teto IV., Stev. 1S7
V Mubifani, sobota dne It. avgusta 1923
1'ušlnlua puvialiraua.
Posamezna siev. stane 1*90 Oln
latiaf o» 4 ajutrgl, ^ 11 ■
jtane mesečno 12-50 Din
It inozemstvo 26-— m
■cobvezn* Oglaat po tarifo
Uredništvo:
mk!uSI4era cesta it. 16/1 Telefon St 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernov« nI. it 54. Telet it 3&
Podružnice:
Maribor, Barvarska nI. L
TeL it. 22, Cel|e, Aleksandrova •
Račun pri poitn. čekor, uvodn itev, 11.842.
Ljubljana, 10. avgusta.
Brezpravnost ln protizakonitost na »eleznici ne traja samo naprej, mn.rveč te še pojačuje.
Minister saobračaja dr. Velizar Jan-fcovič je v svojem poslednjem uradnem komunikeju izjavil, da je odrejena militarizacija železničarjev na podlagi zakona o stavkah na železnicah z ine 15. decembra 1921. Daei ta zakon izrecno določa, da se kličejo na voja-iCko vaje v tem slučaju le vojaški ob-rezanci-železničarji od 18. do 50. leta, 'dičejo sedaj na vojne vežbe vse vprek. Pozivnice dobivajo 1 j ud jo po 5 0, 6 0 in 70 let stari, po-[jvnlce dobivajo tudi mrtvi. Na uradnih prijavnicah, s katerimi ?e morajo vsi vpoklicanci vsak dan rglaeati v svrho potrdila, da so dejan-iko vršili dolžnost, je videti, da so iste namenjeno tudi za ženske, dasl so te po zakonu od vojne vežbe izključene. Ko so stari gospodje danes zahtevali od vojaške komande pojasnila, na podlagi katerega zakona so klicani na vojaške vaje, so dobili odgovor, da je pač tako »naredjenje vlado.
Pri nas torej ne velja ustava, vlada ne pozna člena 04. ustave, po katerem uredbe upravnih oblasti nc smejo nasprotovati niti ustavi, niti zakonu, za radi katerega uporabe so izdane. Gospodje ministri lahko svobodno lomijo •.lostave in vlada, ki je prisegla na ustavo in na zakone in ki jo prva iiolžna ravnati se po njih, uvaja v življenje državljanov nezakonitost in naj-krutejšo brezpravnost. Tu morajo prenehati vsi oziri. Ogro ena jo svoboda in poteptana pravica tisočev in tisočev državljanov. Ustvarjen je prejudie, po katerem nas lahko se državljane brez najmanjšega vzroka postavijo pod izjemno odredbe, izdane od nasilnih in samopašnih ministrov.
Zakaj nI vlada razglasila nad Slovenijo raje preki sod? Železničarji ln vsi oni, ki se sedaj na nezakonit način kličejo na vojaške vaje, bi vedeli, ka-(teri zakon se uporablja in bili bi vsaj toliko na boljšem, da bi zvedeli za iz-cmni zakon po javnih razglasih. Tudi ,bi v slučaju prekega soda stali ljudje pod civilnim sodstvom, kl pa se pri prekem sodu razteza samo na hudodelstva, ne pa tudi na disciplinarno zadeve in tudi ne na pregrešite in prestopke.
Cui prodest? Komu naj korist! zlo-tipotreba zakonov, kakor jo je vlada zagrešila z militarizacijo na želozni-cah? Državi? Konsolidaciji države? Vladarju? Ugledu naše vojske?
Delavstvo je miruo in dostojno ustavilo delo, točno povedalo, kako dolgo bo delo počivalo, potem pa je s Btaro potrpežljivostjo zopet prišlo na delo. Ravnateljstvo južne železnice objavlja danes, da jo preiskava dognala, da so se obustave dela udeležili pristaši vseh strank in da ni bila v zvezi z nobenimi prevratnimi nameni. In vendar tako drakonske represalije!
Lačnega otroka more s kolom po glavi udariti samo tako nesocljalna in tcakcljonarna vlada, kakor je radikalna. Gotovo pa je, da se s takimi zločini in krivicami ne goji ljubezen in navdušenje do države. Tako se tndi ne pospešuje zadovoljstva, niti ne veselje do dela.
Gospod Velizar docela pozablja, da !? slovensko ljudstvo živelo stoletja v Avstriji in da se šele polagoma pri-nčuje pojmovanju parlamentarne monarhije. Zato pri nas narod šo ne razume, da nosi za vsak vladarjev podpis izključno odgovornost vsakokratna vlada.
In vojska? Srce nas boli, ko vidimo, »i kako smel in brezobziren način se zlorablja oni faktor, ki bi smel služiti 1« v najskrajnejšem slučaju kot sredstvo za vzdrževanje reda in miru v dr-ž&vi,
Nujna !n neodložljiva državna potreba je, da se brezpravno stanje na železnici takoj odpravi ter militarizacijo "kine. Ako gospod prometni minister f«ga ne uvideva, naj stori to po svoji Iniciativi vojni minister, ki je o pranem stanju zadeve lahko boljše informiran.
Z vzpostavitvijo zakonitega stanja železnici pa stvar še nikakor ue ®e biti končana. Pred sodišče spadajo vsi, ki so uradno zagrešili nasilje "ad narodom, pred sodišče pa spada Predvsem gospod minister saobračaja fr. Velizar Jankovič, ki je v prvi vrsti odgovoren, da se je na eklatanten ln ^eodpustljiv način kršila ustava in ttšil državni zakon.
- —iT-ir —
Radič pobegnil na Dunaj
POKRAJINSKA UPRAVA GA IŠČE PO CELEM HRVATSKEM. -POTOVAL JE BREZ POTNEGA LISTA.
Beograd, 10. avgusta, p. Po informacijah, ki lili Ja dobila vlada, sc Radič nahaja na Dunaju. Danes dopoldne le minister za notranje stvari dobil obvestilo, da Je Radič med 22. in 23. julijem pobegnil iz naše države.
Opoldne le minister Vujičič dobil poročilo zagrebškega namestnika Clmlča, da Je odredil, da se Ima Radič povsod iskati. Doseda) ga na Hrvatskam nI mogel najti. Od našega poslanika na Dunaju pa je dobila vlada poročilo, da se Radič že nekoliko dni nahala na Dunaju. Nocoj se ie v Beogradu trdilo, da se Radič nahaja na potu z Dunaja v Trst, odkoder namerava oditi v Rim. Vašemu korespondentu so danes izjavili v notra-nlern ministrstvu, da so vedeli za Ra-dičev odhod že 23. julija, da pa niso mogli vedeti, kam je odšel. Nocoj so do znali v notranjem ministrstvu, da Je Radič takoj, ko Je došel na Dunaj, stopil v stik s člani »Probujajočlh se Madža-
rov« in z makedonstvujuščiml, posebno z bolgarskim generalom Protogerovom.
Notranji minister o Radlčevcm potovanju.
Beograd, 10. avgusta, p. Dopoldne Jc minister za notranje stvari Vullčlč sprejel novinarje In rekel, da je Radii res odpotoval na Dunaj. Izjavil Je, da Io napram temu ravnodušen ln da se na Radiča sploh ni parilo. Ker Je odpotoval brez potnega Usta ss tako tudi lahko vrne.
Namestnik Ctmld pade?
Beograd, 10. avgusta, p. Iz vladnih krogov doznava Vaš dopisnik, da bo zagrebški namestnik Cimlč v kratkem odstavljen in da bo na njegovo mesto imenovan admiral Priča. Ta Izprememba se Izvrši radi likvidaciic pokrajinske uprave ter se ima Izvesti do mcscca septem bra t. L
Nemčifa drv! v prepad
ANARHIJA IN RAZKROJ NA VSEJ ČRTI. — ŠIRJENJE STAVK. -LISTI NE IZHAJAJO. — BANKE IN TRGOVINE ZAPRTE. - NARAŠČAJOČA PANIKA. — KOMUNISTI NA PREŽI.
Demokratski protest profi vladnemu terorju
RADIKALCI NASTOPAJO PRI OBČINSKIH VOLITVAH V SRBIJI ŠE HUJŠE KAKOR SO PRI SKUPŠČINSKIH.
Beograd) 10. avgusta., p. Danes dopoldne sta v imenu demokiatskega kluoa poslanca Davidovič in Sokič posetila ministra za nofanje stvari Vujičiča in mu izročila protestno spomenico demokratskega postaniškega kluba. Spomenica navaja, da so po poročilih, ki jih je dobil demokratski klub iz Srbije in Črne gore, vrSi od političnih oblastih nezaslišano nasilje nad volilci. še hujše, kakor jc bilo meseca marca v času volitev v narodno skupščino. Politični pro-tivniki radikalno stranke so postavljeni izven zakona. Takoj ko se bo sestala narodna skupščina, se bodo v posebni interpelaciji navedli konkretni primeri terorja radikalnih oblasti v severni in južni Srbiji in v Črni gori. Od velikega župana do zadnjega orožnika se giblje vso osobje političnih oblasti in grozi prebivalcem, kl kandidirajo na demokratski listi. Neki sreskl načelnik jo izdai nared-bo, da bodo vsi oni. Iti bodo predložili demokratske liste, okusili zakonite posledice. ker s tem zapostavljajo vladno listo, zapeljavajo narod in kršijo red in mir v državi. Druga naredba prepoveduje na shodih govoriti o izrednih davkih in o kuluku.
Te pretnje niso samo pretnje na papirju. temveč oblasti stvarno vrše teror ln zapirajo odlične osebe. V neliem selu je
bil aretiran župan-svečenik samo zato. ker je demokrat. Demokrati opozarjajo ministra za notranje stvari, da je to stanje tako opasno. da more javni red ln mir spraviti v največjo nevarnost. Do-mokrati opominjajo ministra, da mora kot najvišji čuvar reda svojo organe napotiti na skrupulozno vršenje zakona iu spoštovanje svobode.
Isto predstavko so demokrati poslali tudi Pašiču. Davidovič in Sokič sta ostala pri ministru Vujičiču v daljšem razgovoru in mu navedla konkretne primere terorja političnih oblasti Vujičič je obljubil, da bo odredil — preiskavo.
PRAZNA NAREDBA.
Beograd« 10. avgusta, p Večerni listi poročajo: Vsled predstavke demokrat-skega poslaniškega kluba je minister Vujičič popoldne izdal naredbo, da morajo veliki župani v Srbiji in Črni gori vršiti občinske volitve brez vsakega terorja.
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA-.
Beograd, 10. avgusta, p. Jutri dopoldne bo seja demokratskega kluba, na kateri bo Davidovič poročal o svoji misiji pri Vujičiču. Nato se bo razpravljalo o Internih stvareh demokratske stranke.
Berlin, 10. avgusta, s. Danes jo pričela splošna stavka »tiskarjev. «Die roto Fahne« poživlja svojo pristaše, naj v vseh obratih izvajajo pasivno rezi-steuco in naj zahtevajo takojšnje izplačilo desetih milijonov mark kot dra-ginjsko doklado.
Berlin, 10. avgusta. J. Notranji položaj v Nemčiji se Je znova poslabša!, najboll seveda v Berlinu samemu, kjer cirkullrajo neprestano najboll divje vesti. Teko se govori, da bo delavstvo stopilo v splošno stavko, in da Jc na raznih krajih mesta prišlo do plcnitcv trgovin. Tiskarji so žc pričeli stavko, in listi no morejo izhajati. Razburjenje med delavstvom narašča. Komunisti menijo, da Jc sedaj prišel njihov čus. «Die rote VaU-nc. objavlja poziv, v katerem zahteva padcc vlade, ustanovitev delavce In kmečka vlade ter zaplembo živil.
Dunaj, 10. avgusta, j. V Nemčiji se pripravljajo jelo resui dogodki. Rudek in dunajski ruski poslanik s o nahajata sedaj v Berlinu, kamor je dospelo tudi več jugoslovanskih komunistov, ki bivajo v emigraciji na Dunaju. Tajnik socijalnodemokratsko stranko v Frankfurtu je izjavil, da so pripravljeni na vse. Ako hočejo fašisti poskusiti puč, bodo naleteli na močan odpor. Socljallsti so žo organizirali svojo obrambne organizacije. Tudi kutnuni sti so ustanovili svoje oddelke, ki bodo
perinanenci. Vodje političnih strank gledajo z veliko skrbjo na pretečo nevarnost, katere no morejo zajezili. POPOLN GOSPODARSKI RAZKROJ. Kaos na deviznem trgu je popoln. Nihče no ve, kalto naj so določi cena niai ke. Pomanjkanje denarnih sredstev po-staja vedno večje. Državna banka ne more zadostiti niti delu zalilov, ki se stav ljajo nanjo in je morala ob 10. dopoldne zapreti svojo urade. Z oziroui na to so se zaprle tudi ostale banke.
Veletrgovine no delajo, ker vsled pomanjkanja denarja ni kupcev. Le pred trgovinami z živili postaja vrstn čakajočih vedno več ju. Komunistična propaganda se ruzširjn z vso naglico. Vlade pritiska na delodajalce, da upoštevaj' čimbolj zahtove delavcev. V Hamburg" je prenehalo delo v vseli ladjedelnicah
STAVKE IN DEMONSTRACIJE Berlin, 10. avgusta, s. Kakor javljajo listi, je prišlo pri nekaterih veletvrdkab berlinske kovinske Industrije, tako p: i Sicmensu, pri Bergmannu. pri Deutscli Ivabclgesellschaft in pri A. K. G. do tur bulentnih scen. Delavstvo jo demonstri ralo na dvoriščih tovarn ter izjavilo, d.t no bo prej pričelo z delom, dokler sc n' izplačajo predujmi. Predsedstvo berlin skih kovinskih industrijalcev jo skleni lo jutri izplačati predujem po 2 iu pol skupno s socijalnimi demokrati nasto-i milijona, ako bo dobilo denar. V \Vittc pali proti reakciji. «Abond» javlja, da|n.iu pri Berlinu se je danes dopoldiv pričakujejo komunisti velike demon- j zbrala velika množica dolavcov ter de stracije narodnih Bocijalcov. Vendar monstrirala. fvle policija, ki jo prihitela pa upajo, da se bo ohranila republika na tovornih avtomobilih jo razpršila d-in da se bo končno uvedla diktatura I lavco ter vzpostavila mir"in ied.
Ministrski s
Beograd, 10. avgusta, p. Nocoj Je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala do 7. zvečer. Razpravljali so o pogrebu Va-troslava Jagiča. Ker je minister prosvete obolel, bo zastopal vlado na pogrebu rektor zagrebškega vseučilišče.
Nato se je sklepalo o izvozu pšenice. Poljedelski minister je poročal, da je žetev zelo dobra pri nas ln v Inozemstva Gospodarsko-finančni odbor ministrov je bil pooblaščen, da zniža izvozno carino za žito in da najame v inozemstvu vagone za Izvoz žita. Nato je vlada določila razmestitev velikih županov ter Je dotič-nl ukaz izročila Velizarju Jankoviču, ki je z njim nocoj odpotoval na Bled. Na koncu seje je dospelo poročilo, da je g. Pašič davi dospel v francosko kopališče Etienne le Bains.
MINISTRI NA POTOVANJIH.
Beograd, 10. avgusta, p. Včeraj je bil na Bledu volni minister general Pe-šlč. Danes je odpotoval v Novi Sad trgovinski minister dr. Dragutin Količ, ki bo tam otvoril veliki vzorčni sejem. — Jutri zvečer odpotuje na Bled minister za vere dr. Janjič. — Minister za pošto In brzojav Je odpotoval v svoj volilni okraj Plrot.
DRUGI OBROK ZLATA. A.-O. BANKE.
Beograd, 10. avgusta, r. Direktor Narodne banke g. Novakovlč odpotuje na Duna), da prevzame 6 milijonov zlatih avstrijskih kron. To |e drugI obrok, kl ga dot)! naša država od likvidacije avstro-ogrske banka
POLJSKI NOVINARJI V BEOGRADU.
Beograd. 10- avgusta, p. Danes so dospeli v Beograd poljski novinarji, ki so se udeležili l]ubljanskega kongresa. Pollski poslanik Jim Je prlrodll kosilo v poslaništvu, zvečer pa je beograjska sekcija novinarjev priredila banket v kavarni »Sreskl krall«.
Kralj Hieksander in Masaryk
Praga, 10. avgusta. J. Kakor se doznava, bodo kralj Aleksander in romunska kraljeva dvojica koncem avgusta dospeli v Prago, da posetijo predsednika Masa ryka.
Dunaj, 10. avgusta, j. Kakor Javljajo listi, bo predsednik Masaryk v Jeseni odpotoval v Budimpešto- nakar bo obiskal Beograd. Ob tej priliki bo Masaryk poselil tudi Dunaj, kar je že več časa nameravano .
DRUGA OBLETNICA SMRTI KRALJA PETRA.
Beograd, 10. avgusta, p. Vlada ic sklenila, da se dne 14. t. m. vrši dveletna spominska slavnost po pokojnem kralju Petru v Beogradu, na Bledu In na Oplencu
MORNARSKA STAVKA.
Beograd, 10. avgusta, p. Dane* dopoldne je imel prometni minister Jankovič konferenco s komisijo, ki le Imela nalogo, da preišče vzroke mornariške stavke na Jadranu. Minister Je dobil podrobna poročila, da se stavka ne more končati, ker država dolguje brodo-lastnikom 36 milijonov dinarjev, ki radi tega ne morelo dati večjih mezd. Minister bo to poročilo — preštudiral.
DESETDINARSKE NOVČANICE.
Beograd, 10. avgusta, p. Finančni minister je odredil, da se novčanlce po 10 dinarjev. Izdane 1. 1919, vzamejo Iz prometa do 10. junija 1924.
JADRANSKA STRAŽA.
Beograd. 10. avgusta, p. Nocoj sta odpotovala v Split pomočnik prometnega ministra In kontreadmlral Haus na proslavo Jadranske Straže,
proletarijata. Za prihodnjo dni pričakujejo v Berlinu odločilne dogodke.
Danes so odpovedale tudi železnice. Na stcttinskein in potsdamskem tovornem kolodvoru so vsi delavci zapustili svoja mesta. Na progah severno od Berlina lokalni in tudi ostali promet nI več normalen. Obstoji nevarnost, da se popolnoma ustavi. Državna že-Icztiica je Ze popolnoma u.-tavila svoj promet.
Vesti o nameravani splošni stavki se veduo bolj potrjujejo. Strokovne organizacije so izgubilo vso oblast nad delavci. Delavci izvajajo ali pasivno rezistenco ali izvršujejo odkrito sabotažo.
Ravnajo se po paroli lista «Die rote Fahne=: za slabo plačo slabo delo. Tudi v mestnih vodovodih so vsak čas pričakuje, da bo delo prenehalo. Mesto bi s tem ostalo brez vode.
Med prebivalstvom vlada panika. Mnogi skušajo nakupiti za vsako ceno živila, da so vočigled pretečo ustavitve dovoza zavarujejo pred gladom. Kupci skušajo dobiti blago na čeke, kar pa večina trgovin odklanja. V mestih severne Nemčijo jo prišlo žo do plenitve. Za jutri, na obletnico wei-marske ustave, se pričakujejo krvavi spopadi. Policija in državna bramba je v pripravljenosti. Ministrski svet je v
Hamburg. 10. avgusta, s. V tukajšnji!; ladjedelnicah jo popolnoma ustavljen1' delo. V nekaterih obratih eo prišli za stopnlkl delavcev, da se pogajajo r vo<i stvom ladjedelnic.
