Vso k življenjn se budi — mladina, vstani tudi ti! (Iz pisma slovenske kmetske mladenke) Glej, za goro se že svita, V novi zarji vstaja daa, V njem bo tebi, domovina, Čas usodnih doi končan . . . Da, k luCi vstajaš, moj slovenski rod! Jasnejša bodočaost odpira se pred teboj, mila slovenska domovina. Misli, ki so jih rodila srca velikih mož, ki so že od nekdaj spoznavali ia zrli vedno naraščajoCe težnje trpečega naroda, zanetila so neugasjiv ogenj vroCe domovnske ljabezni ˇ srcu vsakega zavedno slovenssega državljana v habsburški monarhiji. Iq ta ljubezen bo plamfela naprej, dokler je ne obvlada zavest srečna-blagodoneča: Prost si, zatiran rod — končano je gorje, ki si ga užival toliko ča3a! Spoznal te je, čul je tvoj glas pravični, Ijudomili vladar na prestoiu Habsburžanov. Eaako Ijubeč vse narode, dal je prostost tndi tebi obmejna država na jugu, ki hočeš ostati v zvestobi in Ijubezni na rnejoiku večao-lepe in rnogočJ.e Avstnje. Saj geslo naše je in os ane za vedno: Vse za vero, dom cesarja! In o tem gotovo dovolj prepričujejo dejanja neu irašenih, junaSkih sobratov na bojnih poljanah. Kako oblastno ravnajo in gospodujejo nad narni rni, ki mislijo, da nismo zmožai iztrgati se jim iz rok snženjstta, da srno in moramo oat&ti otro «i zatiranega, z»postavljenega naroda! Pa ne, nikiar ia nikoli oe! Varajo se t tem ozira nasprotBiki naSih stremljenj. Mejt našega robstra ne morejo segati dalje. Trpljenje. pod katerim jeCiš že toliko let, draga ¦lovenska domovina, je prikipelo do trhanca. Kar so si naši zaslužai predaiki prizadevali, stopilo je sedaj z rso silo na plan. Da, in prav tako, kajti le s silo in srCnostjo se more iztojevati prava zmaga. Proč iedaj z maloduSnostjo, proč z boječnostjo! Na delo, na delo! Z navdušenjem za njim, ki je z vsem duhom delai in se trudil za dosego velikega namena. za dosego skapnosti t sreCai Jogoslariji. In ta plemenita duša je bil za narod živeči, za narod trpeči dr. Krek. A božja Pretidnoet ga je odpoklicala t najpomenljivejšem času iz sokne doline užirat plačilo v nadzvezdni dom lepSega življenja — prave sreče. V boli so zaplakala aaša srca ob grobu ljubljenca slovenskega naroda, Umrl je sicer on, a njegor dih še živi. Ni nara treba omahovati. hk ti, predraga mladioa!? Ali ne hrepeni tudi naš« srce se združiti z naširni narodnuni prrobo ritelji, ki žele osrečiti in drigniti k boljšim časom naS aarod, na3e domoTe? Ali ne hrepenimo tudi mi za dosego teh vzrišemh ciljer? 0 gotovo! In prapričana sem, da z zanimanjem slediš gibanja in mztoju Telepomembne majniške jugoslovanske deklaraeij«. Tse s« združuj« in pridružuje tema gi banju. Sresti si stoje globokoTkoreninjene ljubezni do sToje domorine, do materinega jezika, hitimo tndi nai v bran in t pomoč zatiranemu narodu! Razjasnijo naj se temni zastori nad nami, nad naSimi sobrati in sestrami z juga, da se njih trpka asoda ipremeni enkrat t srečnejše dnere v svo bodai, združeni, habsburško avstrijski Jugoslaviji! Čas kliče tudi nas Toraj na delo, po- gnmno, srčno! Okrajni zastopi, občinski odbori, izobražeralna društva, mladinske organizacije, slorenski možje, mladeniCi in dekleta, na plan! Z vso rnemo na agitacijo za cilje naše! Na bojiščih se žrtvujejo naši bratje in oCetje! Tam nam žifljenske are potekajo ob domaCih ognjiščih, toraj bodi: Dvigniti te dragocene zaklade r svetle padajo in umirujo najbaljši siaovi našega naroda. Niso li te žrtre dovolj za osvoboditeT njih in naše tlačene domovine? Naloga nas rseh, ki Se biser« v Jagoslaviji pod habsburšJam žezlom. Sirimo veliko jugosloransko mi»el do zadnje sloTenske hiše ob jezikorni meji, do zadnje kočice t gororju, da bo iz drobnega semena Tzrastlo mogočno drevo — Jogoslavija! Obmejni bratje in sestre sledimo klicu domorine! — Zastava jugoslovanske misli nai zaTihra nad naSimi domovi! V delu združimo se Tsi! — Složnost naj nam moč krepi! Živela Jugoslarija! Živeli nje prvoboritelji! kliit t imenu sloveaske štajerske mladine Pepca Muropoljska.