297 Socijalno-politiške razprave. Bivša parižka komuna in socijalizem. Socijalno-politiška študija. Spisal dr. V. Zamik. VIL Ko je enkrat 1816. in 1817. leta spet občni mir v Evropi zavladal, postalo je Owen-ovo ime znano in cel6 slavno po celi Evropi. V vas New Lenark k njegovi fabriki so popotniki iz daljnih in bližnjih krajev romali njegovih socijalnih reform ogledovat in občudovat; naj viša aristokracija se je za to zanimala, vojvoda Kentski je postal njegov zaštitnik in rusovski cesar in prusovski kralj sta se mu vklanjala. — Owen je pisal dva dela pod naslovom: „Novi nazori o društvu ali razprava o ustroju človeškega značaja" *) in pa: ,,Knjiga o novem moralnem svetu*'.**) V teh delih Owen popolnoma metodično preiskuje duševne zmožnosti človeka in tiste pogoje, pod kterimi bi mogel človek do največega mnralnega razvitka priti. To je tudi prava pot bila, ker Owen je hotel prilagoditi svoje socijalne reforme človeški naravi, ne pa se proti postaviti njenemu ustroju, kakor so to drugi komunisti delali. — Owen pravi, da človek ni nič druzega nego proizvod znotranjih in vnanjih vplivov. Zatoraj se pa tudi lahko človek pri najboljih zmožnostih popolnoma popači. Da se temu v okom pride, treba je skrbeti, da se vsi slabi vplivi kolikor mogoče preprečijo in odstranijo, dobri pa razvij6. Pogoji tega razvitka je po Owen-ovih mislih: zdravje človeka na duši in na telesu, kar se najlože doseže s telovadstvom, z izbu-jenjem ljubezni do bližnjega, z osiguranjem potrebnih vžitkov, s splošnim delom, ktero ne sme zmerom eno in isto biti, nego se mora spreminjati. Tudi je treba lepega in ugodnega društvenega medsebnega občenja in mnogo popotovanja; neobhodno potrebna je svoboda tiska in govora, s kterim sredstvom se mora posebno na to delati, da se vse vraže iztrebijo, posebno pa vsak strah in vsaka bojazen pred večnimi kaznimi. V dosego tega namena hoče Owen, da se osnujejo komunistične občine od 500 do 2000 udov, kteri smejo samo v vaseh živeti. Naj veča oblast je v rokah občinskih svetovalcev, ki morajo biti že 40 ali vsaj najmanj 30 let stari, ki se v javnih sejah posvetujejo in na ta način vladajo. Odgoja je splošna in za vse enaka. Zakon je enojin, pa se lahko, ako mož pa žena drug za druzega več ne marata, precej razveže. Vsi občinarji dobivajo vse, česar potrebujejo, od občine, poleg tega so pa vsi k istemu delu obvezani. Zarad tega se pa vsak obČinar, da se načelo enakosti Čem mogoče najostrejše vzdržuje, v teku svojega življenja vseh del vdeležuje. Vsi občinarji se razdele po letih v 8 razredov, v vsak razred pa spada oletnih tečajev. V vsakem teh 8 razredov imajo vsi občinarji enako delo in opravilo. Med občinami cele dežele (entre les commu-nes de tout le pays) pa ne bi bilo nobene druge zveze nego kongres, ki se zbira le včasih od slučaja do slučaja za posvetovanje skupnih zadev. — Važna in pomenljiva je zarad tega Owenova sistema, ker se iz vsega dela in početja bivše parižke komune vidi, da je ravno ta načrt državnega ustroja komunardom najbolj pred očmi lebdil. Owen je bil za uresničenje in oživotvorenje svojih idej neizmerno delaven: razpošiljal *) New vewo on the societv or essay on the formation of the human character, by Robert Owen, London 1820. **) The book of the new moral world, by R. Owen, at London 1822. Pia. je o tem dolge in temeljite spomenice raznovrstnim vladam , stavljal je v tem smislu predloge v parlamentu, vtemeljival je društva, skliceval je za to tabore, na kterih je navdušeno za svoje ideje govoril. Pa ves trud in vse to natezanje mu ni nič pomagalo, nakopal si je bil s tem na glavo mnogo sovražnikov, med kterimi