Berlin, 10. avgusta, s. Badenski zdravniki nameravajo pričeti s splošno stav ko, ako so prihodnje dni no prične po možna akcija za zdravnike.
REICHSTAG.
Berlin, 10. avgusta, j. Na današnji seli državnega zbora se jo nadaljevala debata o vladni Izjavi. Komunistični poslane Froehlich, urednik lista <Dle rote Fab ne> je očital vlndi, da je Nemčijo spravila v propad ter je izjavil, da ima doka-je, da jc Stinnes že stopil v zvezo z francosko tvrdko Selineider-Crcuzot. Zalito val je tudi, da se slavi državni kancelat Cuno pred državno sodišče.
Poslanec nemško ljudske stranke Graefe jo zavračal očitek, da je nemška ljudska stranka v zvezi z komunisti. Stinnes do sedaj še ni govoril. Ko se je govorilo o njegovih zvezali s tvrdko Sclinci-der-Creuzot, jc zaltlical, da je to bud«-lost.
MILIJONSKI BANKOVCI.
Berlin, 10. avgusta, s. Prihodnje dni se bodo dali v promet novi državni ban
kovci od 10, 20 in 50 milijonov mark.
Madžarska ?n Mala
antanta
Dunaj, 9. avgusta, j. Po poročilih iz madžarskih krogov je postopanje jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki je odklonil vse približeval-no poizkuse poslanca Goembesa, napravilo pri madžarski vladi zelo dober vtis. Kakor kažejo vsa znamenja, bo prišlo v kratkem do sestanka češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Ee-noša i grofom Bethlenom.
Dunaj, 9 avgusta, j. Kakor javlja cAchtuhrblatt« so bodo moseca decembra 1923. vršila na Dunaju med Malo antanto iu Madžarsko pogajanja, pri katerih bodo razpravljali o predujmu za madžarsko inozemsko posojilo.
Po©aiania i^ed AnusSli© in F^arac?!©
London. 10. avgusta, j. Danes se pol-oficijelno poroča, da jo v anglcSUo-fran-cosklli pogajanjih nastopil štiridnevni od. mor. Lord Curzon bo jutri v soboto i v ročil francoskemu poslaniku angleški odgovor ter odido nato v Francijo. Vendar pa ni določen noben razgovor s Poinc.v rejem. Za časa odsotnosti lorda Ourzo-na se no bo vršil nob'in ministrski svet.
Angleška vlada bo v svojom odgovoru opozarjala ua to. da jo zadovoljna z onim deležem na reparacijah, ki odgovarja njenim dolgovom Ameriki. Angleški vladi jc popolnoma vseeno, odkod bo dobila ta delež, ali U reparacij, ali iz ! grad 41,825.
dolgov zaveznikov. V nedeljo dopoldne so bo angleški odgovor sporočil novinar jem ter novinarskim agenturam.
Inozemske borze
10. avgusta.
CURIH. Berlin 0.000160, Ncwyork 51P, London 25.11, Pariz 31.80, Milan 23.35. Praga 10.05, Budimpešta 0.035, Bukarešta 2.75, Beograd 585, Solila 5, Varšava 0.0025, Dunaj 0.0077. Po zaključku borze je dinar padel nn 5.80.
TRST. London 107.30—107.50, Newyork 23.35—23.45, Beograd 24.80—25, Pariz 133-133.50, Curih 480-432, Praga 68.27. do 68.75, Berlin 0.005—0.006, Duna; 0.0325—0.0329.
DUNAJ. Devize: Beograd 768—772, Berlin 0.017—0.019, Budimpešta 3.75 do 3.85, Bukarešta 341-343, London 323.80" do 324.800, Milan 8014-8026, Ncwyork 70.985-71.185, Pariz 4022—4088, Praga 2080-2090, Sofija 638-652, Varšava 0.305-0.815, Curih 12.985—12.985. Valute: dolarji 70.560-70.960, lire 2990 do 5010, dinarji 759—703. Elekti: Ocstcrrei-ehisehe Kreditanstalt ftlr Handel uud tte-werbe 327.000, Wienerbankvcrein 214.000 Llinderbnnk 851.000, Trboveljska d. d. 770.000, Kranjska Industrijska družba 2,400.000, Alpine 810.000, Tvorniea za dušik, Ruše 548.000, Juli-Sild 586.000. Leykam 850.000.
PRAGA. Dunaj 4.60, Rim 146.25, Nevr-jrork 34.05, Beograd 36.75.
BERLIN. DunnJ 53.86, MIlan 167.580, r.iriz 223.140, N"\vvork %890,230. Beo
Z ustanovitvijo Jugoslavije je tudi naš narod stopil med enakopravne ln •nakoveljavne tekmece svetovnih narodov. Sele z neodvisnostjo od Dunaja in lJešta se začenja prava zavest nacionalne samostojnosti in emancipacije, ki /uhteva knr najckstenzlvnejšega, a še veliko voč globokega dela na vseh poljih človeškega znanja v vseh panogah javnega in zasebnega življenja. Le tako jc mogoče, da postane Jugoslovan dejansko enakovreden in enakoveljaven član v družbi kulturnih narodov.
Več kot razumljivo je, da se je morala po prevratu tudi naloga slovenske žurnalistlke temeljito spremeniti ter kreniti na modernejša pota. S tem, da smo Slovenci v Jugoslaviji postali državni narod, je nastala nujna potreba, da se tudi slovenski dnevnik čim višje dvigne nad samim lokallzmcm. Posvečati mora kar najvoč svojega gradiva višjim ciljctn in, nalogam človečanstva, ne imajoč pred očmi edino le Ljubljano, samo Slovenijo, marveč gledajoč zlasti državno In narodno celino v velikem koncertu svetovnih narodov In držav.
Ako nečemo, da ostane slovenski del našega naroda duševno pritlikav, je absolutno potrebno, da posveča naš dnevnik veliko pažnjo zunanje-polltlčnlm In drugim svetovnim dogodkom. Ideal slovenske žurnalistike mora biti: Nuditi Slovencem z dobro organizirano poročevalsko službo v dnevniku vsaj v Izvlečku vse to, l;or lahko obširno objavljajo svojim bralcem največji svetovni listi. Male slovenske razmere pa od našega časopisja še spccijalr.o zahtevajo, da pazi tudi na tisoč separatnih želi svojih mladih bralcev. Vsakdo, kl vzame dnevnih v roke, hoče v njem dobiti za sebe največ zanimivega.
Važen temelj narodnega In državnega Žlvllenja so In bl morala biti društva in sploh organizacije. V okvirju možnosti prostora ter oziraje se na javni Interes, is zato dolžan dnevnik pospeševati namene in prireditve organizacij po svojih najboljših močeh ter zlasti posvečati pažnjo njihovi Inlcljatlvnostl ter vzpodbudnemu delovaniu.
To dolžnost je slovensko časopisje vedno vršilo in siccr z veliko požrtvovalnostjo. Zlasti naš list je polagal posebno važnost na to, da goji procvit organizacij vseh vrst ter je v to svrho uvedel za prosveto, Sokolstvo, snort in
a
ilruso posebne rubrike ter Izročil njili redakcijo posebnim strokovnjakom, ne strašeč se pri tem matorljalnlh obremenitev. Ako naj ostane tako tudi v bodoče, je nujno potrebno, da se vendarle ustvari med časopisjem In društvi bolj zdravo razmerje, nego je bilo do danes. Neobhodno potrebno Je namreč, da tudi organizacije upoštevajo visoke in nove naloge časopisju. Organizacije morajo izpregicdatl, da je dnevnik kot velik cen-trum velevažnega političnega, gospodarskega, kulturnega In socialncga gibanja vsaj tako važen laktor javnega življenja, kot so vile sume.
Ker zavisi procvit organizacij v veliki meri od prccvlta dnevnika, je absolutno potrebno, da organizacije v pravilnem umevanju in upoštevanju javnih glasil tudi v svojem lastnem interesu smatrajo za svojo dolžnost, da liste, ki vrše j-vojo nalogo v emlnentno narodnem Interesu, ne lc ne Izkoriščajo v svoje namene, marveč po svojih najboljših močeh tudi podpirajo. Imeti morajo pred očmi, da ie dnevnik tudi zanje nenadomestljiv faktor, a da še tako veliko znanje, še tako lepi ideali in še tako vzorna pridnost danes sama ne more vzdržati časopisja na potrebni višini In da je poleg vsega tega potrebno tudi še mnogo materijetnih žrtev. Zato ne smejo Iti bremena, ki jih nalagajo čnscplsju dru-
•IIB ??B!Bfir!S
-F Kombinacije. Beograjska .Pravda« poroča, da se radikalci pogajajo z Nemci, Rumuni in Madžari, katere vabijo k vstopu v rudlkalsko stranko. Radikalci bl se radi zavarovali, da bi Jim ne bilo treba Iskati koalicijo z demokrati. Kakor meni «Pravda», bodo Rumuni pristali na njihove predloge in vstopili v radikalno stranko, glede Madžarov pa da še ni nič gotovega. Tudi z Nemci gre jako težko, ker zahtevajo baje preveč koncesij.
-H PaSHčeva ta.linsivenost. Odkar je baja Pašič odšel z Beograda, se je vesoljna Jugoslovanska žurnalistika Izkazala prcpomanjkljiva, da bi mogla striktno slediti njegovim potovanjem. Izvestilna služba kapitulira dnevno pred Pašlčcvo svetopisemsko tajinstvenostjo. »Le še malo, iu ne boste me videli,« meni Pašič, ln se danes pojavi na Bledu, jutri^v Lozani, v torek v Parizu, v sredo na Ceškom, vmes pa je slišati, da se sestane v Rimu z Radičem, ki je v to svrho že pobegnil lz svoje mlrotvornc prestolice. TI pasjednevni knifl že začetka niso imeli napačnega. Pišejo namreč listi, da Je Pašič na dan pred svojim odpotovanjem pozval nekatere ministre na konferenco v svoj kabinet. Ko so se ministri promptuo javili, jim je bilo povedano, da minister Jankovič, kl zamenjuje Pašiča, še ni dospel. Ministri
štvene vesti, samo na račun lastnikov E0 odgovorili, da iščejo Pašiča! In bilo listov. Pomisliti je treba, da lažje pre- !inl ie P°lasnjcno, da je Pašič že zarana nesejo malo breme ooedinci ln posarnez- odpotoval... Tajinstvenost je Intere-
nc organizacije, kakor pa dnevnik, pri katerem se to malo brcni r pomnoži na veliko breme, ker pač od njega zahteva veLžco in vsak dan večje število organizacij, da se priobčujejo njihove vesti v neogranlčcnem obsegu.
Poleg strogo žurnallstičnc naloge je prlmoran danes vršiti slovenski dnevnik — ko radi rastoče draginje člmdalje manj ljudi lahko kupuje knjige — še širšo kulturno nalogo s tem, da mora v veliki meri Izpoljnjcvati vrzel, kl nastaja radi pomanjkanja lepe literature, zlasti slovenskih knjig.
Da vrši slovensk i časopisje danes vse naznačene naloge, le tembolj potrebno, ker opuščajo nemško časopisje, kl je pred prevratom tako domlnlralo med Slovenci, noši star;:jši ljudje čimdalje bolj, mladina ga pa sploh skoro več ne pozna.
t*ri? In ^r^IrlM
S*© ?!Os»s?sr<as4-8 Pdhsii. »MSOSSov. Mi&feSfstva
Osebna zalivala kralja jugoslovanske-mu učiteljstvu. Pozornost je vzbudilo
lah z zdravo v luto. Pri zadnji regulaciji j dejstvo, da .ie Nj. Vel. kralj poslal kon-je prometni min!«ter povišal v toliki U;resu U. J. U. osebno zahvalo na brzo-
Sndo C?lezniSko tarife, ki so : Ijr.vi, so približno cinke tarifam
- vo-j deže-1
mori, da se je r.iistilo, da je s tem višek dor.r*en in da bi jiii bilo treba povišati "no v .lučaju, če bi se naša valuta
javni pozdrav, ki slove sledeče: Stanko-vič, predsednik kongresa učit. SHS, Hlod 8. avgusta. Srdačno zahvaljujem na postno poslabšala. Valuta je sicer ostala J «lravu. Phvnj dani. koje spominjate, bili
"it .'/'io ncsnreir.cnion
rre!;:i rtnister dovršuia načrt, po katerem b! so tarife nezaslišano povečale.
Pn bo treba dobiti iz železnic večje dohodke, ee se povečajo plače uslužbencev. jo j.-.sno in opravičljivo. Nikakor paj|;0i; fc ne gre, da se tarife kar podvojijo, med-1 J tem ko bodo uslužbenci dobili le en del toh novih dohodkov. l!o zdaj je finančni minister črpal svoje dohodke po večini iz carine in trošarine — torej iz najbolj nesocijalnih virov. Sedaj pa se hoče »praviti še na železniško tarifo, na vir, ki ni sair.o nesorijalen, ampak ki direktno izpodjeda tla vsakemu gospodarskemu razvoju.
Po novem načrtu, kl se ravnokar do-
*T.$uio v ministrstvu za promet in ki naj stopi v veljavo 15. septembra, se bodo tarife za osebni promet nastopno '.regulirale* (števil!:? v oklepajih označujejo sedaj ve'fovne tarifo): Pri brzovlaklh za vsak kilometer v T. razredu 138 (11S), v
ali gospod pro- U0 meguči stoja, što su učitelji spremili i narašti\>. Roji su za voliku borbu bili I sposobni. Uvercn, da eo učitelji i sada I i: p!'niti svoju dužnost prema ujedinjenoj
| otadžbini i vaspilati i nove naraštaje, svršeno delo učvrstiti i braniti, ia im šaljem kraljevski pozdrav. Alek eandar. — To jo odgovor na sledečo brzojavko, ki jo je učiteljstvo poslalo Nj. Ve!.: Ujcdinjeno srpsko, hrvatsko i slovensko učiteljstvo sa glavne skupštine i kongresa u Ljubljani pozdravlja Vaše Veličanstvo kao nosioca velike nacionalno ideje, kojoj ujcdinjeno učiteljstvo služi i kao vodju iz slavnih dana narodno borbe za slobodu i ujedinjenje. Predsednik Mllj-itln Stankovič.
Velika udeležba hrvatskega učiteljstva na kongresu U. J. U. v Ljubljani. Iz Hrvatske in Slavonije je došlo na kongres U. J. U. v Ljubljano 786 hrvatskih uči-: sijev in učiteljic, iz BoBne in Hercegovino jo bilo SG2 udeležencev, med temi
II. 103.5 163) in v III. 60 (81.5) p^ir. pri asebnih vlakih pa v 1. razredu 103.5 ;(!3),; 137 Uivatov, iz Dalmacije je došlo poleg v II. 69 f42> in v III. 34.5 (21) par. Vra-! srbskih tudi 206 hrvatskih učiteljev in
(21) par.
unnn je pri tnn davek.
Najbolj se bo podražil tretji razred pri brzovlaklh, kjer znaša povišanje 122%, nri prvem razredu pa samo 17%. Kavno isti razred, ki bi se moral najbolj Ščitili, to je tretji razred, se najbolj obremenjuje! Ta politika gospoda prometne-w ministra je popolnoma v skladu z odgovorom. ki ga je dobila zagrebška direkcija, ko je zaprosila ministrstvo, da bi smela pri večernem vlaku I.jubljana-Ueograd uvrstiti šo drugi voz tretjega
oljev
loodstotni prometni učiteljic. Torej je bilo skupno na kongro-! su 1119 hrvatskih učiteljev in učiteljic. V ({lavnem odboru U. J. U. je 5 Hrvatov i-/. Hrvatske in Slavonije, 3 iz Bosne in Hercegovine. 5 iz Dalmacijo, torej skupaj 13 hrvatskih učiteljev in učiteljic.. Na kongresu sta bila dva glavna referenta Hrvata. Ljubljanski »Slovenec« ie takoj po kongresu v svoji štev. z dne 8. avgusta 1923. objavil pamflet. v katerem pravi, da je bil glavni namen kongresa vstvarjenje velesrbske državno zavesti in da luvatsko narodno učiteljstvo Udru-
santna črta diplomacije. Toda to že nI tajinstvenost, niti diplomacija, temveč vrsta kurloznosti, ki jim v Beogradu pravijo — »balade, in ki gredo špeci-jelno na račun značilne sive brade.
— Sprememba v vojnem ministrstvu. Po poročilih beograjskih listov- se v častniških krogih smatra za gotovo dejstvo odstop vojnega ministra generala Pešlča, ki se vrne na svoje staro mesto v generalnem štabu. Kot najresnejši kandidat za njegovega naslednika se omenja general Zečevič, ki Je bil že preje vojni minister. Ostavko vojnega ministra spravljajo v zvezo s sporom, ki ga le Imel povodom razprav o novem vojnem zakonu z nekaterimi člani vlade, zlasti s finančnim ministrom.
+ Kdo je ustvaril Jugoslavijo. Beograjska «Pravda» prlobčuje na uvodnem mestu članek Svetozarja Pribičeviča pod naslovom «Radikalcl In narodno odlnstvo«, v katerem Prlblčevld odgovarja na članek »Samouprave«, k! ga je napadla, češ da je rekel na shodu v Brodu, da so demokrati ustanovitelji te države. Pribičcvič pravi v svojem članku: Stvoritelj te države je politika narodnega edinstva, ki jo Je pred vojno vodila skoraj vsa Srbija, a po vojni z malimi Izjemami edlnole demokratska stranka, dočim so radikalci to politiko opustili. Pribičevič omenja, da je prinesel poročevalec »Samouprave« o njegovem govoru popolnoma tendenčno obvestilo. Tako poročanje in napadanje je nedostojno. Značilno je, da ga na ta način napadajo vsi separatistični Usti od Ra-dičevega «Slobodnega doma« do radikalskega »Balkana«.
+ Položaj na Reki. Zagrebški listi poročajo s Sušaka: V četrtek so dospeli na Reko avtomobilisti, kl se udeležujejo tekme preko Alp. Reka Jih Je sprejela vsa okrašena z zastavami. Izšel Je poseben proglas meščanstvu, naj avtomo-billste svečano sprejme, ker to nI samo spontani dogodek, nego ugodna prilika za manifestacijo, da je Reka Italijanska in da jo vodi prej ko sle) geslo »Bog in Italija ali smrt«! Proglas je bil obrobljen z Italijansko trobojnico. Drugače Je na Reki panika popustila, ker so se vesti o rešitvi reškega vprašanja Izkazale za neresnične. Z druge strani se poroča, da so na Reko prišli zastopnik! Zanclle, ki priporočajo prebivalstvu, na) bo mirno. Izrazili so se, da Imajo Rcčanl več sreče nego pameti. Za nekaj dni se reši vse.
+ Kaj vedo Angleži? Po hengraj-kih »Novostih« poročajo nekateri londonski listi, da namerava skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič v kratkem oditi v Zagreb da pregovori Radiča za nova pogajanja. Angleži baje menijo, da je Izročitev Radiča sodišču bilo le taktično sredstvo, s katerim bi vlada želela iztisnit! boljše pogoje. Stvar je zanimiva v toliko, ker je znano, da beograjske «Novost!» prav rade ustrezajo lansira-nju raznih želj lz zagrebškega kroga.
