nerodovitnost čebelnih delavk morda posledica nedostajanja vitamina E ? Poskusi, ki so jih napravili s podganjimi samicami, ki so jim v hrano primešali hrane za čebelne matice, so imeli delno pozitiven, delno negativen uspeh, tako da iz tega ni bilo mogoče zaključiti nič zanesljivega. Gertruda Hessova se je tedaj odločila, da bo poskuse izvršila s čebelami samimi. Izvršila jih je s kakšnimi 4000 čebelami, ki jim je v hrano primešala vitamina E ali jim ga spravila neposredno v krvni obtok V nobenem primeru pa ni mogla doseči specifičnega učinka, ki bi se pokazal s povečanimi jajčniki ali pa preuredbo v nadomestne matice. Tako tega vprašanja o mehanizmu, ki razvija v čebelni državi dvojno vrsto ženskih živali, še ni bilo mogoče rešiti. Navzlic temu pa je raziskovalka prepričana, da je iskati specifičnega činiteJja za ta razvoj v določenih snoveh in sicer v snoveh vitaminskega značaja. Jesen v Dolenjskih Toplicah •5*1 IgPlBiiil Radio-termalno zdravilišče Dolenjske Toplice so že od nekdaj naziva li zaradi izredno zdravilne terme »Kranjski Gastein« in so tudi eno najstarejših zdravilišč. Po zgo davtnslcih grobovih sodeč, ki so jih izkopali v neposredni bližini zdravilišča, so bile DcL Toplice znane in najbrže tudi že uporabljene kot kopališče že v halštatski dobi Seveda zgodovinsko ni mogoče dognati če in v kake svrhe se je terma v tej starodavni dobi uporabljala, pač pa je zgodovinski dokazano, da so vode že v 14. stoletju rabili v zdravilne svrhe. Verjetno je, da so tedanji prebivalci uporabljali toplo vodo. ki je prihajala iz velikih razpoklin povsem prosto pod milim nebom, tako da so si takratni prebivalci napravili preproste sedeže, ob slabem vremenu pa so se kopali pod' skalnato streho. V drugi polovici 17. stoletja pa je dal tedanji lastnik knez Ivan Vajkard Auersperg tam, kjer je zdaj veliki bazen, vrelec obzidati in napraviti streho. Druga dva odtoka sta ostala prosta v uporabo prebivalstvu. Sedanje poslopje je dal sezidati leta 1868. knez Jožef Auersperg, ki je z nekaj prezidki in dozidavanjem v bistvu ostalo neizpremenjeno do današnjega dne. Na sedanjem kopališkem trgu, ki so ga lani preuredili v ličen in zdravilišču ustrezajoč cvetlični park, so do leta 1834., ko je ve-ik požar upepelil vsa poslopja na desnem bregu potoka Sušice, stale pred kopališčem tri hiše. last topliških gospodarjev. Pogorišče je knez odkupil, da je razširil prostor pred zdraviliščem. Razširjeni prostor je krasiia mogočna lipa, ki je po požaru tudi precej trpela, toda se je sčasoma popolnoma zarastla ter je bila do leta 1933.. ko so jo odstranili, kras zdravilišča. Z odstranitvijo lipe je farna cerkev, pri kateri je lipa rastla. na slikovitosti mnogo izgubila. Do leta 1395., ko so bile Dol. Toplice spet žrtev požara, ie bilo zdravilišče večinoma v zakupu. Po tem požaru je prevzel zdravilišče v oskrbo Auerspergov gozdni urad v Soteski, k; se je trudil dvigniti kopališče in ga modernizirati času odgovarjajoči potrebi. Sezidali so veliki novi Zdraviliški dom, kamor se je preselila kuhinja in gostilna, ki je bila prej v kopališkem domu. V Zdraviliškem domu je vejika jedilna dvorana, ki je zelo akustična, kar so že pri gradbi upoštevali, ter je zatorej pripravna za prireditve. Med zadnjo svetovno vojno je služilo zdravilišče kot vojna bolnica, kamor so pošiljali v zdravilni termi zdravljenja po- . trebile vojake. Tj so bili nastanjeni v vo-I jaški bolnici, katero je že l 1818 podaril knez Viljem Auersperg tedanjemu vojaškemu erarju, dalje v Zdraviliškem domu, v dveh nalašč v ta namen zgrajenih velikih zidanih barakah in v šolskem poslopju. V vojaški bolnici so bili tudi že pred zadnjo svetovno