so bili duhovni najbolj razdraženi. Vsled preganjanja od vseh strani je zapustil Evropo in podal se v Ameriko, kjer je ustanovil tako komunistično občino pod imenom „New'Harmony", v kteri je hotel svojo sistemo praktično poskusiti. A tudi tu ni bilo nobenega vspeha, vse ga je ,,fratalo". Nejevoljen je popustil svojo občino „New-Harmony" in spet se je v Evropo vrnil. Vdeleževal se je potem vseh podvzetij , kterim namen je bil delalcem stanje olajšati. Umrl je R. Owen še le pred nekterimi leti čez 80 let star. Ako preidemo na kritiko*) komunističnih osnov, moramo naj poprej izreči, da se v teh komunističnih teorijah nahaja cela zmes ekonomičnih, političnih in tudi etičnih nazorov, med tem ko je v liberalizmu vse to v posebnih sistemah razvito. Komunizem postavi v prvo vrsto ta-le etično-politični stavek: da so vsi ljudje enaki in enakopravni in da ni in ne bode potem pri enakem odgo-jevanji in pri enakem premoženji nobenega razločka več med posamesnimi osebami. Pa ravno to ni res. Skušnja nas uči, da so se osebe čisto enako odgojene in z enakim premoženjem obdarovane pozneje v življenji zevsema različno razvile. V vsakdanjem življenji imamo priliko dan za dnevom opazovati, da se otroci ene in iste obitelji ali družine, proizlazeči od istih sta-rišev, toraj v mladosti v enakem materielnem položaji, pozneje v življenji drug drugemu diametralno protivno razvij6, tako, da se Čisto glas sliši: to pa ni mogoče, da bi bil ta tega in tega brat, ali ta ženska te in te sestra! Ravno nagon k razvitku posebne individualnosti je človeški naravi najbolj prirojen, rekel bi, da je ravno to karakteristikon človeškega roda v primeri z živalstvom. Toraj je ta stavek komunistov, ker je v popolnem protislovji z našo naravo, neistinit in v praksi neizpeljiv. Drugi glavni stavek komunizma je, da imajo vsi ljudje isto pravico do vžitka vseh naravnih pridelkov. Ta stavek bi bil samo takrat resničen, ako bi bilo vsako delo ostro prepovedano in ako bi ljudem nobenega druzega truda treba ne bilo kot roke stezati in si pridelke narave z drevja trgati in na taki ali slični način prisvojevati. Ker pa to fizično ni mogoče in ker vse komunistične sisteme delo in nektere cel6 strogo delo od svojih državljanov zahtevajo, treba je pomisliti, da vsi ljudje niso enako za delo zmožni in da imajo še manj vsi ljudje enako veselje do dela. Nikdar se pa ne bodo dali za delo izvrstno zmožni ljudje v tako državo stlačiti, kjer bi bili primorani ne le za se, temuč tudi za slabičke in bedake delati, še teže bi se pa taki norci našli, ki bi s svojo marljivostjo delali. — Tudi ta stavek izmed komunističnih zahtev je proti ustroju človeške narave naperen, toraj v vseh premisah neresničen in neizpeljiv. Tretji stavek komunistov se glasi: da imajo vsi ljudje enake potrebe. Naše potrebe so pa že po svojem načinu in po svojem obsežku jako različne. Pri vsakem delu se to vidi: Nekterega kako delo, na priliko podobarstvo, strašno veseli, duhta in duhta, da kaj novega iznajde, da, ob kratko rečeno, umetnik postane. Koliko imamo že mi Slovenci takih izvrstnih samoukov!! Drugi pa *) Beri izvrstno kritiko o komunizmu v 2. oddelku I. zvezka Marlo-tovega dela: „Sistem der Weltokonomie" stran 484-518. Pis. spet, ako bi bil po ustroji komunistične države ravno k podobarstvu komandiran, bi se z nepopisno nejevoljo tega dela lotil, bi pri vsakem udarcu svojega kladva preklinjal in ne bi celo leto niti najbolj navadnega cestnega kamna izsekal, niti najbolj prostega in robatega svetnika za najbolj zapuščeno kmečko kapelico iz-tesal. — Tudi ta stavek je protinaraven in vsled tega neresničen in neizvedljiv. 298