Frosveia
Slovenki skladatelj Anton Foerster jo izročil upravi Narodnega gledališča v Ljubljani orkestralne partlture svojo opero v petih dejanjih »Dom in rod>. Libreto sta fto Cimpormanovi prestavi francoske igro »Materin blagoslov« spisala dr. Fran Goestl in dr. Fran Mohorič.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani jo sklonila z zastopniki ruskih skladateljov in avtorjev pogodbo, s katero ima pravico vprlzarjati v prihodnjih dveh sezonah opero ruskega skladatelja Nikolaja Rimski-ICorsakova. To opore so: »Carska no vesta«, »Sadi;o«, »Majska noči-, »Mozart in Salicri«, »Zlati petelin-čck»> »Hovanščlna« ln »Sneguročka«.
«2enski svet«. V tem tednu sta bili cenj. naročnicam razposlani 7. in 8. što-vilka »Ženskega sveta*. Kor jo več izvodov 7. številke dospelo šele prod par dnevi, ni bilo mogočo lista razposlati vsem pravočasno. Prosim conj. naročnice, da oprosto to zamudo. V. ina 7. številke je sledoča: Dr. Iv. Lah: Gabri-jan in Šcmbilja. Kuprin-Hočevarjova: Olesja. Vera Albrechtova: Pesem časa. Mar. Kmotova: Ženski svet. Stebi Al.: O intemacijonalnem kongrosu za žensko volivno pravico. A. Lebarjcva: Slaboton otrok — materinska posebna, skrb. Dav. Dežolova: Lepi dom — ljubi dom. — Izvestja: Našim dobrotnikom! — Po ženskem svetu. — Ročno delo. — Kuhinja. — Higijena. — Književnost in umetnost. — Razgovori. — Listnica uprave. — Modna priloga prinaJa 3 bluze. 1 žensko obleko in eno dečjo. — Vsebina 8. številke: Srečko KoeovoI: Obrazi in dušo VI. Lepa Vida. (Slika Divinskega grada.) Dr. Iv. Lah: Gabrijan in Sembilja. Kuprin-Hočevarjova: Olesja. Poldi Leskove: Dekliška. (Pcsom.) Ad. Milčiuovič: Slutnje. Jos. Ribičič: Troje putk. Dav. Deželova: Lopi dom — ljubi dom. S.: Ne žensko — moško vprašanje! — izvestja: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Gospodinjstvo. — Higijena. — Kuhinja. — Knjižovnost in umetnost. — Listnica upravo. — V prilogi več ročuih del z narodnimi motivi in štirje različni vzorci križnega vezenja. Naročuina za »Ženski svet« znaša letno 43 Din, polletno 24 Din. četrtletno 12 Din. Upravo lista za Jugoslavijo ima Mila Prunkova, Karlovška cesta 20, I. nadstr.
Najboljši Falstaff umrL V New-Yor-ku je umrl 03 let star gledališki igralec Louis Calvcrt, kl je veljal za najboljšega Falstaffa na angleških odrih v Evropi in Ameriki. Calvert jo nastopal v glavnih vlogah Sofokleja, Shakespearea, Goetheja, Ibsena, Shav.a itd. Zadnja leta je bil zaposlen samo kot režiser v No\v-Yorku.
Nemška publicistika o Meštrovlču. Darmstadtska revija »Kuust und Dcko-ration« je prinesla v 9. zvezku tekočega letnika študijo dunajskega umetnostnega zgodovinarja prof. Jos. Strzygowskoga »Eine Grabkirche von Ivan Meštrovič«. Strzygowski se v sestavku bavi z znano grobnico družine Račič na Cavtatu, katero je Meštrovič nedavno dovršil. Studijo tolmači pobliže 42 reprodukcij, ki kažejo našega Meštroviča v vsej veličini umetnostnega genija našega časa.
br. Alojzija Minattija in br. Alojzija Co. mlnno. Iz pokopališča obhod po vasi. oi 16. javna telovadba, pri kateri nast .Pi;0 vsi moški in ženski oddelkL Po javni telovadbi ljudska veselica t šaljivo pj. što, srečolovom ln plesom. Bogato oprem, ljoni paviljoni bodo nudil! vsakemu udt-lcžniku pokrepčila. Pri vseh prireditvah sodeluje godba »Z. J. Z.»
Sokol Brdo priredi dne 15. avgust, v Lukovici pri Domžalah javno telovadbo združeno z vrtno veselico.
Sokolski dan v Bohinju. To nedeljo je letošnji veliki dan bohinjskega Soko. Ia, ki tiho. toda vztrajno širi in bodi) sokolsko idejo v našora veličastnodivnen Bohinju. Da se tamošnjo sokolsko dru. štvo vzpodbudi k nadaljnjemu vztrajne-mu in žilavemu delu, da se mu omogoil skorajšnja dograditev telovadnice, dolžnost vsakega zavednega Bohinjca ij v Bohinju so nahajajočoga lotoviščarjj, da poseti to sokolsko prireditev. Zato naj vsakdoi komur to dopuščajo čas ij denarna sredstva, poleti v nedeljo v Bohinj.

razreda, ker je edini voz, ki jc takrat vo-. ?,e„ja popolnoma bojkotira. Značilno
'.11, prenatlačen. Odgovor se je glasil: Potniki naj plačajo drugi razred, ker država potrebuje denarjal>
Za splošno gospodarstvo pa so še več-l*ga pomena larlfe za blagovni promet.
da je »Slovenec« objavil svoj pamflet po kongrosu, ko jo učiteljstvo že odšlo iz Ljubljano. Najbrže je »Slovenec« videl volesrbsko propagando kongresa v pozdravni brzojavki na kralja in zato ime-
,.	...	I "'.'.V. 'II lil /'■ ,><!. 1X1 lir. I 11 I 1<1| 111 HUIU 1111..-
Tudi te so prišle to pot pod noz. Povi- nujo gIovcn(lke Il8itclje tlld; podrepnike.
Sfinle nn n.-islnnnn- fti-Tft,./i.nft M.,,™ »n i .	... 1 . 1
Sanjo bo nastopno: Brzovozno blago za 100 tovorno blago I. za 100 %, II. za "iD %, A. za 30 %, B. za 20 %, C. za 30 <%, Iz. I. za 20 %, III. a za 100 %, III b. za 100 % In IV. a, b, c za 30 % napram sedaj veljavnim.
Naravna posledica povišanja železniških tarif bo skakanje cen. Posebno za Slovenijo, ki uvaža polovico svoje krušne lirane iz Iztoka naše države ln Izvaža vo-llk del svojih izdelkov (les, premog Itd.) bo to povišanje jako neugodno vplivalo. Ako bi prometno ministrstvo le količkaj Stedilo pri izdatkih — ne mislimo na osebne Izdatke za uslužbenstvo, ampak na izdatke za dobavo materijala — ne bi bilo potrebno tako ogromno povišanje. Zal, pod sedanjim vodstvom nI pričakovati zboljšanja.
Spodtaknil se je tudi ob »nekega Ob' sta«, to je podpredsednika Češko Učit. Občo g. Adolfa Obsta. kl jo zastopal na kongresu U. J. U. 30.000 organiziranega češkoslovaškega učiteljstva. Odgovor na svoj pamflet prejme »Slovenec« hkratu s ponatisom pa m f le ta — v srbskih, hrvat skih in čeških listih.
Osebna zahvala kralja hrvatskemu učiteljstvu. Hrvatsko učiteljstvo jo prejelo od Nj. Vel. sledečo osebno zahvalno br' zojavko: Skavič, Udr. Jugosl. Učit.. Bled. Najtoplije zahvaljujem na pozdravu, ko-jl mi šaljete u ime učiteljstva Hrvatske I Slavonije, račnnajčl na Vašu patrlotsku potporu. Uveren sam, da čemo udružonlm snngama naš narod doista dovesti u le-pšu budučnost. Aleksandar,
FO S¥6tll
—	Novi predsednik portugalske republike je postal po volitvah, ki so so vršile v torok, Teixera Gonres.
—	«Proč od Berlina«. Pod to devizo jo začel izhajati v Maiuzu nov separatističen Ust, ki zahteva v svojem programu ustanovitev posebne Ronsko republiko in takojšon sporazum s Francozi.
—	Naraščanje samomorov na Dunaju. Dunajska policijska statistika izkazuje, v zadnjih mesecih nenavadno naraščanje števila samomorov, kl znaša za mesec april, maj ln junij 272 oseb. za julij pa celo 115. V primeri z lanskim letom so samomori narasli za 100 odst.
—	Kruppova obsodba deflnitlvno potrjena. Kasacljsko sodiščo v Parizu js v zadnji instanci zavrnilo pritožba Kruppa in njegovih ravnateljev. Obsodba je postala s tem pravomočna. Glasi se, kakor znano, na 15 let ječe in 100.000 M globe.
—	Voditelj čeških Nemcev umrl. V Mostu na Češkem je umrl 9. avgusta dr. Josip Titta, ustanovitelj in bivši dolgoletni predsednik nemškega naindnega sveta na Češkem. Bil ie star 68 let.
Bratje in sestre! 12. avgusta javna telovadba bratskega obmejnega društva »Sokola« v Cerknici pri Rakeku. Moralna in gmotna opora na mestu! —
Sokol 1. v Ljubljani. Finančni odsek društva za zgradbo je v korist gradbenemu skladu založil plačilne listke za gostilna, restavracije in kavarne. Bloki so po 25. oziroma po 50 Din. Zavedni gostilničarji, restav raterji, hotelirji in kavar-narji. sezite pridno po njih! Prijavite svoj naslov z navedbo štcviia blokov in vrsto (listke po 25 ali 50 par). Cenjeni odjemalci dobe plačilno bloke vsak dan med 16. in 19. uro v društveni pisarni Sokola I. na Taboru.
Sokol I. v Ljubljani priporoča svojemu bratskemu članstvu prireditev obmejnega društva Sokola v Cerknici, sokolskega okrožja Ribnica in Sokola v St. Vidu nad Ljubljano. Zdravo!
Sokolski zlet ribniškega okrožja se vrši dne 15. avgusta v Ribnici. Zlet je za domača okrožna društva in odseke obvezen, vsa ostala bratska društva pa prosimo, se ga po možnosti udeleže. Na. sporedu naraščajeva tekma, javna telovadba, in velika narodna vijscli-ca. Zdravo!
Sokol v Sišld razvije dne 16. septembra naračajski prapor. Slavnost bo združena z javno telovadbo in zabavo Društva prosimo, da so na ta dan obirajo.
I. okrožni zlet ljubljanskega sokolskega okrožja II v St. Vidu nad Ljubljano bo dno 12. avgusta na Cirmanovem in Jagrovem r '■•- Nastop obvezen za društva Sokol .»' Kamnik, Višnja gora, Komenda, SkoruSna, St. Vid. Skušnjo od 12. naprej javna telovadba ob 4. Godba Zvezo jugoslovanskih železničarjev. Vse članstvo okrožja, dalje sosednja društva iz Gorenjske in Ljubljanske župe so naj-prlsrčnejše vabljena k proslavi 151etnlca šentviškega Sokola.
Sokolsko društvo na Igu. Dne 15. t. m. otvori Sokol na Igu svoj lastni novozgrajeni dom. Sporod je sledeči: Dopoldne: Ob 9. sprejem gostov na postaji Skofljleli kjer čakajo vozniki, nato odhod na Ig. Ob 10. skušnje za popoldanski javni nastop, ob 11. slavnostna otvoritev doma, ob 12.—14. kosilo po raznih gostilnah. Popoldne: Ob 14. pohod na pokopališče na (-robove Dokoinih staroste
Proslava 20 letnice obstoja Haška,
Danes popoldne se pričnejo v Zagrcbj sportske prireditve ob priliki proslave 20-letnice zagrebškega Hrvatskega Aka. demskega Športnega Kluba. Živimo dobi proslav raznih obletnic, vendar pa ne smemo presojati vsak tak dogodek z Istega stališča. Naše sportsko gibanji je pravzaprav zelo mlado. Razni čini. telji, za vojne in pred vojno, kl so teli za vsako ceno preprečiti katerikoli naš napredek, so ovirali tudi naš razvo] na sportskem polju. Težko delo so Imeli oni, kl so orali ledino v športu, a nji. hov trud nI bil brezuspešen. Dan-.s so jugoslovanski športniki znani tudi Izvea naše države.
Ne malo zaslugo v tem oziru Ima zagrebški Hašk, ki slavi sedaj svojo d\aj setletnico. Dvajset let, polnih truda iti nesebične požrtvovalnosti v korist naroda. Tudi mi čestitamo Hašku ob tej pri liki ter upamo, da bo nadaljeval svoj« plodoncsno delovanje tudi v bodočo tet vzgajal našo mladino v tem pravcu. bo mogla služIti svoji domovini v oni meri, ki Jo zahteva cilj vsakega športa.
V športnem tednu, ki se prične povo dom Haškove proslave danes v Zagrebu, bodo zastopane razne panoge športa, it sicer nogomet, hazena, lahka atletika, plavanje, hockey, boksanle In tenis. 0b< enem se otvori jutri v Umetniškem paviljonu sportska razstava, ki obeta biti zelo zanimiva. K Taznlm prireditvam |< dosedaj prijavljenih brez zagrebških na< 160 športnikov lz naše kraljevine. O teb
prireditvah bomo seveda poročali. •
S. K. Ilirija v Zagrebu. Nogometne moštvo Ilirije odpotuie danes v Zagreti kjer igra Jutri s splitskim Hajdukom. T: tekma se vrši v okvirju šport, tedna o! priliki proslave »Oletnlce Haška. Zmago, valeč v tej tekmi igra v sredo 15. t. m s subotiško IBačko. Kakor doznavam« izroči posebna deputacija Ilirije jubta tu Hašku lep kip in okusno zastavico, ki io je Izdelala članica Ilirije. Proskrf bodo prisostvovali tudi zastopnik! LNP in Športne zveze.
S. K. Trbovlje igra v nedeljo 12. t m. v LJubljani prijateljsko nogometno tekmo z rezervo Ilirije. To je prva tek-ma, ki Jo igra mlado trbovelisko društvo v Ljubljani. Nogometni šport se !! v naši pokrajini zelo razvil In Imalo tu-di naši podeželski klubi v svojih moštvih prav dobre moči, vsled česar obeta biti nedeljska tekma zanimiva, ker se bodo Trboveljčani morali meriti z do. bro rezervo Ilirije.
Klub kolesarjev in motoriklistov III-ri/a v Ljubljani sklicuje za danes, soboto, 11. t. m. zvečer ob 8. url na vrtu restavracije «Nov! sv-t» obvezni sestanek vseh članov kluba. Rad1 Jubilejne mw-klubske dirke v sredo dne 15. t. m. i« udeležba vseh članov nujno potrebna. -Odbor.	_
NACIONALISTIČNE SVEČANOSTI V SPLITU.
Prošlo nedeljo je Split opravi! lelnd proslavo lalto zvanega »Praznika žetve«; ob tej priliki so je vršilo tudi razvitje prapora Orjune. Slavnosti so je udeležilo poleg predsednika beograjskega oblastnega odbora Orjuna, g. inž Radojlovito deputacije poedinih narodnih orgonlza cij, ogromno število omladine in ves narodno zavedni Split z okolico.
Proslavo je otvorila jutranja budni« seljnške glasbo Iz Sučurca. Kmalu nat( se je razvila impozantna povorka, !<i 81 je. burno pozdravljena po vsem nieslu razineslila pred Peristllom; tu je častit ljlvi rodoljub kanonik don Frano ?mo Ije, tudi član vodstva Orjune, izvršil sve čano ceremonijo blagoslovitve prapora nato s kratkim nagovorom, polnim vroči domovinsko zavesti, izročil prapor ku mu, ki je tudi povzel besedo in «Pra' fnsciniral prisotno občinstvo. Inž. Rn(,°l lovič jo posebno vzbudil navdušenje poudarkom, da Orjuna ne bo miroval« dokler ne zaplapola jugoslovenska drža« na zastava jednako veselo na junaške' beograjskem Kolemegdanu in zgodovin skem zagrebškem Griču. To jo I M™ viharne ovacije jugoslovanskemu Zagr« bu.
Povorka je nato kreniln na Narod« trg, kjer so razni slavnostni govorniki f ključili dopoldansko svečanost. Popoldn
se Je na vrtu gledališke kavarne
vrši!
krasno aranžirana javna veselica, kl ' se je udeležile tudi najuglednejšo sph ske obitelii. Uspela ie v vsakem oziru-
P)'(loga „Jutru" St. 187- dn« 11. avgusta 1028.
Naši kraji in ljudje
Zadnji dnevi Vatroslava Jagiča
Vatroslav Jagič je mrtev in so pokoplje doma v Varaždinu na državne itroSke. Njegovo delo za slavistiko je ogromno in do danes komaj površno ocenjeno. Kaj pomeni za vse slovan-stvo ta Izredni mož naravnih darov, energije in dela, bodo povodali Sele bodoči zgodovinarji slovanskih ved, mi moremo le biti hvaležni manom velikega pokojnika.
Jagič je živel zadnje Čase svojega življenja v precej neugodnih denarnih razmerah. Beograjska vlada Jagiču ni izplačevala redno tantijem, ki bi jih učenjak moral prejemati na račun svoje prodane biblioteke. Penzija, katero je prejemal kot umirovljeni vseučiliški profesor od dunajske vlade, pa je bila tako skromna, da nikakor ni mogel od nje živeti. Mož, ki je pomcgel slovanskemu imenu do tolike slave, si jo moral izboljševati svoj gospodarski položaj s čitanjem korcktumih pol. Poleg lega se je Jagič udejstvoval So kot nksaminator pri slavističnih rigorozih na dunajski univerzi.
Jagič je živel strogo solidno in jako skromno. Vstajal je rano in ni niti kadil niti pil. Konstitucije je bil trdne in do lanskega leta ui poznal bolezni. Sele lani se ga je prijel nahod, od katerega je trpel do zadnjega. Kljub temu pa se jo redno udeleževal sej dunajske akademije in izpitov na vseučilišču že do maja meseca lanskega leta.
Jagiča jo položila na bolniško postelj pljučnica. Po zatslugi in skrbni negi zdravnikov jo mož prestal bolezen prav dobro. Ka rekonvalescenco je bil poslan v sanatorij Fiirst, ki se nahaja v sedmem okraju na Dunaju. Tu je nenadoma nastopila izprememba: Jagičevo zdravstveno stanje se je proti pričakovanju poslabšalo. Slavistu je najprej začel pešati spomin. Pljuča so sicer ozdravela in srce je utripalo normalno, toda telo je odpovedalo službo. Nastopila jo splošna oslabelost, katere poslcdica je bila »m rt
Zadnje mescce pred smrtjo se jo Jagič bavil izključno s spisovanjem spominov. Pisal jih je v srbohrvaščini ter dospel do lista št. 103, nakar ga je božja dekla pokosila.
Jagič je imel veliko število častilcev. Njegove zveze so bile obsežne in so segale globoko v kraje, kjer se jo čula znanstvena besoda o slavistiki. Poleg neredne podpore beograjske vlado, ki je obstojala v odkupnini za Jagičevo dragoceno knjižnico, je našega znanstvenika podpirala tudi češka vlada, ki se pri naših kulturnih sinovih često bolj zaveda dolžnosti do bornega bratstva nego Pažičeva porodičar-ska družina.