vojno ob času kopališke sezone nastanjeni v zdravilni termi zdravljenja potrebni vojaki, zdaj pa je tu Invalidski dom, v katerem so v poletnih mesecih nastanjeni vojni invalidi, potrebni zdravljenja v kopališču. Zdravilišče Dolenjske Toplice leži 179 m nad morjem v lepi stranski dolini največje dolenjske reke Krke, ld je do leta 1883. zlasti slovela po obilnih rakih. Na desnem bregu potoka Sušice izvirajo vrelci, ki so tako močni, topli in čisti, da se morejo meriti z vsakim drugim termalnim vrelcem. Zdravilišče je oddaljeno od železniške postaje Straža,Toplice 4 km in ima v sezoni redno zvezo. Okolica zdravilišča je krasna in ima prikupljivi dolenjski značaj, po Gorjancih, glavnem pogorju Dolenjskega, po bližnjem kočevskem hribovju, kakor Rogu, ki je še domovina že zelo iztreblje-nih medvedov, po Gačah nad Črmošnji-cami in Sv. Petru, od koder je na Dolenjskem eden najlepših razgledov, je zdravilišče zavarovano proti ostrim vetrovom, zato ima milo podnebje in je dnevna temperatura enakomerna, tako da je bolnikom mogoče ostati ves dan na prostem. Milo podnebje pospešuje razvoj rastlinstva, ter raste razno drevje, grmovje in cvetice, katerih domovina so topli južni kraji. V studencih, ki so največ kraškega izvora, živi človeška ribica (proteus an-guinus). Vsak prijatelj svobodne narave najde tu dovolj razvedrila Okolica zdravilišča ni samo lepa in slikovita, temveč tudi romantična. Po vsej okolici, na katerokoli stran se sprehajalec obrne, je dovolj lepih izprehodov in tudi daljših izletov. — V veži kopališkega doma visi plastični zemljevid okolice zdravilišča, na katerem so načrtane vse pripravne in priporočljive izletne točke, kopališka uprava pa postreže tudi z malimi ročnimi zemljevidi ter drobno knjižico, kjer so popisani vsi bližnji in tudi daljši izleti. V kopališču so: veliki bazen, jamska kopel in štiri posebne kopeli. V kopališkem domu je mnogo moderno urejenih sob z mrzlo in toplo vodo za umivanje ter električna razsvetljava. Tudi v gostilnah in zasebnih hišah je več dobro opremljenih stanovanj. Zdravilna moč vode je odvisna od mine- ralnih sestavin, ki jih ima terma. Terma Dolenjskih Toplic je bila že večkrat preiskana ter se je dognalo, da vsebuje sledeče sestavine: kalij, natrij, stroncij, kalcij, barij, magnezij, železo, aluminij, klor, žveplo, kremikovo, fosforovo, borovo in ogljikovo kislino. Poleg navedenih sestavin je najvažnejša primes terme radioemana-cija. plin, sličen žlahtnim plinom, kakor argon, helij itd. Emanacija je radioaktivna substanca iz uranove skupine, ki izhaja direktno iz spremembe radia in ima možnost izžarvanja žarkov s pozitivno elektriko, ki so atomi helija in se spreminjajo v radij itd. Prednost dolenjskega zdravilišča je tudi v tem, da so kopalni bazeni zgrajeni neposredno nad izvirki, s čimer se večina drugih kopališč ne more ponašati, ker se voda v bazenih polni po ceveh iz izvirka in se pri tem izgubi emanacija. Emanacija povzroča po nekaj kopelih reakcijo, ki se pojavi z bolečinami in oteklinami, kakor n. pr. pri reumatizmu, kar je skoraj vedno znak zboljšanja ali celo popolnega ozdravljenja. — Ker pride emanacija do veljave le, če so kopalni bazeni neposredno nad izvirki, moremo Dol. Toplice šteti med zelo zdravilne. Vrelci dolenjske terme dajejo dnevno 30.000 hi termalne vode s terr.^e-raturo 37° do 38°. Terma je kristalno Cista, podobna studenčnici, ki se vidi v bazenu modrikasta. Je rezko grenkega okusa in pitna, ker je bogata na ogljikovi kislini in drugih raztopljenih mineralnih snoveh. Iz vode se dvigajo mehurčki ogljikove kisline in žveplenega plina, ki se opazi pri kopanju tudi po vsem telesu v obliki mehurčkov. Vremenske prilike nimajo na vrelec glede toplote in množine vode nikakega vpliva. Zgodovina Hrenovega križa Na sedanjem Ambroževem (poprej Žitnem) trgu je bila do leta 1896. med drugimi tudi hiša mesarja Franca Slovše. Tik nje, kakih petnajst korakov od šempetr-skega lesenega mostu, pa je stal sredi preproste železne ograje na dvostopnem vznožju kamniten križ, kakor stoji že dandanes. samo da na prostoru, bolj oddaljenem od sedanjega železobetonskega mostu. Prav v tekočem mesecu mine sto let, odkar so znova postavili to znamenje. Iz tega razloga navajamo nekoliko natančneje njegovo zgodovino. Leta 1598. je zasedel ljubljanski knezo-škofijski prestol Tomaž Hren z geslom: »Terret labor. aspice praemium!« (Ako te plaši trud. poglej na plačilo!) Novi vladika se je moral takoj, ko je prevzel visoko dostojanstvo, hudo boriti s protestantstvom. Njegov trud ni bil zaman. zakaj dosegel je, da so bili pregnani privrženci krive vere iz Ljubljane in da so prišli katoliški možje v mestni zastop. Pregledoval je z vnemo jn natančnostjo vso škofijo, skliceval cerkvene zbore ali sinode in pospeševal bratovščine. O celotnem svojem dejanju in nehanju je pisal dnevnik, ki je za nas zelo važen zgodovinski vir. Glede na vsestransko zmagoslavje katoličan stva nad protestantstvom je bil postavljen ob petindvajsetletnici njegovega škofovanja (1622) na povedanem kraju spominski križ, na katerega lični strani je Jezusova podobica, na obratni pa vzbočen kipec žalostne Matere božje s komaj vidno vklesanimi besedami: MONSTRA TE ESSE MATREM. (Pokaži, da si Mati.) Razpel ? je zgoraj na stebru, na katerem sc izklesani škofovska palica, nad njo mitra ali škofovska kapa in grba — Hrenov in škofovski. Pod grboma je napis: ARA ET VIA COELI 1622. (Zrtvenik in nebeška pot.) Na stebru spodaj je zaznamek »Restaur. 1842«, kar pomeni, da je bil križ iznova postavljen leta 1842. Stirivogelno vznožje stebra je dvostopno. Okrog manjšega, a više stoječega njegovega dela je napis z začetnicami Hrenovega imena in značaja kakor tudi s Hrenovim geslom in letnico prvotne postavitve znamenja, prav za prav obroblja vse štiri stranice tega dela vznožja tole vklesano besedilo: TH. EPVS. LAB. — TERRET LABOR — ASPICE PRAEMIVM — ANNO DNI MDCXXII. S spomenikom je združena naslednja pripovedka. Tam, kjer je zdaj šempetrski most, je bila do leta 1776. samo brv, predvsem zaradi škofijskega posestva, ležečega na levem bregu Ljubljanice (kakor pristave z velikim vrtom in obširnih njiv in travnikov, na katerih so dandanes splošna bolnišnica, Leonišče in nešteto hiš z vrtiči ob Jegličevi cesti. Ilirski, Skofji, Vrhovčevi in Prisojni ulici in prostrani trg Tabor). Po daljšem prestanku naj bi šla zopet enkrat procesija čez brv. Ob njej so napadli knezoškofa, nosečega Najsvetejše, protestanti. Toda ljubljanski kovači, ki so spremljali vladiko, so hrabro nastopili in pognali krivoverce v beg. In v spomin na ta dogodek naj bi bil baje postavljen rečeni križ. V narodni pripovedki pa opeva Janez Ci-gler ljubljanske kovače kot junake v boju zoper Turke, češ da so jih prepodili z gorečim železom, ko so hoteli požgati šem-petrsko cerkev. Brez dvoma je in verjetneje se zdi, da je bil postavljen spomenik res le za petin-dvaisetletnco Hrenovega škofovanja. Leta 1828. so spomenik podrli, njegove ostanke pa shranili pri Korenovih (v hiši s št. 10 na sedanjem Ambroževem trgu). Po prizadevanju šempetrskega župnika Mateja Svetličiča in tedanjega ljubljanskega župana Ivana N. Hradeckega so leta 1842. spomenik vnovič postavili, slovesno pa odkrili šele na velikonočni ponedeljek — dne 17. aprila 1843. Po duhovnem opravilu ob udeležbi mestnega župana, mnogo gospode