Srb o slovenskih vtisih
Med mnogimi južnimi brati, kl so v tadnjili dnevih kongresov posetili Slovenijo in našo belo Ljubljano, se je pripeljal k nam tudi bivši učitelj, g. Blagoje T. Nedič, iskren Jugoslovan. Prisostvoval je najproj učiteljskemu kongresu, nato pa ja obiskal bisero slovenske zemlje, Bled, Bohinj in izvor Savice. Naši kraji in ljudje so na brata Srba napravili tako prisrčen vtis, da nam je bilo milo poslušati srbskega človeka preko petdesetih let, s kako živahnimi dojmi odhaja iz naše ožje domovine nazaj v Beograd.
G. Nedič, kl ne pozna Ie Jugoslavije, temveč tudi svet izven naših mej in ki je bival svoje čase tudi v Švici, hvali našo zemljo, primerjajoč jo v vznešenih besedah najlepšim krajem, kar so jih videle njegove oči Slovenija je po njegovi sodbi mehka zemlja, ki zasluži, da Ji
bratje na jugu posvetijo čim več pozornosti. Slovenske planino niso človeku, ki jih prvič ugleda, tuje, tnarveč se mu na-mah prikupijo. Prav tako je tudi i našim narodom.
Stara korenina vere ln zaupanja v našo življensko zmožnost in bodočnost nam je nato pripovedoval zgodbo iz svojega življenja, kl je vredna, da se na tem mestu zaboležl
Okolu leta 1880. so v srbske kraje, kjer jo tedaj g. Nedič uiiteljeval na deželi, došli nekateri Slovenci. Po poklicu so bili drvarji; sekali in žagali so orehe za izvoz ter pripravljali pekmez. Prijateljstvo med Slovenci in Beljaki na selu se Je kmalu utrdilo. Družba se Je začela zvečer zbirati in jell so se razpletati po-menkl, v katerih je povzel besedo zdaj tn, zdaj oni. Nekega večera Je pripovedoval star srbski seljak sledečo zgodbo:
<RusI, Poljaki, Cehi, Srbi, Hrvati tn Slovenci so nekoč bili en narod. Njihova pramati se je zvala Slava, a očetu je bilo Ime Slavko. Slava Je rodila več let zaporedoma, vsako leto po enega otroka. Najprej je prišel na svet Rus, za nJim Poljak ln za njim Celi. Naenkrat pa je Slava nehala roditi Ostala je brez otrok deset let. Po desetih letih Slava zopet zanosi. Vijejo jo silne bolečine, tako da ee je mož Slavko že povsem pripravil na ženino smrt. Po hudih bolečinah Slava porodi trojčke — Srba, Hrvata in Slovenca. Otroci so si bili med 66-boj tako podobni, da jih niti mati ni mogla razlikovati drugega od drugega. Dogajalo se je zato, da je enega od trojčkov po dvakrat podojila, dočim Je drugi ostal brez mleka. Spoznavši, da bo dojenje pod takimi okoliščinami težko, se mati odloči, da priveze vsakemu otroku okolu vratu trak. In priveže enemu modrega, drugemu belega, tretjemu rdečega. Tako je, evo, nastala naša trobojnica.»
G. Nedič se Je poleg drugega bavll tndi z dramatiko. Napisal Je gledališki komad <Na nizbrdjcb, v katerem slika nezrelost naivnega naroda, ki pai kremplje izkoriščevalcu Hdu. Zid daje na obroke obleko, Čevlje ln druge potrebščine ter odira ln pritiska dolžnike tako dolgo, dokler ne zapoje boben in gre imetje dolžnikovo na dražbo. Komadu g. Nediča jo bila priznana literarna nagrada iz Kolarčeve zadužbine. L. 1905. ln 1906. so lgrokaz uprizorili devetkrat zaporedoma v Beogradu v režiji znanega igralca Savo Todoroviča. G. Nedič bo dol svoj igrokaz na razpolago tudi narodnemu gledališču v Ljubljani.
Srbi dobivajo, kakor vidimo, v Sloveniji najboljše vtise. Želeti Je, da si dobrega imena Slovenci med srbskim narodom z ničemur no pokvarimo, zlasti ne s cenami Imeli smo priložnost zadnje dni v tem oziru čuti pritožbe, da ceno v nekaterih slučajih prekašajo beograjsko višino, kar nam pač ne izdaja dobrega spričevala z ozirom na tujski promet.
Pridelovanje opija v naši kraljevini
Znano je, da so pridoluje v naši lira* ljevinl tudi opij. in sicer v Južni Srbiji.
Makedonski mak, iz katerega se pridobiva opij, je različen od navadnega maka, kakor so seje pri nas in kakršnega pridelajo precej v Hrvatski, Slavoniji in v Vojvodini. Makedonski mak je posebne plemenit« vr6to, je opijumski mak-Zahteva posebno podnebje, in sicer v splošnem toplo; pomladi morajo biti vlažne, mokre, toda tople, poletja pa vroča in suha. Opijumski mak se seje največ kot ozimlna, toda zime ne smejo biti premrzle, dobro pa je, ako je nekaj snega, gotovo pa morajo biti precej deževne.
Začetkom maja cvete mak. Tri tedne pozneje, torej preje nego je dozorel, se
makove glavica, ki i« le modrikaste barve in v mlečnem stanju, — previdno okrog in okrog narežejo, Najboljše je, ako se narežejo popoldno ali proti večeru; sledečega dopoldneva pa se mlečni sok. ki priteče lz zareze, z nožičem ostr-že v posodo. Ta čas je pri vsej kulturi opija najvažnejši; v ča9u, ko se makove glavice («čaure») narezujejo, morajo biti dnevi vroči in jasni, a noči tople ln oblačne, — brez roso. Ako so noči posebno tople, se s tem jako pomnoži količina soka, ki priteče iz zarez. Za ta dc-likatni posel prirezavanja ja treba precejšnje pazljivosti ln okretnostU da je bera tem večja.
Opijumski sok ee mora ostrgati pred-no prične solnce krepkeje sijati, sicer na-stane občutna škoda. Opij se potem posuši in posušen prodaja. Sirovi opij vsebuje do 40 odst. vodo in tudi več. Kadar mak dobro obrodi, se pridela na 1 ha okrog 20 kg opija, toda letina je jako različna in se giblje med 10 in 25 kg; odvisna je največ od tega, v kakem času in vremenu so je vršilo prirezovanjc.
Opij vsebuje 8 do 16 od6t. morfija, kakor jo pač podnebjoi zemlja ln letina sploh. Naš mak iz Južne Srbije je po kvaliteti dokaj dober.
Tri tedne po prirezovanju dozori makovo seme, ki se posuši, se nato zmelje v mlinih in iz tega se izdeluje olje. Z 1 ha se pridela povprečno 400 do BOOkg semena. To olje (zejtin, garlagan) služi v naših južnih krajih namesto masti, odpadki pri stiskanju pa za živinsko krmo. Makova stebelca so porabljajo izključno za kurjavo.
Gojenjo maka se je preneslo lz Male Azije v Makedonijo Selo pred kakimi 70 leti; danes je vdomačcuo po vseh nizko ležečih kotlinah od Skoplja in Kumano-va do Djevdjolije in pa okrog Prilcpa; največ maka pridela TikveS. Leta 1920. je znašal ves pridelek opija (afijon) 6800 centov, leta 1921. pa 7800 centov.
245. Dalmaciji 130. Lokalno telefonsko omrežje jo razdeljono takole: na kvadratni kilometer pride v Srbiji 88.50 m. Cmi gori 4.1, Vojvodini 358, Bosni 37.5, Hrvatski 248, Sloveniji 132, Dalmaciji 39 metrov. Tolefonska mreža bo v kratkom pojačena. Ena najboljših prog bo Beo-
bo t najkrajšem časa dovrlena. Ta proga bo omogočila direktno zvezo Beograda z Dunajem, Trstom ln MIlanom. Dve tolefonska progi bosta vozali Beograd preko Subotioe s Pešto, Bratislavo in Prago. Ministrstvo namerava zgraditi tudi nekaj breziičnih postaj.
grad-Djevdjelija, ki jo žo gotova do Les- Ministrstvo pošto je prejolo na račun kovca in bo Se letos dograjena do Skop- ! reparacij do sedaj -10 velikih avtomobi-Ija. Druga proga bo Boograd-Bukarešta. I lov za prevoz pošte, od teb jih je dobil* tretja Beograd-Mostar-Cetinje. V grad- i Dalmacija 9, Bosna C, Hrvatska 8. Na;-nji je tudi proga Beograd-Ljubljana, ki! večjo Število jih je dobila Orna gora. "
Socijalna politika
K kolonizaciji Južne Srbije
Ministrstvo za agrarno relormo Je pred nedavnim publiciralo nekaj podatkov o
splošne predpise o prostovoljnem zavarovanju v znatni meri olajša in daje tako brezposelnim delavcem priliko in možnost, da se za čas brezposelnosti prostovoljno zavarujojo. Prostovoljno
dosedanji kolonizaciji Južno Srbije. Iz zavarovanje je treba priglasiti pri pri tega poročila pa je razvidno, da jo nase- stojnem okrožnem uradu za zavarovanj«
Statistika našega poštnega prometa
Minister poŠte in brzojava g. Volja Vukičevič je podal te dni novinarjem zanimivo podatke o delil v svojem re-sortu. Statistični podatki o poštnem prometu v prvih treh letih po osvobojenju jasno kažejo, da se postni promet popravlja in razvija. Poštni promet v letu 1919. je bil nastopni: V notranjem prometu je bilo predanih 10:848.190 navadnih pisem, a v mednarodnem 4>241 tisoč 392, priporočenih pisem 6,091.815, a vrednost poštnih nakaznio jo znašala 29 milijonov dinarjev. V letu 1920. jo bilo predanih navadnih pisem v notranjem prometu 46,729.239, a v mednarodnem 29 milijonov, priporočenih pisem 10 milijonov 314.414, vrednost nakaznic je znašala 259 milijonov. Stanje v letu 1921. je bilo »ledočo: navadnih pisem je bilo predanih 151,749.192, priporočenih 12 milijonov 320.308, paketov 1,059,574. denarnih pisem 385.885, vrednost nakaznic je znašala 105,328.963 dinarjev. Ta statistika za loto 1921. se nanaša na notranji promet. V mednarodnem pogledu je bil promet sledeči: iz naše države je bilo poslanih navadnih pisem 36,331.455, priporočenih 3,155,055. navadnih paketov 10.350, a vrednostnih paketov 42.240. Iz inozemstva je dospelo v našo državo navadnih pisem 31,880.190, priporočenih 351.160 in 23.525 vrednostnih paketov. Statistični podatki za prošlo leto še niso zbrani.
Brzojavna mreža je po pokrajinah takole razdeljena: V Srbiji pride na 1 kvadratni kilometer 156 metrov brzojavne žice, v Črni gori 186, v Vojvodini 361, v Bosni 164, na Hrvatskem 329, v Sloveniji 297, v Dalmaciji 379 metrov. V pogledu telefonskega omrežja je položaj sledeči: od interurbanega otnrežja pride na kvadratni kilometer v Srbiji 186 m telefonske žice ,v Črni gori 77, Vojvodini 667, Bosni 1-14, Hrvatski 346, Sloveniji
ljevanje Južno Srbije dosedaj razmeroma jako malo napredovalo, kajti v celem se jo naselilo na jugu lo 4728 družin, kar predstavlja, ako računamo povprečno družino po pet oseb 23.640 oseb. Da je to število nizko, je gotovo; kot glavne ovire navajajo: strah pred komitaši, slabo upravo in partizanstvo ter nepoznavanje razmer pri ljudeh, ki bi se sicer tam naselili.
Ker uvidevamo zolo velik pomen kolonizacijo bodisi s političnega kakor tudi z gospodarskega in socijaluega stališča. smo so že ponovno bavili s tem problemom. Osvetlimo naj ga šo z nekaterih strani.
Dn kolonizacija doslej nI bolj napredovala, temu so nikakor ni čuditi, šc več, tega niti ni obžalovati Kajti boljše jo, da se izvedo naselitov v takih razmerah, ki omogočijo kolonijam uspeva-nje, nogo da so ljudje s prehitrim, preslabo pripravljenim delom spravljajo v stisko. Prvo je, da neha komitska nevarnost, da bo kolonist svojega življenja varen, vse drugo prido samo od sebe.
Da bo kolonizacija pozneje zavzela Se jako veliko razmerje, o tem ui dvoma. 2o danes pa se nam je baviti g problemom, kuko so bodo že obstoječo naselbino držale napram staremu prebivalstvu. Potrebno jc, da v nacijonaliiem oziru novodošli vplivajo na starinco in jih potegnejo za seboj. Toda skušnja kaže, da sc sličue kolonije cesto vtope v staro prebivalstvo, zlasti če jih ne lofi vera. Taka nevarnost bi obstojala osobito tamkaj, kjer bi se kolouisti naselili le v manjšem številu in med starince. K sre či je pri nas položaj še razmeroma jako ugoden, ker tudi razlika niso veliko; vendar prezreti ee ta možnost vendarle ne bo smela.
V beograjskih listih čitamo intere-santne učinke dosedanjega 60žitju kolonistov in starincev. Slednji se žo uravnavajo po naselnikili, prezidavnjo svoje borno koče po njihovem vzgledu, rabijo žo boljše orodje, skratka posnemajo vzgled naprednejših došleccv. Poroča so z nekaterih krajev nn Ovčem polju, da prihajajo prošnje na oblnstva, da bi poslala v njihove vasi po nekaj kolonistov, ki bi jim bili nekaki učitelji.
Daljo jo važno šo eno. Država namerava zgraditi tvornico za tobak v Ve-lcsu. Taka namera je jako umestna in le želeti je, da bi jej sledilo dejanje in temu še več slišnih. Kajti Jako potrebno je, da dobijo tudi mesta na jugu nekaj industrije. Industrija bo pritegnila našo delavstvo In to ne le domače, marveč tudi iz severnih pokrajin, ki bodo dali nov značaj mestom in tvorili protiutež proti muslimanskemu in ako bi bilo kje potreba, tudi proti bugaraškemu življu. Tu-di te vrste kolonizacija je potrebna.
dclavcov, In sicer uajkesneje v teku 4 tednov po prestanku obveznega zavarovanja. To prostovoljno zavarovanje e« dovoljuje brez predhodno zdravniško pre iskavo in brez ozira na starost. Pravico na pomoč v bolezni se dosežo takoj v trenutku, ko jo bil vplačan prvi prinos Prispevke je treba plačevati mesečno vnaprej in znašajo mesečno 10.80 Din.
slučaju bolezni ima tako prostovoljno zavarovani član in člani njegovo rodbine pravico na brezplačno zdravniško po. moč. zdravila, zdravljenje v bolnici in babiško pomoč. O prijavah odloča ravnateljstvo. odnosno predsedništvo okrol-nega urada, proti katerega odločbam je roku 8 dni pritožba dopustna na osred nji urad za zavarovanje delavcev v Za grehu. Prvi prisjiovek jo plačati v teku 8 dni od dneva dostavitve odloka o spre jeniu v prostovoljno zavarovanje. Ta naredba Jo silne važnosti. Zlasti za stav binsko delavco, katorim vedno bolj gro •/.i nevarnost brezposelnosti ii> z njo zvr zanib drugih socialnih kriz.
Fedor Mikič: Naše alkoholno gospodarstvo. Medic. Mikič, kl se jo posvotil pro-Medicineo Mikič, ki se jo posvetil proučevanju najst.rupenejScga našega narod nega zla alkoholizma, jo napiBal brošum s podrobno statistiko pijančevanja ter njogovih materijalnih in moralnih žrtev ■ ki jih med našimi sloji dnevno terja al leohol. Brošura obsega 61 strani, pisan:', je v poljudno-znanstvenem stilu, ki ga niti n« motijo preveč nckatoro očitnejši* slovniške napake, ne vfitevši nekii; tiskovnih pomot. Naj sledi dobremu na menu dobra volja vseh. kl jih z gnjevom vjeda pogubna rana na našem narodnem organizmu. Brošurica, ki v skromnem okviru obsega presenetljivo dosti znan stvenih in statističnih podatkov, bo p > sehno dobrodošla izobraževalnim dr-, i štvom in poodinccm za črpanje predava toljskega materijala. Izšla jo v samozs ložbi in so s ceno 3 Din naroča pri avtorju: Gregorčičova ulica 3. Celjo.
Prostovoljno zavarovanje sezonskih delavcev v času brezposelnosti. Da so
sezonskim delavcem v mrtvi sezoni omogoči prostovoljno podaljšanje zavarovanja zopet bolezen, je minister za soc, politiko izdal posebno naredbo, katera
Priporočamo knjigo
Dr. Jos, TIčar
Nalezljive bolezni.
Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikor,
S slikami
Cona s poštnin« vred 20 Din 60 pj
Bsrota se pri Tiskovni zaM v Ijobljani, Prešernova ulica 54.
1
Joža Keršmanc:
Močeradi
... Vsega tega so bili krivi močeradi, tamo močeradi!...
Komaj Je stopila zjutraj Iz hiše in se Dodala na pot skozi gozd, ki se Je razprostiral med vasjo in trgom, so jo pričeli srečavatl. Kakor umiti v jutranji rosi so svetli in žoltoprosasti kobacali nreko pota. Nekateri čokati, neokretni, drugi podolgovati, Jeguljasto gibčni. Vsem pa se Je nekam mudilo — kobacali so naglo, naglo...
Naj prvo se lim Je smejala ln iih pozdravljala:
♦Dobro jutro, boterčkt!... Kam pa, tam tako urno?»
Ko pa se Je prlvijugal Izpod grmlčja nenavadno svetel In žareče progasti rf>o-terček« star ln naguban, ter se v svoli naglici prevrnil prav pred njo, pred njenimi rumenimi šolniki, Je gospodična Ir-nia prestrašena obstala in skoraj zakričala.
♦MoJ Bog, to nekaj pomeni! Slabo kamenje!«
Spreletelo Jo le hladno po životu in Grmela Je v prevračajočega se močerada na tleh s presenečenimi očmi, poten M se Je spustila v tek skozi gozd, da so pred njenim širokim svetlim slamnl-'«>m veverlčke zbegane smukale z veje vejo in so plahutale odletavaio s Krekovih vršičkov v globino gozda ža-»tetnočrnl kosi...
Sele zunaj gozda si le odpočila na •"ahu, brišoč si oznoiena lica 3 svojim
belim robcem. Pred njo se Je lesketala v solncu zelena dolina, sredi doline pa se Je smehljal izza visokih topolov In dišečih lip trg, kamor ie bila gospodična Inma povabljena.
Sinoči, ko Je deževalo ln Je bila gospodična Irtna na obisku pri svoji prijateljici Olgi, s katero sta študirali skupaj v mestu, se Je mimogrede ustavil na njenem domu gospod Janez, povprašal po njej In pustil za.njo na mizi vizitko, kamor Je pod svojim imenom napisal, da Jo srčno pozdravlja in da naj ga daues na vsak način obišče v trgu, ker mora z njo govoriti osebno...
Pravzaprav gospodična Irma sama ni vedela, zakaj Je povabljena. Tako zagonetno Je pisal gospod Janez.. Kaj hoče od nje, zakaj Jo vabi v trg? Ali zato, ker Je prišla pravkar lz mesta ln bl on rad videl, če Je še takšna, kakor Je bila pred letom, ko Je plesala ž nJim na tisti veliki narodni veselici — boječa, zardevaloča pri vsakem njegovem pogledu? In ker ie navsezadnje pobegnila od nJega, daslravno Jo Je kasno zvečer, utrujeno od plesanja, tako sladko vabil s s oboj na sprehod, v tisti senčni gaj nad trgom?...
«0 Janez, ti nekaj nameravaš...« Je zamišljena vstala gospodična Irma z mahu ln krenila proti trgu. «AII motiš se, Janez, če misliš, da te nc poznam. TI si velik falot, Janezi Bil si falot že takrat, ko sva pasla skupaj ovce In koze na hribu, še večji falot si danes, ko si gospodi®
Stopila Je v trg In komaj Je zavih za prvimi hišami, ea Je ugledala. Ze od da-
leč ji Je mahal z roko v pozdrav ln Ji hitel vesel in smehljajoč naproti.
♦Samo da ste prišli, gospodična Irma, samo da ste se odzvali mojemu vabilu!«
Stiskal Ji je roko in se smejal široko, zveneče.
Ona pa je zardela in povesila oči proti njegovim žarečim obrazom, pred njegovimi žgočimi pogledi.
«Ne vikaj me, Janez, saj sva vendar stara znanca ' — skupaj sva hodila v ljudsko šolo, skupaj sva pasla ovce in koze...»
»Tisto je žo res, gospodična Irma ..« se Je gromko posinejal, poigravale se s svojo srebrnookovano palčko. »Torej — kako pa kaj drugače, Irma? Zrastla si, zrastla... in... kakšna krasota!...»
CHedal jo ie mežikale In mlaskaje z Jezikom, gospodična Irma pa Je postala v obraz rdeča kakor mak.
Tudi ti s! se spremenil v tem letu, odkar se nisva videla, Janez!»
•Misliš?« le polzel s pogledom od njenega oblega obramia proko njenih polnih prsi. «Mnogo se ie spremenilo v tem času, mnogo,.. Lani sem bil še hlapec, letos sem gospod.«
•Kaj se Je zgodilo?« Je radovedno vprašala.
»Zadel sem terno!«
«Cestitam!»
•In sem pustil službo In hlapčevstvo In si kupil hišo. Samo piiem še In plešem tango In foxtrott, razumeš... ta tako sem vesel, da ml ni treba več brskati po tistih zaprašenih aktih... Danes sem gospod. Vse, kar leze tno gre, se mi odkriva ln klanla do tal...»
•5armantno!» Je vzkliknila in ga pogledala, prvič, občudovale ln z zavistjo. »Plcšeš tango in foxtrott...»
«ln vse moderne plese, kolikor Jih Jc na svetu!« le dokončal njen stavek, med tem ko sta obstala pred lično pisano vilo koncem trga- «Tu sem pa doma, dušica moja — to je moj dom...»
I11 Jo je potisnil čez prag v široko svetlo vežo.
•Ali...» sc Je branila gospodična Irma in se ozirala.
•Nič, nič!« ie zaprl za njo vrata in lo naglo objel. »Kakšen otrok pa si vendar Irma!... Danes si moj gost.., zato sem te pa povabil...»
•Ali...» se je še vedno branila gospodična Irma, ko sta vstopila v razkošno opremljeno sobo s težkimi perzijskim! preprogami, vijoličastimi zastori ln mehkimi naslonjačL «Prišla sem samo, da..»
Posadil |o Je na stol ob mizi ln sedel nasproti njej.
•Prišla si, da sc pogovoriva o tistih davnih časih, ko sva še skupaj pasla ovce In koze tam gori na hribu.»
Prinesel Je od nekod steklenico Iskre-čega se vina in dva kozarca ter točil.
•Pa pijvat Na tvoje zdravje, srček!«
Nekoliko Jezna Je bila nanj, ker je bU tako poreden, vendar Je dvignila kozarec.
•In na tvoje, Janez!«
In sta trčila in Izpila.
Primaknil Je stol bliže k njej in ji ovil desnico okrog pasu.
•irma, ali me imai kaj rada?*
Molčala le.
«Cc me imaš kaj rada, sem te vprašal!» jo Je stisnil k sebi.
Se vedno Je molčala, ustne pa so II drhtele In prsi so se II burno dvigale.
•Zakaj ne govoriš, dušica?... AH n* veš, da tc imam jaz rad!«
Takrat se le zgodilo nekal nepričakovanega za gospoda Janeza: gosppdUr na Irma je glasno zailitela in se ga oklenila z obema rokama.
»Rada te Imam, Janez, rada, Tada...»
Kakor otroka jo Je dvignil s stola iu Jo zanjčkal v naročju sredi sobe.
•Hopala, punčka moja!«
Ko se je gospodična Irma prebudib. Je videla, da leži na divanu. Olava ji jc bila težka, in ko je stopila proti okn. . so |e opotekla kakor pijana. Nad trgon pod zlatimi pasovi vočernc zarje, Je d -hal večer. Gospoda Janeza ni bilo nikjer več...
Gospodična Irma si Je naglo posadi; ) na glavo slamnik, odprla vrata in hite: i na cesto. In Je bežala Iz trga, bežal ' proti domu... Kakor da beži iz leče. in le jokala vso pot... Nenadoma sc j-pomislila močeradov, tistih ljubeznivi.i žoltoprogastih «boterčkov», znanilcc vsega zla, ki so Jo zjutraj prvi srečava li v gozdu. In v enem samem trenotku s i se jI posušile solze na licih — umirjen . s smehljajočim nedolžrim obrazom se ic vračala v zavetje domačih Jablan.
Ali je ona kriva?
Močeradi so krivi, samo močeradi!
Gospodarstvo
Zavarovanje posevkov in plodov proti toči
Narodna skupščina je v zadnjem zasedanju v resnici »na brzu ruku« razpravljala in sprejela zakon o zavarovanju posevkov in plodov proti škodi od toSe ali »od grada«, kakor pravijo Srbi.
Glavno določbo zakona so: V vsaki oblasti se osnuje zavod za zavarovanje proti toči. Po ve?, oblasti more osnovati skupen zavod. Zavod more biti organi-7. i ran po zadružnem principu ali kot delniška družba. Glavno va<Jstyo cele ak-sijo je v rokah posebnega stalnega oblastnega odbora, ki se mora v to svrho ustanoviti. Sredstva: 1.) premije, 2.) državna podpora, 8.) podpore iz oblastnega proračuna. Ti denarji so porabljajo za kritje radi toče nastalih škod, a osobje -e mora plačati iz oblastnega samoprav-nega proračuna. Zavarovati ae morejo žita. turščica, ajda, repa, konoplje, lan, krompir, fižol, vrtni posevki, vinogradi, sadovnjaki, duhan. Hmelj se v zakonu no navaja. V zavarovanje je vzeta tudi slama. Zavarovanje je neobvezno. Oblastna skupščina vsako leto določi, koliko se bo plačevalo za poedino razrede posevkov in plodov na hektar in na prijavljeno vrednost prinosa. Prijave za zavarovanje se morejo izročiti zavarovalnemu zavodu do 1. maja. V prijavi je povedati: 1.) velikost zavarovanja zem-jišča, 2.) posevki in 3.) vrednost, za ka-ero se želi zavarovati; prijavljena vrednost stvarne ne sme presegati. Sledijo ndrrdbo o cenitvi škode: cenilca pošlje oblastni odbor, njemu so pridružita dva zastopnika, katera izbere občinski odbor z žrebom, a imata pravico pismeno kritizirati delo cenilca. Ako oškodovanec s cenitvijo ni zadovoljen, mora oblastni odbor na pritožbo odrediti novo širšo komisijo strokovnjakov. Ce nova komisija potrdi prvo cenitev, tedaj plača oškodovanec stroške te komisije. Odškodnina so dajo, kakor je škoda cenjena, Ako je cenjena višje, nego jo o priliki zavarovanja prijavljena v rednost posevkov, tedaj so odškodnina plača sorazmerno s prijavljeno in zavarovano vrednostjo. Ministrstvo za poljedeljstvo in vodo osnuje fond v znesku 100 milijonov dinarjev za podpiranje oblastnih zavarovalnih zavodov. V isto svrho so tam osnuje So posebni rezervni fond. Ako bi v katerem letu škoda bila tolika, da je ne morejo pokriti niti fondi oblastnega zavoda, niti oni ministrstva, tedaj se odškodnina temu primerno zniža. V prehodnih naredbah je predvideno, da more finančni minister okroglo 60 milijonov dinarjev porabiti za podporo onim, ki so tekom letošnjega leta oškodovani od to->'0 in so lani trpeli radi suše.
To je v kratkem vsebina tega zako-da. Kritika, ki s« je čttla v parlamentu in doslej v javnosti, je nepovoljna za takonodavca. Akcija za pomoč proti škodi od točo jo nujna, zakonodavcc pa prepušča celo delo oblastem, ki jih šo vobče ni. Osobito ni oblastnih skupščin, !-:i imajo dovoljevati za to akcijo znatno -/nesko in sestavljati oblastni stalni od bor. Druga temeljna napaka je, da se je usvojil decentralistični princip. Kdor je količkaj pogledal v literaturo o zavaro vanju proti toči, je povsod pri objektiv nih materijalno in osebno nezainteresira-nih poročovalcih našel, da bodi teritorij ?a tako zavarovalno akcijo čim največji torej cela država, da so s tem riziko zmanjša. Kazen tega teorija zahteva ob vezno zavarovanje. So kraji, ki vedno trpe od toče, so kraji, kjer je toča redka in tudi taki, kjer je sploh ni. Pri ne ibveznem zavarovanju se bodo poslužili ■amo oni, ki stalno trpe radi toče. To 6e pravi, da bodo v glavnem sami plačevali ono, kar so jim na odškodnini povrne. Zneski oblastnega in državnega proračuna bodo menda jedva pokrivali režijo. Osobito eminentna agrarna država ima interes, da vsaj vsi kmetovalci sodelujejo
pri tej akciji in bi za nje zavarovanje moralo biti obvezno.
Posebno ostro kritiko zasluži minister za poljedelstvo, ker, kakor njegov zakon dokazuje, ni smatral za potrebno zaslišali pri sestavljanju zakona kmetijske strokovno organizacije in proučiti zavarovanje proti toči v onih državah, kjer bo jo doslej na tom polju mnogo delalo. Nemčija ima tu ie 1501etno izkušnjo z vsemi načini: Zadružne zavarovalnice, delniško zavarovalnico, državna zavarovalnica (Bavarsko), obvezno in neobvezno zavarovanje. Samo bi trebalo malo dobre voljo, pa bi se moglo v Nemčiji, ki je na tem polju doslej največ delala, najti materijala dovolj za bolji zakon, nego je skrpucalo, ki Bmo ga dobili od g. miniBtra za poljedelstvo. Treba še omeniti, da je kmetijski svet (poljepri-vredni savet), ki obstoji pri imenovanem ministrstvu in šteje 80, predvsem od kmetijskih strokovnih organizacij delegiranih članov, lota 1921. izdelal lep načrt zakona za zavarovanja proti toči po načelu obveznosti in centralizacije z državnim zakonom na čelu. G. Marko Trifkovič seveda ni smatral za potrebno, da vzamo ta načrt v roke. Dovolj karakteristično je to, da niti načolniki ministrstva za poljedelstvo niso soglašali s Trifkovičevim načrtom.
Naše je prepričanje, da ostane zakon na papirju, v kolikor ga ne bodo sebično izkoristile kake delniške družbe, ki uživajo posebne simpatije vlade. Kmet od tega koristi ne bo imel in tako bodo še vnaprej vsako leto iz vseh krajev države romale v Beograd prošnje onih, ki jih oškoduje toča, toda pomoči ne bo, dokler se cela akcija no postavi na zdravo in pametno podlago.	J-n.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Pšenica: baška, 79 kg, 2 odst., 1 vagon 345; baška, 79 — 80 kg, 2 odst., du-plikat kasa, 3 vagone 350; baška, 79 — 80 kg, pariteta Senta, 7 vagonov 347.5; baška, 80 kg, 1 — 2 odst., 4 vagone 347.5; baška, 78 — 79 kg, 2 odstotka, 1 vagon 350; banatska, 80 kg, 2 odst., duplikat kasa, pariteta Senta, 2 vagona 350; srbijanska, 79 — 80 kg, 2 — 3 odst. duplikat kasa, pariteta Beograd, 15 vagonov 320 — 327. Ječmen: baški, 65 — 66 kg, 2 vagona 285; baški 66 — 67 kg, ponudba 282.5; srbiianski, Beograd, povpraševanje 270. Oves: baški, ponudba 287.5, povpraševanje 275; baški, duplikat kasa, 2 vagona, 285; sremskl, ponudba 285; bosanski, duplikat kasa, 3 vagone 287.5. Turščica: baška, duplikat kasa, 1 vagon 270; baška, okrogla, 1 vagon 280. Moka: «0» baška, 1 vagon 575; «0», duplikat kasa, 2 vagona 580; «6», 1 vagon 425; «0», sromska, 2 vagona 590. Tendenca nestalna.
Beograjska blagovna borza (10. t. m.) Pšcnica: 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., pariteta Beograd, promptno, ponudba 320, povpraševanje 310; 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., franko Biljevcl, ponudba 317.5. Turščica: franko Stnederevo, 3 — 4 odst., ponudba 290. Ječmen: franko Beograd, promptno, ponudba 295, povpraševanje 280. Moka: banatski tip «0» gg, franko Beograd, promptno, ponudba 600; banatski tip «4», po vzorcu, franko Beograd, ponudba 550. Fižol: beli, rešc-tani, novi, franko Beograd, povpraševanje 380. Cešplle: garnitura za oktober, šlep šabac ali Zabrežie, povpraševanje 400. Otrobi: franko Beograd, promptno, ponudba 160. V današnjih tečajih ni bilo posebne spremembe. Zanimanje za pšenico.
Zagrebški žitni trg (10. t. m.) Po-
stavno vojvodinska postaja nollrajo: pšenica (7S — 79 kg) 350 — 360, turščica žolta 275 — 285, ječmen za pivovarne 290 — 305, za krmo 270 — 280, oves 280 — 295, moka «0» 585 — 600, «2» 560 — 585, «5» 535 — 560, za krmo 170 — 200, otrobi drobni 150 — 155. Tendenca mirna nestalna.
Obttnrskl shod ob priliki velikega sejma v Ljubljani. Dno 8. septembra ob 10. dopoldne s« vrši v dvorani Kazino obrtniški shod, ki ga sklicuje Deželna zveza obrtnih zadrug. Obravnavala so bodo važna obrtništvo zadevajoča vprašanja.
— Demantl vesti o pogajt.njlh glede posojila v Angliji. Finančno ministrstvo izjavlja, da ni dalo nikomur pooblaščonja za vodenje pogajanj o kakem posojilu v Angliji.
= Zahteve vojvodinskih trgovcev. Iz Novega Sada poročajo: Finančni minister dr. Stojadinovič so jo nahajal to dni v Pančovu, kjer je sprejel deputacijo ta-mošnjih trgovcev. Trgovci so mu razložili potrebo znižanja carin na moko in žito ter potrebo ureditve žolezniškoga pro. meta. Minister je obljubil, da bo te predloge proučil.
= Nova organizacija v generalni direkciji posrednjih davkov, lz Beograda poročajo: Finančni minister ja podpisa! re-šenje, s katerim so v generalni direkciji posrednih davkov izvršuje nova organizacija oddelenj in odsekov. Mesto štirih bodo tri oddelenja. a mesto doset odso-kov jih ho pet, Reducira') se bo tudi uradništvo.
= Razgovori o južni železnici. Z Dunaja poročajo: V zadnjih dneh se je vršilo več razgovorov zastopnikov južne železnice z generalnim komisarjem dr. Zimmermannom in so se zastopniki trudili razpršiti pomisleke generalnega komisarja glede finančnih posledic dogovora za Avstrijo. Razgovori še niso končani. Italijanski delegati bodo o poteku teh razgovorov obvestili svojo vlado. Obenem s tomi posvetovanji so so vršile na Dunaju tudi seje upravnega sveta Južne železnice. Na njih je predsednik dr. Fall poročal o položaju, ki jo nastal zaradi ugovora generalnega komisarja ter jo izrazil nado, da se bo vprašanjo rešilo sprejemljivo za družbo in Avstrijo in da bo končno sledila ratifikacija sporazuma. Gotove izvršilne določbe k v Rimu sklenjenemu akordu naj bi oslguralo avstrijske interese. Avstrijska in madžarska sekcija reparacijske komiBije sta na svoji seji dne 21. julija soglasno sklenili priporočiti komisiji sprojem akorda pod pridržkom privoljenja avstrijske kontrolne komisije. Reparacijska komisija s tem predlogom soglaša. Od drugih držav, ki so interesirano pri južni železnici, je predlog v Madžarski dotično komisijo pasiral in plenum ga bo najbrže v nekaj dneh sprejeL Tudi v Jugoslaviji in Italiji ne bo težkoč. Ako dogovor v Avstriji do konca avgusta no bo sprejet, se bo zahtevalo podaljšanje «regime provisoire« do konca septembra.
= Hidrotehnlčna vprašanja v Banatu. Iz Beograda poročajo: Madžarska vlada je predlagala naši vladi, da bi se regulirala potom skupnih razgovorov med našo državo, Madžarsko in Rttmunsko vsa hidrotehnlčna vprašanja, ki tangirajo interese teh treh držav.
= Mrtvilo na vojvodinskem blagovnem trgu. Na vojvodinskih trgih vlada veliko mrtvilo, ker produoenti zadržujejo blago, češ, da cene poljskim pridelkom ne Btoje v razmerju z tečajem dinarja in s stroški, ki jih imajo producenti pri obdelovanju zemlje. Ker je naša žetev dobra, bo ta rezerviranost morala ponehati, zlasti ker imajo tudi sosedno države dobro letino.
= Poset ministrov na novosadskl razstavi. Iz Beograda poročajo, da bosta novosadsko izložbo posetila prometni in finančni minister.
= Podjetje za gradnjo poljskih železnic. Trgovinsko ministrstvo je izdalo dovoljenje za ustanovitev d. d. pod imenom »Kolosjek«. Družba bo bo bavila s stavbnotehničnimi deli in posebno z gradnjo poljskih, gozdnih in industrijskih železnic. Osnovna glavnica podjotja znaša 2 milijona dinarjev.
= Zastopstva inozemskih tvrdk. Več sveto vnoznanih tvrdk išče v naši državi zastopstva zmožna domača, podjetja, in sicer: 1.) zastopstvo za veliko češko strojno tovarno in livarno, 2.) zastopstvo
za galanterijsko blago, 8.) za are (Schwarzwaldor), 4.) za papir in papirnato izdelko, 5.) za Mlnimax aparato, 6.) za kavo, 7.) za kemikalije, 8.) za vina »ži-lavko» in »blatino«. Tvrdke, ki so zanimajo za navedena zastopstva, naj b« obrnejo na Prvo jugoslovensko-češko mednarodno transportno d. d. »Ccehosla-via», Ljubljana, Sodna ulica št. 8, kjer dobijo potrebno informacijo.