in ljudstva sploh, se je pomikala procesija k spomeniku, ki ga je blagoslovil spred imenovani župnik. Spomenik je iz-gotovil kamnoseški mojster Ignacij Toman. Stroške zanj (161 gld. 10 kr.) so poravnavali z darili, h katerim so prispevali kne_ zoškof Anton Alojzij Wolf, Neža Vidic (po domače Korenova Neža) in nekoliko mestna duhovščina, primankljaj pa je plačal župnik Svetličič. Znamenje je ostalo na svojem prostoru, dokler ga niso v mesecih oktobru in novembru leta 1931. korenito prenovili. Tedaj je napravil kamnosek Feliks Toman za spomenik nov križ, prav takšen, kakor je bil prvotni. Stari je shranjen zdaj v državnem muzeju. Za časa preureditve Ambroževega trga leta 1940. je bil križ prestavljen na sedanje mesto. Alojzij Potočnik MODA »N DOM Veliki žepi Pa naj še kdo verjame, da se moda menja iz dneva v dan! Velike žepe na oblekah in na kostumih poznamo že nekaj let, a moda se jih še vedno ni naveličala. Kajti veliki, dvojno prešiti žepi niso samo praktični, temveč .majo tudi velik dekorativen pomen. Tudi letos jih bomo videle na preprostih športnih oblekah, na jesenskih kostumih in na novih plaščih, ki j''h že pripravljamo za zimo. Popoldanske obleke Pri popoldanskih oblekah ni moči govoriti o kakih temeljnih spremembah oblike, vendar pa lahko opažamo več kapricioz-nosti v podrobnostih. Gube in gubice se porajajo na životu in na krilu in se kažejo na neobičajnih mestih. Globoko spodaj prišlti nabirki dajejo postavi neko lahkotno razgibanost. Tu so tunike, ki sežejo nizko preko bokov, kazakl vseh oblik, izraženi včasih le v dveh krilcih na hrbtu, široki in ozki pasovi, nagubane proge okolj ramen — skratka vse, kar more poudariti ženskost postave. Okrasja pa je v splošnem zelo malo. Ce je obleka izrazito popoldanska in jo bomo nosile tudi zvečer v gledališče in v kavarno, jo lahko osvetlimo z diskretno razdeljenimi žarki iz bleščice ali z drobnimi našivi na žepih, na sprednjem delu tesno prilegajočega se kazaka ali na rokavicah. Toda to je okrasje, ki zahteva sigurnega okusa in sigurne roke — sicer se mu rajši odpovejmo! Evo dveh izrazito preprostih popoldanskih oblek: prva ima značilno jesensko obliko popoldanske obleke — dolgo, ozko tuniko, ki jo obrobimo s plisiranim nabir-1 kom. Z enakim nabirkom obdamo tudi ra-! mena, obe progi pa zaključimo z ozkima ' pentljama iz žameta Pri drugi obleki učinkuje zelo svojstveno pas v obliki steznika, ki ga vstavimo v životec. Pod belim ovratnikom nosimo tukaj še okrogel ovratnik iz žameta ali iz svile. Preprost jedilnik Kmečka juha. Za to juho si pripravimo nekaj korenja, repe, kolerabe, zelene, 1 ohrovtovo glavico. V« kg krompirja in razne dišave. Zelenjavo zrežemo na drobne rezance in pražimo z drobno sesekljano čebulo vred na kakršni koli maščobi, vse to zali jen o s k'»stno juho ali z vodo, v kateri sme kuhale kako zelenjavo, pozneje pa priaenemo na koščke zrezan krompir in kuhamo do mehkega. Juho zagosti mo z dvema rezinama črnega kruha ki ga namočimo v vreli vodi in žvrkljanega dolije-mo juhi, da se pokuha. Juho posolimo in popopramo in odišavimo z nekoliko lističi majarona in nasekljanim peteršiljem. Makaroni s fižolom. Pol kilograma fižola namočimo prejšnji večer, tako pripravljenega pa ga na lahnem ognju počasi skuhamo do mehkega. V posebni kožici pražimo na olju precej drobno nasekljane čebule, zelene in peteršilja. Ko je vse dobro prepraženo, dodamo tej mešanici še zvrhano jedilno žlico paradižnikove mezge in končno vržemo na to praženje še fižol, ki ga zalijemo s fižolovo vodo in dušimo pokritega še kakih 10 minut. Posebej skuhamo makarone (približno pol kg), jih dodamo fižolu in pustimo, da vse skupaj še enkrat prevre. Jabolčna omleta. Globok krožnik, poln starega kruha, namočimo Y vodi, v mleku ali v vinu, da nastane kašnata mešanica, ki pa ne sme biti tekoča. Semkaj ume-šamo še 4 žlice zmletih orehov, 4 žlice sladkorja, noževo konico pecilnega praška in poln krožnik nastrganih olupljenih jabolk. Vse skupaj dobro premešamo in spečemo na maslu ali na masti na obeh straneh. DISKRETEN »Obtoženec, tožba ram očita, da ste ukradli svojemu sosedu pet kokoši. Imate priče?