= Poštnočekovnl promet čokovnih uradov v Zagrebu in Ljubljani ter poštno hranilnico v Sarajevu jo znašal maja t. 1. 2„128,563.483 Din; od tega so znašala vplačila 1„074,780.370 Din, izplačila pa 1„053,777.113 Din.
= Francoski kapital v Rumunijl. Ru-munske tvornlce comenta »Furda« je ku-
pila neka francoska sKuptna za 80 mfli. Jonov lejev.
= Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 15. do vključno 17. avgu«, 42,579.900 odst.
= 43 bilijonov nemiklh mark v obtoku. V zadnjom tednu juliia je uaraetej obtok bankovcev v Nemčiji za 11,76! milijard na 43.594 milijard mark.
= Norveška trgovinska bilanca. p0 norveških uradnih podatkih je zuaSal uvoz v Norveško v letu 1922. vredno^ 1299 milijonov norveških kron, a izvot 729 milijonov norveških kron. Pasiva trgovinske bilance znašajo torej 570 mi-lijionov proti 805 milijonom norveških kron v letu 1921.
Iz življenja in sveta
Počitnice ameriških otrok
V Ameriki je nekaj popolnoma navadnega, da gredo ljudje poleti za teden ali par tednov na deželo, da se sredi narave odpočijejo od svojega dela in pozabijo za nekaj časa na trpko borbo za obstanek. Vsak si izbere letovišče, kakršno mu dovoljujejo sredstva. Otroci komaj čakajo na svršetek šolskega leta in se razgovarjajo med seboj, kam kdo pojde na počitnice. V milijonih družin se pretresa velevažno vprašanje, kam naj se letos gre — na farmo, ob morje, ob jezero itd. Vsakdo se raduje spremembe okoliša.
Žalibog, v mnogih mestih in naselbinah žive milijoni družin, ki ne pretresajo vprašanja letovišča. Za njihove otroke konec šolskega leta ne pomenja ničesar drugega kot še večjo nadlogo.
Počitnice ne osrečujejo teh družbi; za njihovo deco one ne pomenjajo priložnosti, da so duševno in telesno osvežijo, ojačijo lu pripravijo za prihodnje šolanje v jeseni. Počitnice za nje pomenjajo, da njihov štirinajstletni sin ostavlja šolo dodobra, tudi če je dovršil Ie šest razredov — in dostikrat še teh ne, in, glej, nov delavec-otrok se priključi milijonom nedoletnib delavcev v Združenih državah.
Na tisoče šolske dece prodaja za časa počitnic časopise po ulicah ali dela doma na tovarniških Izdelkih — izgotavlja perilo, plete umetne cvetlice, prileplja kartone, nanlzuje korale. Velika večina te dece dela pozno v noč.
Zadovoljne in brezskrbne družine, ki potujejo tekom počitnic Imajo polno prilik, da vidijo, da počitnice za mnogo otrok ne pomenjajo počitka in razvedrila, kajti od vsakega tucata otrok v Združenih državah Je po eden delavec.
Ako vas za časa počitnic vodi pot čez pennsylvanijsko okrožje trdega premoga, boste videli dečke, zaposlene kot <brea-kers» ali celo kot <trappers>, ko prihajajo na površje iz svojega dela globoko doli v jami, ali dečke od 18 do 14 let, ld so polnovredni premogarjl. Ako pa vas pot vodi čez Michigan ali Colorado ali mnoge druge države, boste lahko iz vlaka opazovali velike poljane sladkorne pese, na katerih delajo cele družine skupaj z otroci od 8 do 10 let. Skrčene noge in bolečine na hrbtu so posledica takega dela, in otroci so toliko utrujeni, da niti sesti ne morejo, marveč gredo zvečer zmučeni in lačni spat. Nadalje Imamo dečke in deklice v bombaževih mlinih ln poljih na Jugu — trgače jagod in deco na farmah Srcdozapada. Za delo te vrste ni nikake omejitve delovne dobe.
Počitnice za to deco značijo isto, kar so značile za Hamliu Garlanda, ko je opisoval svoja otroška leta na larmi: cOrati ves dan kot hlapec — to ni majhno hišno delo — to je delo. <Za to deco solnce leze počasi preko neba,» kot je rekel Garland. {Lačni so ob 9. in sestradani ob 10. in potem kot da je solnce obtičalo na enem mestu.*
Otroško delo premnogim otrokom kvari počitnice. Kar je še hujše, so posledice otroškega dela nezadostno šoluuje, ne-1 zadostno zdravje; otroci ostanejo telesno
in duševno nerazviti. Kako naj potem taki otroci postanejo zdrsvl in napredni državljani?
Naši nebeški sosedi
Steza našega zlatega solnca se seda) že znatno nagiblje k nebeškemu ekvator, ju. Posledica temu je, da je podnevnj višina solnca od dneva do dneva manjla — dnevi postajajo krajši. Bližamo se je. senl.
Zanimiv je v tej dobi pogled v na| bližnji vsemlr. V neskončnem svetovnem prostoru so je na nekem mestu nastanilo naše solnce s svojimi osmimi planeti. Ta mala kolonija nobeških teles zavzi-nu krog trideset nebeških metrov (en nebeški meter je daljava solnca od zemlje, to je približno stoinpetdeset milijonov kilometrov) v polumeru s solnccm v središču. Naša zemlja jo tretji svet v tej rodbini po daljavi od solnca.
Čudovito jo urejena ta rodbina: točni izgrajena vseniirska vrtalka, ki so vedno suče po stalnih pravilih. Solnce ni n;ojo-va rodbina — to jo za nas »bližnji vso. mir«. Izmed te rodbine se vidita v tekočem mesecu avgusta na večernem nebu, koj ko zatone solnce, samo planeta Jupiter in Saturn. Prvi je v ozvezdju Tehtnice in pozorni opazovalec neba bo opa-zli, kako so Jupiter v mesecu avgustu vedno bolj približuje zvezdi Alfa ter se 1. septembra nahaja tik njo. Ta Ooljat med rodbino našega solnca, ki jo 1312-krat večji kakor naša zemlja, ostaja mo-seca avgusta nad horicontom skoraj do 28. ure; koncem meseca pa zahaja že ob 21. uri. Opaža so na zapadnem nebu kot najsvetlejša zvezda, ki se prva pojavlja v zgodnjem mraku.
Desno od Jupitra, v ozvezdju Devic«, in še nižjo na nebu stoji planet Saturn (703krat večji kakor naša zemlja), ki zahaja sedaj okolo 21. ure. Planet Jupiter s svojimi štirimi večjimi meseci in i5^ turn s svojim krasnim krogom sta dva zelo zanimiva objekta za opazovanje 1 daljnogledom. Ostali planeti: Merkur, Vo-nus in Mars se v tem mesecu ne vidijo, Planet Uran se zaradi njegove velik« oddaljenosti od nas s prostim očesom n« vidi, čeravno je 59krat večji od zemlje. Mesec, zvesti spremljevalec zemlje, potu' jo od dneva do dneva hitro od znp.ids na vzhod ter vzhaja radi tega vsak <1U skoraj tričetrt uro pozneje ter izgublja vedno več od svoje svetle plošče. Hitri se približuje solncu in že dne 12. avgusta opoldne ga doseže v ozvezdju Leva ter zahaja obenem s solncem kot mlaj, vsled česar ga ne vidimo. ?.e dva dal pozneje ga zapazi na zapadnem nebu t zgodnjem mraku po zatonu solnca * ozvezdju Leva, kjer kot ozek srp zaide že ob 20. uri. Dno 19. avgusta je meset) že na pol razsvetljen (prvi krajec), 26. avgusta pa je razsvetljena že cela njegova plošča (ščip). Zadnjega avgusta vzhaja ob 21. uri in nam sveti potoni colo noč.
Ker je mesec oddaljen od nas samo 2.5 nebeška milimetra ali 1.3 sekunde svetlosti, nam je najbližje nebeško telo ter so vkljub temu, da je 16krat manjši od zemlje, opazijo na njegovi površini 2«
Fiamsko sveto pismo
*) Coster, Ulcnspiegel in Lam Dobrin, :unaka veseljaka iz dežele Flanclrske. Poslovenil A. Debeljak. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Broš. 63 Din, vez. 73 Din s poštnino vred.
Odkar jc Debeljak svojega Ulenspicgla pestro in lično oblekel in ga izročil Tiskovni zadrugi, da ga izda, me venomer sprašujejo, danes ta, jutri oni: »Vraga, saj Je to tisti Pavliha, ki je našo mladostno domišljijo tako razburil s svojimi burkami, da se nismo mogli nikdar dovolj nasmejati?«
»Seveda Je. Toda, to so bili le drobci današnjega Ulenspiegla in že tl so privzdigovali trebuščke mladim ln starim. Brali smo niegove vesele zgodbe, s katerimi le sebi ln drugim lajšal trpljenje v dolini solz. Zdal pa ga imamo vsega: kako je rastel v moža, kako je odrešil veselo Flandrljo in vidimo, da je v njem poosebljen tisti duh njegovega naroda, katerega nI strla strašna inkvizicija svete rimske cerkve.
Po vseh potih mu sledimo, počenši od (iste, ko Je sedel na oslu za očetovim hrbtom ter privzdigoval svojo srajčlco, da so gledali ljudje tisto plat njegovega dičnega telesa, s katero izražaš svojemu bližnjemu največje prezlranje.«
»Aha, potem ga Je posadil skrbni oče predse in od tam ie kazal lezik ter z
nJim dražil občinstvo.«
«Seveda, vse to je zapisano v Ulen-spieglu. Vse, kar hočeš. Kako je po vrvt plesal in čevlje zmešal, kako Je vso dolgo noč kot krojač metal rokave na suknjo, kako je kot čevljar prikrojil iz usnta oglave za kobile, oslice, prašiče in ovce in se imenitno odrezal čevljarju-mojstru, zalotivšemu ga pri tem poslu, da Je pač tako razumel niegovo naročilo, da na] ureže nadplate za velike in srednje noge, katere bodo gonile veliko živino m drobnico, ker njemu se zdi, da vodi ne-resca prašiča, osla oslica, bika telica, mrkača blčlca, posebno v tistem času, ko se vse živali pojajo.
«Tako popopranih takrat nismo brali.«
«Sevcda ne. Ampak te so delikatne kot flandrijske omake, po katerih se mi še danes sline cede. Nastale pa so v poznejši dobi, ko |e mladi šaljivcc romal že iz Rima, kamor Je moral h papežu po odveze In odpustke. Neki Judež ga le namreč ovadil, da Je dejal pri neki priliki, da so maše zadušnlce le duhovnikom v Itasek. Zato ie moral za tri leta v pri-gnanstvo. Svojim trinogom Je zaobljubil maščevanje, kar Je z marsikatero ostro začinjeno šalo tudi Izpeljal. Beri kako imenitno Je zagodel dvetna menihoma, KI sta kazala ljudem za denar kos lops-tične kosti svete Marije Egipčanske. NI čuda, da je uganjal vodno bolj bistroumne. Sni je od dne do dne rastlo njegovo spoznanje ljudi iu vse naše bravke mu bodo rade pritrdile, ko Izreče svoie stro-
kovnjaško mnenje, da tista ženska, ki daje na roko aro na ženitbenem sejmu, prepusti pozneje vse svoje blago drugim zastonj. Take je kresal v tisti dobi, Ko je nastopil kot prodajalec svetih relikvij, čarodeinih vrečic, ter oznanjal, da bo gledal v bodočnost, kdor jih bo pošteno cuzal. Tista dva Juda, ki sta jih kupila in srebala in srebala, sta spoznala, kako jih |e porodni Flamec potegnil za nos, ker sta odkrila v vrečicah same serlge. trda predla. Cesar Kari ga je obsodil za-trda predla. Cesar Karel ga je obsodil za radi njegovih šal na vislice. Obljubil pa mu ie pomilostitev, če ga prosi za kaj, česar bi mu vkljub vsej svoji mogočnosti ne mogel izpolniti. In čeprav je bila rešitev skoro nemogoča, Ulcnspiegel Je znal prositi. Zahteval Je, da ga cesar poljubi na tista usta, skozi katera nc govori flamskl.
Sijajno je orisan sin cesarja Karla, krvoločni Filip. Se dihati se ne bo upat, ko boš bral o tej grozi v človeški pooo-bl. Nedosežen le n. pr. prizor, kako mladi kraljevič ustavi na vrtu Iz same zlobe in pritajene mesnostl, vročekrvno dvot-janko Flatnko, ki sc kar trese od raao' sti, da bo planila v naročje svojega linbčka. In revica mora Njegovemu Vt-sočanstvu ponavljati flamskl očenaš, ko je v duhu Izpolnila že vse lltanlje na prsih svojega ljubega. — Le beri, kako se Je Filip šolal, da postane eden na)-vcčjilt krvnikov katoliške cerkve. Z opico le eričel. nadalleval z živalmi in kon-
čal z ljudmi. Le malo je peres, kl so znala tako očrtatl človeka, kakor je v sledeči primeri opisan Filip. — «Ker se je čutil ubogi poniglavec brez ljubezni do drugih, se ni upal ponuditi se damam: hodil je torej v samoten kot, v majhno pobeljeno izbo s širokimi okni, kjer Je ponavadi lizal slaščice; tja so prihajale rojema muhe zavoljo drobtln. Tam se ie ljubil samega sebe, vmes pa tri počasi muham glave ob šipah; na stotine Jih Je pobil, dokler mu niso prsti preveč drhteli, da bi mogel nadaljevati svoje krvavo početje. In čutil je podlo zadovoljstvo ob tem grozovitem razvedrilu, zakaj poltenost in krutost sta dve zavrženi sestri. Iz tega zakotla je prihajal žalost-nojšl nego prel, ln vsak sleherni se je izogibal, če le Ie mogel, obličja tega kra-Uevlča, bledega, kakor, da se Je hranil s strupenimi gobami.«
Ta človek ie spustil -tad Flandriio, veselo In nedolžno, svojo težko, krvoločno šapo tn zastokale so človeške kosti, na inkvizicijskih ognilli -o goreli ljudje. Med njimi Klas, Ulenspieglov oče.
Strašna smrt. «Zvonovl pri Materi božji so zvonili mrličem. Začuvši zvone-nje, sta se Slavka in Nela pokrlžall obe. Toda Ulcnspiegel se ni, češ, da ne mara častiti Boga po načinu rabljev... Pri tel priči si je Slavka zakrila obraz v predpasnik in zavplla: »Dltnl«
Tri sirotinje so v resnici opazile pod nebom velik vrtinec povsem črnega ča-i dn Kadila se ie grmada, na kateri le bil
Klas, privezan za steber; krvnik lo V bil baS na treh koncih zapalil v Imenu Boga očeta, Boga sina ln Boga svetega duha... Mahoma Je postala Slavka bela ko sneg, zadrgetala po vsem životu, ne da bl pokazala s prstom na nebo. Dolg, ozek zubelj Je bil pravkar siknil od lomače ln včasl švignil iznad krovov nizkih domači). Klasu Je povzročal krute bolečine; kajti po trmi vetra mu ia glodal noge, se dotikal brade in jo smodil, lizal lase in Jih žgal.
Potem sta slišala Slavka in Ulcnspiegel velik hrup glasov. Bili so meščani, žene in deca, ki so kričali: »Klas lil M obsojen, da bi gorel na ognjičku, amt»* na velikem plamenu. Rabelj, podkurl SP madol«
Krvnik je podnetil, a drva se niso dovolj urno vnela.
«Zadavi ga,« so vikali. In metali kamenje profosu.	.
»Platnen! velik plamen!« le krlkmia Slavka.
In zares, sredi dima le trpolel rde*. bel) proti nebu.	,
»Umira,« ]e rekla vdova. «Oosp« Bog, sprejmi mllostllivo niegovo dušo Kje je krati, da mu z nohti Iztrgam srce iz nedrij?«...
In Ulensplegel le nosil od teh dob P* nel svojega očeta na prsih. P"5'®' '' mož, ki le sklenil osvoboditi HsndjlJ" Kako jc delal, ti povedo štiri ostale knl' ge. Beri, prijatelj In videl boš, zakal J' ta kalita .fiamsko sveto nismo«.
, majhnim daljnogledom najrazlifncJSe > tvorbe, ki po »voji nuizprcmealjivosti do-l.ajujojoi da je to svet broz življenja v rii5em smislu, {etudi se ne more trditi, ija so na njem ne vrSo nikakršno Izpre-niorabe. Nebo je tamkaj vedno jasno, |,rrz vsakega oblačka, a dan traja naših j | dni. Temporatura dosega opoldne colo i--j 100 stopinj, dočim pade v dolgi noči — 200 stopinj, ker meseo nima goste liiinosferB, kl bi ga ščitila vsemlrBkega t: raza.
,-olnce, glavno in središnje telo bližjega vsemira, je absoluten vladar v svo-i rodbini in ji daje potrebno svetlobo in toploto za življenje. Solnce, kralj dneva, je po svoji velikosti pravi koios t :n vsemiru: 1,800.000 zemelj bi se mogli napraviti iz njega. 8 svojo tompara-(■jro. 7000 stopinj na površini, izžarova rcliko obilico svetlobe in toplote v leni vsemirski prostor okolo sebe na vse >;anii od katere naša zemlja zajame le irobico — in vendar dovolj, da cvete na ij'-j bujno življenjel In četudi izžaroca tolnce neprestano toliko toploto, se po r.-;iskovanju zadnjih tristo let ni niti i.ijmanjo ohladilo. Znanosti je šo danes u-žak problem naloga: Kako solnce nadomešča izžarjeno toploto?
Omenimo naj končno šo neko poseb-r.ist meseca avgusta: posebno obilno ■rinjanje zvezd, ki se vrši zlasti v nočeh 10., U. in 12. avgusta; to so tako imenovane solze sv. Lorenca. Zemlja se n.".mre8 v teh dneh približa najbolj go-.'rmu delu velikega roja utrinkov, ki so znanstvenem svetu znani pod imenom 1'erzeidi. V manjši meri se ti utrinki pojavljajo tja do 22. avgusta.
Letos se bodo utrinki videli prav do->ro, ker ne bo motila mesečina.
X Coolldgeovov sta, Štirinajstletni fant, bo nemara še pristnelši Ainerlka-rcc kakor oče sam. Navzlic visoki očetovi poziciji, Je mladi Calvin še vedno i nmeščen kot delavec na farmi Hatfleld, k!er dela po devet ur dnevno v tobačnem oddelku, numerira zavoje hi zasluži rn tri In pol dolarja dnevno. Zaenkrat je ves vnet za praktični študij farmskega dela. Molčeč ln delaven je kakor oče. Ko mu je te dni delal gospodar: «Kal pa zdaj, ko je vaš oče prezident?» — I; dečko mirno odvrnil: «Bo že nekako! Kje delam danes?...»
X Pabrfliaclln bankovcev v Nemčiji. Odslej je v Nemčiji zaposlenih okoli 60 tiskarn s tiskanjem bankovcev. Dnevno se tiska 16 milijonov bankovcev v skupni vrednosti 900 milijard. Pred falzifikatl nI strahu, ker je fabrlkaclja bankovcev izpod 5000 mark dražja kakor vrednost. Berlinska podjetja uporabljajo nižje bankovce, osobito one po 500 mark, za reklamo. Na prazni strani tiskajo line svoje tvrdke ln jUi nato v ogromnih količinah razmetujejo po ulicah. Moč navade je bila spočetka velika hi so se ljudje tepli za vabljivi papir. Svrlia reklame jc bila dosežena, ker je prišla še najceneje. A zadnje dni se že ne obnese več, nI več »originalna«.
X Kdo živi dalje časa, abstinent aH pivec? Neki pariški list prinaša zanimive rezultate angleške anketne komisije, kl se je baviia s tem, da določi povprečno starost onih, ki sploh ne pijejo alkoholnih pijač, onih, k| jih pijejo zmerno in onih, kl prekomerno uživajo alkoholne pijače. Komisija je prišla do nastopnih velezanlmlvih rezultatov: Oni, kl ne pijejo alkoholnih pijač živijo povprečno 50 let, oni, ki so zmerni v uživanju alkoholnih pijač, žive povprečno 60 let, pijanci pa povprečno 57 let. Sklepe si naredi lahko vsak sam; garancije za Isti nltost navedenih trditev pa ne prevzamemo.
X Človek, ki se je dvajsetkrat oženil. Orško vojno sodišče je Izdalo tiralico za nekim poročnikom grške armade, kl je obtožen mnogožeustva. Ugotovljeno je, da se jo za časa vojne 20-krat oženil. Vseh dvajset žen pa je navadno zapustil v dveh ail treh tednih. Večina teh žen se sedaj nahaja v Atenah in zahteva, da se uvede sodno postopanje proti prebrisanemu varalcu ženskega spola. Svojih porok obtoženec nI sklepal lz materijclnlh vzrokov, ampak se je ženil vodno le Iz — ljubezni. Nesreča je edino ta, da je Imel malo preveliko in preprostrano srce.
X Najnovejša budalost futurista Martnettlia. Marinetti, oče Italijanskega futurlzma, je pred kratkim Izdal knjigo o Mussolinliu. V knjigi izjavlja, da je futurizem naposled postal življenje. Mussolini jc tipičen predstas-nik novega fiiturističnega človečanstva. Njegov pa-trljotlzem je fizijološkl. Nesramne ustnice, kl pljujejo na ves svet, kažejo fa-šlstovsko energijo. Marinetti odkrivana
Mussolinliu »masivno glavo, ultradlna-mične oči, volovskl vrat« Itd. Resen tisk se najnovejšim Marinettijevim »odkritjem« kajpada roga.
X Stlnnes v literaturi Hamburški dramatik Bubendey Je napisal grotesko v treh delanjih »Stlnnes«, v kateri poveličuje kralja nemške težke industrije. Delo je že Izročeno nekemu odru ln se v prihodnji sezoni uprizori.
Šah
Jugoslov. Šahovski turnir v Novem Sadu
Medtem, ko šahovsko življenje v Ljubljani v počitniški dobi pojemlje, se vrši v Novem Sadu pred početkom jugoslovanskega šahovskega kongresa velozant-mivi vsakoletni jugoslovanski šahovski turnir za določitev novega jugoslovanskega mojstra.
Ljubljanski šahovski klub zastopa njegov najmlajši mojster g. Ljudmil Furla-ni in stari naš znanec g. Fr. Poljanec (sedaj beograjski višji uradnik v fin. ministrstvu), kl pa, kakor Je videti, vBled pomanjkanja predhodnega treninga ni baš v najboljši formi. Mariborski šahovski klub zastopata od senljorjev znani šahovski mariborski prvak dr. E. Kra-mer, od junijorjev pa g. Bogomir Stupan. Oba se držita dosedaj povoljno.
Pa tudl drugi šahovski klubi so zaato-pani po svojih preizkušenih močeh: Rožiča, Peyerja in Nlclforja poznamo še izza lanskega Jugoslov. turnirja, a tudi imena Tamlndiič, Markovi«, Madjarevič, Keuer, Clrič, Celjak, GribuSin, Lav Sln-ger, Todorovlš, Ognjanovič, Tenner nam niso tuja.
Dne 2. avgusta ae Je pričelo po formalnem žrebanju a turnirjem. Do 6. t. m. so bili doseženi sledeči rezultati po tretjem kolu: Celjak 8, Civič, Furlanl, Kranier 2 ln pol, Markovič, Rožič, Sin-ger, Tenner 2, Stupan 1 in pol (1 partija viseča), Madjarevič, Poljanec, Tamlndiič, Todorovič 1, Feuer 1 (1 partija viseča), Gribuiin 0.
Dosedaj sta najtežjo partije z najboljšim uspehom odigrala Rožič ln Stupan ln zato ni izključeno, da kdo Izmed njiju kmalu preteče prvence.
Turnirju prisostvujeta med drugimi tudi jugoslov. šah. mojstra dr. Asztaloš
In Vukovte, tudi LjuDlJaniunom le v dobrem spominu. Priredila sta v Novem Sadu obširno simultanko, o katere poteku šo poročamo.
*
6. t. m. je bilo odigrano 4. kolo s sledečim rezultatom: Rožič je dobil proti Ognjanoviču. ker se jo slednjemu pono-srečil protinapad. Tamldžlč jo premagal dr. Madjarevlča v končni igri s kmetom v premoči. Poljanec je Izgubil proti 8tu-panu. ker jo izpregledal peSca. Skoda, da nI Poljanec v običajni formi. Fouor je promagal dr. Kramerja. a Furlanl v elegantni bi lepi partiji Tonnerja. Cirič je izgubil proti Markoviču, dasi je io imol sigurni remis. Singerju se je posrečilo premagati doslej šo nepreiuagancga Celjaka, a Pover je premagal Gribušina. Ker je Niccfor odstopil od turnirja, je bil Todorovič prost, a gg. Markovič, Rožič in Stupan izgube po 1 točko, s ozirom na to, da so igrali po eno partijo man) nogo ostali.
Stanje po 4. kolu: Furlanl 8 in pol; Celjak, Singer 8; Cirič, dr. Krarner, Stupan 2 in pol; Markovič, Rožič. Tamidžlč, Tonner 2: Feuer 1 in pol (1), Pajor 1 (1), Todorovič. Madjarevič in Paljanoc 1, Oribušin 0
Dvopotezka
Prvič priobčena. (Sestavil prvak »Lj. šah. kluba« g. Ljudmil Furlarti najmlajši klubovnl mojster).
SAHOVSKI DOVTIP.
(Sestavil L. Furlani. prvič priobeen.1
Bell: Kh5, Ta7, a8; B.: b7 Črni; Kh 7.
Beli na potezi poetavl črnega v polpotezi mati
Zveia šahovskih organizacij v Sloveniji ima sledeči odbor: predsednik Vlad. Frankovlč, podpredsednik Mili« Nečemer, tajnik Josip Marn, blagajni-čarka gdč. Čili Oolobova, odbornika! Smuc Slavko ln Mrzllkar Rudolf. Revizorja: Leo Zupančič In Vckoslaiv Valen-tlnčič. Zveza Ima dozdaj včlanjene 4 khi be In sicer Ljubljanski šah. klub, Mladinski šahovski klub, Sah. klub na Viču in šah. sekcijo j. n. a. d. »Jadran«. Svt»-je delovanje hoče raztegniti še na druge klube ln krožke v Ljubljani, kl nal se prlglase, da bodo zastopani po Zvezi v Jug. šahovskem savezu. Priredila bo v, letošnji zimski sezoni medklubskl turntr, kl bo postavil najmočnejšega šahlsta Ljubljane. V pretekli sezoni pa je Zvern aranžirala In honorlrala obisk velemojstra Mlesesa in se je na občnem zboru Izrekla najtoplejša zahvala še enkrat vsemi, kl so omogočili ta sprejem, s katerim se je tudl Zveza postavila na realna tla.
Bell: K e2, Sp d8, f8; Lefl; B.: b2, b3
Crnl: Ke4, B.: b4, f5;
Bell na potezi matlra z drugo potezo.
ima stalno v zalogi vsako mnotlno Družba ILIRIJA, Ljubljan«, Kralja Petra trg 8. - Tal. 280.
Naročajte „JUT$0%!
mm
itintlo ■ driavnlm davkom nt Imeni« »red do 20 b...dl Din S'—, vsaka nadol|n|> balada SO par toS. — Plafla M vadno aapral i lahko tudl v anamkahl. Na vpraftanla odgovarja uprava le, ako |o vprašanju prlloiena znamka za odgovor ter manlpulaol|aka pristojbina (I Din).
Optikarskl pomočnik
M takoj sprejme. Ponudbe m R. Bizjak, opttk, Maribor.
7507
Gospodična
r .-lednih starflev, ■ 8 razredi ".ovne ln S razredi me-I -.tiske kole. teli mesta kot <:>rnka v meSano trgovino z it !.rbo v hISt proti odškod-i'ul. Naslov pove uprava .Jutra".	74S0
Brivski pomočnik
«<i.:eJ81, te aprejma takoj. M. Podkrajiek, Ljubljana, Sv. Petra cesta 82. 7477
Lesni manlpulant
r 'tm ln zanesljiv z večletno pralno ter najboljšimi sprlfte-tnll, teli premenltt mesto. — IVnudbe na upr. ..Jutra" KO ,Leni manlpulant'. 7424
Izurjeno prodajalko
fr trgovino i mešanim blatom na detel! rabim. BpreJ-rotin la boljlo mol!. Ponudbe f-J „BolJia mod" na upravo »Jutra".	7195
Več zidarjev
" sprejme, v«46lh polaganja
W'itSlo na zid. Naslov v upr. ..Jutra".	7616
Dve Izurjeni natakarici
" IM«t» ia takoj ia kavar-
»o ..Narodni dom". 7607
Dva paznika
najmanj« 41etno Jamsko Ka.tio T atavblnstvu, ne-lena. m t»{eta za Srbijo, udbe s zahtevami plaee J> Inlenjerla M. MlloSevlC ™ R. VVtlnsch, Sarajevo, ' sandrova ultca 118-1.
7594
Za hišno
'" »stopiti samostojna go-takoj ali pozneje. Ako Je J; I{e v knklno novo taUo vilo. Naslov pove uprava 7657
Služkinja
t na m poltena ae takoj Ime za vsa bitna dela. — " 'v pav* uprava ..Jutra".
76S0
Vini ta elektromonter
nremenltl slutbo. Zmu-' vseh vrst montate pri Ul vseh vrst toka. n kot delovodja v Industrijskem pod-tzprafian karjafi ln ■ Ponudbe do 1. sep-na upravo ..Jutra ' tontar".	7680
rgovski pomočnik
ieleznlnar • daljčo 1 '80. M sprelrre Hran.-i , Osnovanje na razpolago. 'Uho pod ..Prvovrstna " aa upravo tega listo.
7720
Mlado dekle
lifie mesta sobarice pr! bolj-ti rodbini. Najrajo gre v Beograd. PlHmpne ponudbe na upravo „Jutra" pod Šifro „Prldna ln poStona". 70S2
Gospodinja
Inteligentna zanesljiva mo P, dobra kuharica, se sprejme k drullnl 4 oseb v Celju. Dobra plača. Ponudbe pod Slfro ,.Stalno mesto" na upravo ,,Jutra".	7670
Učenec
s primerno Šolsko Izobrazbo lz poStcno hite ae sprejme takoj v manufukturno trgovino. Ponudbe na ,,Gorenjska oblačllnlca" Kranj. 7600
Odvetniški kandidat
kl ima pravico kazenskega zastopstva, lS&e službo za takoj. — Cenjene ponudbe na upravnlstvo .Jutra' pod Slfro „Odvetniški kandidat". 7604
Več mlinarskih pomočnikov
otenjenlh aH samskih, so aprejme takoj. Ponudbe pod „MUnar" na upr, ..Jutra" 7571
Sprejmeta se
dva mlzaraka pomočnik., iz-retbana v Btavbenih delih. Frano Rotanc, strojno mizarstvo v Preddvoru nad Kranjem.	7612
Trgovski pomočnik
dobra moe, veS6 mešane stroke, teli premenltl dosedanje mesto. Gre v mesto aH na deželo, posebno, kjer bl lahko tudl potoval. Naslov v upravi ..Jutra".	7500
Služkinja
samostojna v vseh hISnth poslih, teli alužbe, da bl se Izučila v kuhanju. Nastop 1. septembra. Cenjene ponudbe na upravo „ Jutra" pod ..Kuharica".	7654
Energičen
mlad trgovski vlsokoSole-IzkuSen potnik, izven Ljubljane, bl prevzel Se nekaj te dobro vpeljanih artiklov. C. ponudbe pod ,.Gotov uspeh" na upr. ..Jutra". 7696
Zanesljivo blagajničarko
za večjo restavracijo ln dve spretni donaSalk! Jedil se takoj sprejmo. Naslov se poizve v upravi ..Jutra". 7656
'IT'!
Planino
ee proda v Posnvju za 10 tisoč Din. Ponudbo pod ,,Planino" na upr. „Jutra", Maribor.	7603
Prodam sllvovko
100 litrov, prlma, domaJo, liter 120 K; Jabolka In pljo v vagonsklh m-ožlnah, kg 4 in B IC Naslov rovo upr. ..Jutrft'V	7533
Vsako množino
zdravoga, ouhercri, sladkega eona ponujam. Vsaka postaja v Sloveniji, po 650 K 14 100 kg In konjiškega po 800 kron. Tudl vsakovrstna ala-ma s« dobi. — Naročilu se naj poSljejo na Franc Mi-helin, Dlzeljsko pri Dre-žlcali.	(»578
Dvokolesa
mali motorji, otro&kl vozički, šivalni stroji in pnevmatika najceneje. ..Tribuna". Ljubljana, Karloveka cesta 4.	117
Damsko kolo
fino, predvojni materijal, t dobrem stanju, bo proda. — Naslov povo upr. „Jutra".
7613
Decimalno tehtnico
garantirano 1000 kg nosilnosti, pripravno za mlin aH trgovino, poceni prodam. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Tebtnlca".	7578
Pisalni stroj Courier
so proda po zelo ugodni coni, je popolnoma nov in 8o nerabljon. Ponudbe Jo poslati upr. „Jutra" pod „Courler".
7574
Kobila
Štiriletna. zdrava, vprego in Ježe vajena, brzotekalka, angloamerISke pasme, ln kočija, dobro ohranjena, s 4 usnjenim sede21 ln streho ln popolno opremo za vožnjo. — Pojasnila dajo: Marija Ma-rlnfiek, Celje, PreSernova ulica 10, pritličje, soba 47.
7514
Dvovprežni voz
dobro ohranjen se proda. Ponudbe Je poslati I. Rak st... Velonje.	7672
Naprodaj
Je 200 do 300 kublk m suhih klanih bukovih drv. Vpra^.i se pri oskrbnlStvu Mlradol, "o8ta Rogatec, vJer se lahko tudl drva ogledajo. 7667
Proda se
velik gostilniški glasbeni avtomat. Polzvo se p-* Ivanu Sedej, mizar, LJubljana, Mala čolnarska ulica štev. 5.
7621
Proda se
zaradi odpotovanja po nizki ceni moSko obleke, posfeljne odeje (garnitura) ln drugo. Ogleda Be do ponedeljka od 12. do pol 2. In od 6. do S. ure zvečer na Domobranski cesti 7. I. nadatr. levo 7090
Fin fotografični aparat
je naprodaj. Polzvo se v upr. „Jutra".	7691
Proda se:
•na garnitura popolnoma novih gumi koles sa kočijo in popolnoma nova oprema za par konj. Naslov: Kavarna „Pre&eron" v Ljubljani. 7602
Specijalni stroj
(Model 28 — Patent Horr-mann) za šivanje gumbnlc na sukno, so proda. Vzorci izdelanih gumbnlc in naslov v upravi ,,Jutra". Cena Din 14.000.	7675
Hrastove deske
prodam. Postaja Lesce. 2 vagona lepih hrastovih desk in blobov. Naslov pov« uprava „ Jutra".	7580
Leseni deli mlina
za pet kamnov, hrastovo vodno kolo, palčno kolo in železna os z ležl&r-I, gepelj, vitelj, železni, mrčanl; večja množina sena, kg 6.50 K; bukovo oglje, 4.50 K, franko vagon Dolenjsko. Naslov pove upr. „Jutra".	7537
Ktipl se pes
mlada doga. — Ponudbo pod ..Zanesljiv čuvaj" na upravo „Jutra".	7624
Stanovanje
z 1 sobo ln kuhinjo ISčo mirna stranka brez otrok do 1. septembra. Ponudbe pod »Stanovanje II" na upravo „ Jutra".	7480
Zračno stanovanje
v sredini mesta, obstoječo lz 2 Bob ln prltlkllnaml, se »amenja. Ponudbo na upr. ,,Jutra" pod ..Zračno stanovanje".	7456
Dobro nagrado
dobi, kdor zamenja lepo stanovanje na Bolnčnl strani, obstoječo lz 2 sob, kuhinje, njivico za zelenjavo, električno napeljavo, na bližnji periferiji s stanovanjem v mestu. Ponudbo pod ,,Nizka najemnina" na upr. „Jutra".
7391
Iščem za takoj
eno aH dvo Bobi, prazni aH opremljeni, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe pod ,,Plačam dobro" na upravo „ Jutra".	7511
Stanovanje
na deželi, blizu postajo na Dolenjskem, so odda. 3oba se odda. Soba mesečno tisoč kron. Naslov povo uprava „ Jutra".	7520
Opremljeno sobo
lepo, s porcbnlm vhodom, v bližin) poŠte, Išče uradnik Trboveljsko premogoUopne družbe. J. Suehy, Miklošičeva ulica št. 15.	7525
Stanovanje
bllsu LJubljane v prijetnem kraju dobi dotičnl, kl posodi 12—15 tisoč Din proti garanciji. Ponudb« na upravnlfitvo ,,Jutra" pod ,,Visoke obresti 12".	7695
Mesečna soba
brez perila, se 13čo v bllllnt Kongresnega trga. Ponudbe pod „Soba 100" na upravo „Jutra".	7009
50.000 dinarjev
posodim proti vknjižbi na prvo mesto In dobavi vsaj trisobnega stanovanja s vrtom, kjorkoll v Sloveniji. — Pisma i popisom pod ,,Dam da dai" na upravo ..Jutra".
7587
Meblovano sobo
čo mogočo s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbo pod ,,Nujno" na upravo „Jutra".	7687
Zamenja se lokal
pripraven tudl za stanovanje, v 81. Petrskem predmestju, za trgovski lokal in delavnico, v sredini mesto, proti nagradi. Ponudbo na upr. „Jutra" pod ..Zamenja se lokal". 7465
Gostilna
na prometnem meotu	Maribora se takoj proda.	Vlcel. Glavni trg 5.	7606
Posestva
graščino, vile, hiše, žage, gostilno, tovarne, mlin, prodaja Rcalitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.	7493
Hiša
z velikim sadnim vrtom ln prostim stanovanjem pri Sv. Duhu «t. 53, pri ftkofjl Loki jo naprodaj. Prostovoljna Javna dražba ae vr§l v nedeljo dne 19. avcunta 1928. ob 3. url popoldne na licu mesta.	7471
Vila
moderna stavba sa dv« drullnl ■ komfortom, kopalno sobo, gospodarskim poslopjem, v mirnem delu Maribora, so pod ugodnimi pogoji proda. Gospodarsko poslopje z elektriko s« lahko adaptira za manjšo Industrijo, Stanovanje se kupcu prepusti. Rvent. so sprejme družabuik v svrho vzpostavitve tovarne. Ponudbe pod „25 tlBoč predvojnih kron" na podružnico „Jutra" v Mariboru. 7255
Resnega znanja
s premožno damo v starosti do 40 let lščo radi takojšnje ženitve ln ustanovitve brez-konkurenčnega podjetja 33-letnl trgovsko izobraženi go-■pod prijetne zunanjosti. Ne-anonlmne ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Miroljubnost".