« »Ne, gospod sodnik, jaz pred pričami ne kradem!« CE PRIDE MESCAN NA KMETE »Gospodična Urška, saj ste rekli, da bi se radi naučili, kako se na kmetih dela. Veste kaj, pomolzite nocoj namestu mene kravo.« »Hm, ne vem, ali pojde. Kar malo se bojim krave. Kaj ko bi najprej poizkusila pri teličku, ki še nima rogov.« KAJ VEfVI? IKA J ZNAM? 446. Kaj je taburet? 447. Kaj so trogloditi? 448. Kaj so ultra-žarki? 449. Koliko je trikotnikov? Poglejte si to sliko natančno! Predstavlja starinski kamen, na katerem je mnogo dro, temnomodro in vijoličasto. Barve spektra se imenujejo spektralne barve. Rdeč je oni konec spektra, ki je od sečnice ravnin (od lomečega roba optične prizme) manj odklonjen. Enak spektrum daje svetloba elektriške obiočnice, žarečega apna, gorečega magnezija in nekaterih drugih svetil; razpok. Vse razpoke pa so ravne in tvorijo številne trikotnike. Koliko trikotnikov bosta vsega skupaj našteli? To ni tako preprosto, kakor se vam vidi na prvi pogled. 40. Igra z orehi Dečki so igrali za orehe. Deček A je v prvi igri dobil toliko orehov, kolikor jih je pred igro imel. V drugi igri je izgubil dva orehi. V tretji igri je dobil toliko orehov, kolikor jih je imel po drugi igri. V četrti igri je izgubil dva oreha in je imel sedaj dvakrat toliko orehov, kolikor jih je imel pred prvo igro. Koliko? * Rešitev nalog 17. t. m.: 441. Dr. h. c. je okrajšava za »doetor honoris causa«, za »častnega doktorja«, ki je prejel svoj naslov kot priznanje kakšne svoje posebne zasluge, ne pa redno po položitvi doktorskega izpita. 442. Glavno ukrajinsko pristanišče Je Odesa. 443. Skozi navadno okensko šipo z vzporednima mejnima ravninama se zunanja svetloba lahko neznatno odkloni, ostane pa vzporedna z vpadno smerjo ln se drugače ne spremeni. Ce pa sta mejni -avnini druga proti drugi nagnjeni (optična prizma), se svetloba znatno odkloni proti debelejšemu koncu in se sončna svetloba obenem razkloni (razstre kakor pahljača) v raznobarvne svetlobe. Ce v zatemnjeni sobi prest režemo z optično prizmo sončno žarkovje, ki vpada skozi ozko špranjo v oknu, tako da je sečnica mejnih ravnin vzporedna s špranjo, dobimo na belem zaslonu za prizmo krasen barvni trak, ki se imenuje spektrum. V sprektru sončne svetlobe je nešteto veliko barv, ki prehajajo druga v drugo brez ostre meje ln razločujemo 7 glavnih barv: rdeče, oranžno, rumeno, zeleno, svetlomo- sončna in vsaka podobna svetloba se Imenuje bela svetloba. Vsaka spektralna barva se z drugo optično prizmo zopet lahko odkloni, se pa ne razkloni v nove barve; imenuje se enostavna ali homogena svetloba. Ce vse spektralno žarkovje zopet združimo (n. pr. z optično lečo), dobimo belo svetlobo. Bela svetloba je sestavljena, bele homogene svetlobe ni. Spektralne barve Imajo različno lomljivost; najmanjšo lomljivost ima skrajna rdeča barva, največjo lomljivost ima skrajna violičasta barva. V odgovoru na vprašane 438. smo povedali, da je svetloba neko elektromagnetno valovanje in da imajo svetlobe povprečno valovno dolžino okroglo 1/2000 milimetra. Skrajna rdeča barva spektra ima valovno dolžino 0,000760, določena zelena 0,000527 in skrajna vijoličasta 0,000396 milimetra. Navedeno barvno žarkovje tvori vI