7090
Amerika
Katera slovenska gospodična, v starosti od 18 do 26 let, neomadeževano preteklosti, lz dobre družine, (na prcmof.enje bo ne gloda), bl rada dopleo-vala z inteligentnim ameriškim Slovonrem, Jako premožnim ln z lepim posestvom. Za naslov so poizve v upr. ,,Jutra" pod znamko ,,Amerika". Oglasijo uoj se ie resno misleče ln v pismu prilože sliko.	7565
Radi ženitve
išče znanja 331cten miroljuben ln dobro sltulran drž. nastavljenec /. dobrosrčno gospodično prijetno zunanjosti, katera si želi mirno zakonsko življenje ter Ima noko-llko premoženja. Deželanke imajo prednost. Lo resno ponudbe s sliko In navedbo osebnih podatkov pod filfto „Stroga tajnost" na upravo ,,Jutra".	7658
Tovorni avto
znamko ..Torino Fiat" 2 in
pol tonski v dobrem r*j", so "ono proda. Polzvo se pri V. Fortlču, Slomškova u!. IV. pritličje.	7668
Na hrano in stanovanja
se sprejme k mirni stranki za prihodnjo šolsko letu učenka nižjih razredov. Ponudbe pod ,.Učenka 1923." na upr. ,,Jutra".	7553
Prazna
aH meblovano lepa soba s pn«r>!ip|fn vbodom iččo 'i:i takoj ali po:urj:\ Ponudbo pod , Illtno" na upravnlstvo ..Jutra"«	7022
Enonadstropno hišo
prodam poceni sredi Maribora s 6 obrtnimi lokali. Stanovanje ln 1 do 2 obrtna lokala takoj prosta. Vprašati: podr. ..Jutra", Maribor. 7171
Posestvo
okoli 30 Johov zemljišča, ro-zdov, polj ln stavbnega pro- I Btora arondlrano ln okoli 30 j joliov vinogradov, ob avstrlj- | ski meji, prikladno za tovarniške napravo in skladišča, ! so proda za 14.000 Din. Po- i nudto pod ,,TJgodna kupčija" na upravo ,,Jutra". 7652
Krasno posestvo
j 40 oralov aroudlrano, lopa 1 lega ob državni cesti, pol ure
I od kolodvora, prostorna po-| slopja, električna naprav«, industrijalci prostori, gostII-; na Itd., bogat inventar, so proda ali da v zakup. Vprašati pod ..Gotovina" na upr. „Jutra", Maribor. 7015
Posestvo
obsegajoče 80 oralov, ležoče na Pohorju, 2 url oddaljeno od železniško postaje Hoče pri Mariboru, je cclo aH deloma na prodaj. Kupci naj , povprašajo pri Francu VI-sočnlku noscctnlku v Spod. I HofcL	7440
Inteligenten fant
28 let star b 100.000 Din gotovine, žoll radi pomanjkanja znanja koreapondiratl s prijazno značajno gospodično do isto starosti ln s primernim Tremoženjem. Ponudbo s slik* pod ,,""ant 1923" na upravo „ Jutra" v Ljubljani.	7678
Dva akademika
na počitnicah želita znanja z dvema lepima go«picama v Rvrho kratkočasi. Ponudbo m Bilko pod .Rlsto ln Frlcko' na upravo ..Jutra". 7612
Tri mlade devojke
žele živahna korespondenco mladimi gospodi. Prednost imajo Dalmatine! aH Hrvati. Cenjene, no anonimne dopise, jo pošiljati po možnosti •< slikami na upravo „Jutra" pod ,.Črnka, Plavka, Belka" 7639
TOVORNE O/EBNE RABL3ENE
UV 8LJANA
PALAČA 13-KRED'S'
Zopet otvoritev
Dalmatinsko kleti v Barvarski ulici 3, Maribor. Toči se zopet dobro vino in fino olivno olje na debelo ln v zaprtih steklenicah na drobno. Priporoča se Kofičlna.	7603
Družabnica
z do 20.000 Din k dobroldo-ČI trgovini na deželi v svrho razširjenja se ISče. One, kl znajo Šivati, Imajo prednost. Ponudbo po<i ,.Dober ln trajen zaslužek" na upr. ,,Jutra" 7601
Blago srce
Kdo Ima tako blago srce, bl vzel lOletnega, zdravega ln čvrstega, nezakonskega dečka za svojega. Naslov pove upr. „Jutra".	7560
Za izvoz mesa ln živine
so ifičo prvovrsten sotrudnlk z veliko glavnico. Imam lastno moderno klavnico, hladilnico ln obrat za Izdelovanje ledu ob avstrijski moji, kakor tudl dobro zvezo /. Inozemstvom. dobavno pogodbo In obratni kapital. Ponudbe pod .Strokovnjak" na upravo ..Jutra".	7651
Kdo hoče
i* milosti in usmiljenja posoditi državnemu uradniku-učitelju 5000 Din ter ga tako rešiti iz skrajno denarne zadrego? Plačam v 1 letu po 15 -dst. nazaj. Ako posodi gospodična, 3e zavežem tudl z Življenjem. Dopise Je poslati pod ,,Jako nujno" na podružnico ,,Jutra" v Mnrl-boru.	7680
Kako naročiš
„Mall oglas" ..Jutra" — V pismu naplSI kdaj, kolikokrat ln kaj želiš, da so tiska kot Tvoj ,.MALI OGLAS". Zn prvih 20 besed tega oglnra moraš naprej poslati 5 D!n, za vsako besedo od dvajseto naprej pa 50 par. Lahko p»n čaS tudl v znamkah, kl lih priložiš pismu. Dop : ulco mesto pisma piši, če pošl.^ Istočasno po položnici denar. Naslov v vseh slučajih : Uprava ,,Jutra" v Ljubljani. -Ker prihaja na ,,Male oglase" ..Jutra" navadno voMko ponudb, je nnjholj pripravno. C o navedca v svojem ogln.i! nnfančen naslov, ua katere; i Ti nal noSlIJnjo ponudbe.
Tihi družabnik
z* reelno doblčkanosno pod-JetJo s kapitalom od 50.000 Din »aprej se ISče. — Pogoji pismeno na upravo ,,Jutra" pod ..Reelnost".	7839
Na domačo hrano
se sprejme 10 gospodov, proti dnevnemu plačilu K 00. kruh poljubno. — Šivani tudl fine obleke, komad 150—250 K. Naslov pove upr. ,,Jutra".
7620
Želim prevzeti
dobro idočl arllkol v razpo-čavo. Naslov: Jakob Doln!-čar, Podsmrcka St. 35. poŠta Brezovica.	708S
Prav vsakdo
kdor kaj ISčo. kdor UnJ ponuja. kdor kaj kupuje, kder knj prodaj", prav \\?:i!.I> prl.:n.; -a, da imajo .'.ulovit usoeh Mal! oarlasl v . Jutru".
Prevzamem vse električno naprave, kompletno centrale, inštalacije, popravo dinamos.
Specijalist za naprave vzdigal po primernih cenah.	4186
So priporoča
Štefan Čuli
Bistra pri Borovnici.
Mpil
i z vinom i
sprejme
dobro vpeljanega potnika pod Jako ugodnimi pogoji takoj. — Ponudbe na upravo ,, Jutra". Reflektira se samo na prvovrstno mod. 4126
P. n. občinstvu, zlasti trgovcem in obrtnikom najvljudnejo naznanjam, da sem otvori1 oblastveno odobreno
pisarno 20 prestavljanje
spisov Iz tujlli jezikov
v slovenščino in obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Honorar zmeren
Vljudno bo priporočilni za csnjeua naročila 4131;
Hinko Privšsk
Ljubljana, Miklošičeva c. IG
I. nadstr., polog sodišča.
Pravi „6olser"-čsvljl. Javili za smučI ter lovski čavljl
vsoh vi st eb izdolu |ejo v znani solidni oovljarsfel dolavnlol
2r«. s LJUBLJANA
Turjalkl tra (Breg) 1.
Istotam sc Utiolujajo tudi vso vrste druuili obuvpl, od nsiprftpr^icjj«! do naiflncii« i'/dolm. 125 Cent solidne! PosireJla itinil
Janko J. SrimJek:
Menica
Gospod predsednik!
Ko sem prvikrat v življonju Cul pogovor o menicah, sem sc radovedno obrnil do debelega gospoda, U jo rde-iieliCen, z zlatim Sčipalnikom na nosu in briljantnimi prstani na bledih skrbno negovanih rokah sedel za mizo poleg mene:
»Kaj jc to menica, gospod?«
Gospod me je pogledal izza nanos-riika, pogladil si ljubeznjivo okroglo mešino, ki si jo jo bil v toku potovanja po tej pregrešni zemlji navezal pedenj globoko pod brado, važno povzdignil desni, z zlatom okovani mezinec in dejal:
»Menica, moj mladi prijatelj, je . . . Kako bi vam pojasnil . . . Menica je kos papirja, skoro dva in polkrat daljši kot Širok, ki ga navadno podpišeta i Iva norca, da tretji bedak izplača četrtemu, ki ne sme biti tepec, gotovo vsoto denarja . . .»
Ostrmel sem. Gospod pa je okrogli rtiezinec počasi spustil na mizo In se iz sladkega baritona prisrčno z:u>me-jul.
»AJi prosim vas, gospod . . .»
»Ne šalim se! Ker tako je in nič drugače. Trgovsko pravo, kazenski zakonik in druge take bukve so besedo morda nekoliko zaplctenejše definiralo, ampak garantiram vam, da jo moj odgovor najtočnejši.»
»Dva norca, bedak in četrti, ki no *me biti tepec . . . Raz tolmačite mi, prosim vas... Ničesar ne razumem .
»Mladi sto šc, življenjo pa jo dolgo, prijatelj. Lahko boste našli človeka, l;i vam bo razmotal to nezagonetno /.agonetko. Dovolite, posli me kličejo, iti moram! Dečko!*
»Da niste morda vi sami že kaloriji rat, gospod . . .»
»Bil norec ali bedak? Hvala lepa! To
prepuščam drugim. Oni četrti — hI — vraga — oni četrti bi hotel biti, bogrne, vsaki dan po štiriindvajsetkrat . . . Plačam, dečko! . . . Zbogom ... Na svidenje . . . Klanjam se . . ,»
Gospod predsedniki
Resnično sem izvedel. Izvedel kmalu potem, ko som postal državni uradnik . . . Izvedel sem, kaj je to: menica . . ,
¥
Gospod predsednik!
Obiskala me jo mati. Visoko s severnega zapada našo domovino je priro-laala nekega dne na globoki solnčni jug, da pogleda za sinom, kako se mu godi.
Tri tedne in tri dni sem jo zadržal pri sebi. Govorila sva in se izpraše-vala o tisoč in tisoč stvareh, smejala se in jokala in se ljubila in poljubo-vala kot moreta to samo mati in dote.
Draginja je bila tiste čase sicer za petdeset odstotkov manjša nego je danes, ali, gospod predsednik, zastonj se vseeno ni dobilo niti kosilo niti se našla večerja, še zajutrek ne. Nič se no sramujem in odkritosrčno priznam, da jo sirota, ko je odhajala, odnesla s seboj mnogo manj kot je prinesla. In je poleg vseh dobrot, ki sva jih imela in nisva imela, izgubila na teži. Lica so ji pobledela, krilo za pasom jo morala pritegniti za tri prste. In petnajstega ali Šestnajstega due, odkar je bila pri meni, si je zvečer z roko posegla za vrat in me prestrašeno vprašala:
•Poslušaj, sinko! Nc vem, kaj je to? Zdi so mi, da so je moj zatilnik sumljivo stopil. Rekla bi, da som bila polnejša in oktoglejša, ko sem prišla. Ali je to od vročine v teh krajih ali od vode ali . . .?»
Ni nadaljevala in odgovor sem ji ostal dolžan. Ko pa so se najine oči srečale, so bilo v njih solze . . .
Gospod predsednik! Ali ste tudi vi
toliko ljubili svojo mater, kolikor Jaz ljubim svojo?!
Bankovci, ki som jih stisnil mami v roke v železniškem vagonu, so zadostovali komaj do doma . . .
•
Našli smo se, gospod predsednik! Takoj po materinem odhodu. Dva norca, bodak in jaz, ki sem mislil, da nisem tepec. Kupil sem za dovet dinarjev in osemdeset par kos papirja, skoro dva in polkrat daljšega kot širokega, napisal na njegovi lovi sprednji strani — tako odvzdol navzgor — da »priznavam«, nalepil pod to izjavo svoj podpis in datum. Norca sta se podkri-žala na zadnji strani in odšel sem do beilaka, ki mi je v zameno za to krpo odštel toliko in toliko dinarjev, da z njimi poplačam dolgove.
čital sem nekoč, go? pod predseduik, kitajski pregovor: Kdor si izposojuje, da bo zidal, zida, da bo prodajal . . .
Plačal sem, kar sem bil dolžan, čez tri ntescce pa so potrkali oni trije.
Prvi so je v pismu oglasil bedak s povabilom, da 6e tega in tega dne naj-deva na tem iu tem mestu.
Odzval sem se pozivu in se odpravil ua sestanek dva dni preje.
»Ali boš vrnil, kar si vzel?»
»Ne morem . . .»
»Kako? Ne moreš? Vzel pa si lahko?*
»Draginja, prijatelj krščanski! Državni uradnik . . .»
»Nič mo no skrbi! Plačaj!*
Čudno! Ta tepce jo nosil zlat nanos-uik, dragocene obročke na prsih in imel je gladko obrito lice. Tudi trebuh mu je bil poln. Prav hudo je bil podoben onemu mojemu gospodu iz gostilne .. .
»Boš dal polovico?*
»Nemogoče! Prosim ... potrpite...»
»Ka-a-a-j? Karko-o-o?» se jo razvlekel kakor kepa testa. »Potrpeti? Menda dokler se ne donese uradniški zakon in se ne izboljšajo draginjske do-
klade? Dokler uradniki ne boste pro-jemali plač kot oni v Rusiji? Da ti na-lože v vrečo in na cizo . . . Ka-aj? Takolo ti povem: Ali boš pojutrišnjem položil tisočak v odplačilo in za ostalo obresti, ki ti jih zaračunamo, ali pa..»
»Ali pa?*
»Videl boš!*
Pokazal mi je vrata in zaklical slugi, naj mu prinese cigarete, črno kavo in časopis . . .
Na ulici sem se zaletel v oba norca.
»Torej . . .?» prvi.
Drugi: »Cez dva dni je rok. Ali si pripravil novce?*
In zaklala sta sc v mene krvoločno in požrešno, da sem so skoro potipal po žepih, če mi ni morda od južlne ostala v njih skorja kruha.
Rekel sem, kako Bem opravil b tepcem.
»Ze prav! Tri mesece še počakava.. Ali odplačilo . . . tisočak ... in obresti! Do roka!*
In sta me pustila v cestni brozgi z mrzlično grozo v Črno in rdečo pod-plutih očeh, z debelimi sragami znoja na čelu in obrazu. Izvoščelu in avtomobili in ljudje so drveli mimo mene, kričali bo in vpili, naj se umaknem. Pijano sem omahnil do ograjo nad cesto in se zgrabil za glavo.
Kaj je? Kje sem?
»Do roka... Obresti... Tisočai ...» je šumelo v možganih. »Pojutrišnjem . . .»
Gospod predsednik!
Hipoma je vse: ulica in konji in vozovi in ljudje in hiše in ograja, na kateri sem slonel, in reka pod njo, zaigralo v divjem vrtincu okrog meue.. Pred oči mi jo leglo nekaj suraornega, kalnega, umazanemu mraku podobnega ... In iz tega mraka, iz tega norega kaosa se mi je režal v lice kos papirja, popisan z žarečimi številkami, in moj podpis na njem jo vpil in so drl na vse grlo, ua vsa usta: »Vidiš, to je mouica . . . Menica . . .»
Gospod predsednik!
Pred letom ste blagovolili posetitj našo mesto in pri tej priliki se je tudi moja skromnost drznila pomešati se v one razdragane množice naroda, ki so Vas ua kolodvoru dočakale z gorečim) dobrodošlicami in viharnoburnimi ii-vio-klici.
Vem, niste me videli, niste me opj. žili! Kako tudi, gos|>od predsednik! Tako malenkost sredi tolikih velikih in visokih glav, sredi skoro noStevilno čredo do britvino klinje Vam udanih ovčic. No, tudi pomislil nisem ua kaj takega. Sc iz daleč ne! Greh bi bil sko-raj! Ker zgoditi bi se bil moral čudež da opazite drobno buciko v košati se. neni kopi. Zahtevati čudež pa so po krščanskem nauku pravi: izzivati jezo božjo!
Zato z namenom, da me vidite, nisem prišel! Ampak prišel Bem edino ls iz pazljivosti. Iz one lepe pazljivosti, ki jo mlajši dolguje starejšemu, višje, mu, najvišjemu . . .
Dež je besno lil iz Širokih nebeških veder in mlnskavo mastno blato je ležalo po cestah. Blato, gospod predsednik, kakršnega najbrže ne premorejo nikjer drugjo na svetu. Sami Bte se lahko prepričali, gospod predsednik. Blato, ki so ga prebivalci našega mesta s svojo občinsko upravo vred po vsoj pravici in b ponosom proglasili ia svojo posebnost, za svoj monopol . . .
No, dežja in blata sa nisem ustrašil. Tudi za nevarnost, da mi Vaši častilci kot svojemu splošno znanemu neso-mišljeniku morda s komolci sesujejo rebra, z nerodnim dežnikom »umorijo nebeško luč ooi* ali vsaj zmendrajo nekoliko parov kurjih očes, se nisem menil. Hrabro in junaško sem se pridružil brezglavim tolpam, da Vas tudi jaz pozdravim b svojo majčkeno prisotnostjo, kakor je red in se spodobi, da Vam tudi jaz pogledam in Vas vidim iz obličja v obličje.
(Konec prihodnjič.)
■■BIfflBBBnH
ODON
špecijalna trgovina z orodjem In tehničnimi potreb&člnami, Ljubljana, Kolodvorska ulioa 28
prodaja VSled predstoječe preselitve v lastne, novo-urejene prostore na Aleksandrovo cesto 7 razno orodje ln tehnične predmete	4119
8S53
V:.	' --
V'?-'	v
■tf* X	* ^-
Stroje za siroto maslo
znamke „Laktor"
▼ velikosti od 2 Ao SO lltr. dobavlja po najnižjih cenah
Čučsk&Koobik
tovarna gospodarskih strojev
Strnišče.
•u. s. ■	J..,.
Išče se
več
s kapitalom od 50.000 do 150.000 dinarjev v svrho otvoritve veletrgovine v Ljubljani, ki bo jako dobifckanosna. Na razpolago istim stanovanja in popolna garancija.
Eventuelno se jako ugodno tudi proda
novo zgrajena stavba
pripravna za vsaki obrt, veletrgovino ali tovarno.
Cenjene ponudbe na upravništvo „Jutra-1 pod „Ugodna prilika".	4170
Kapi se ali vzame v najem
tovarniško poslopje
z najmanj 300 do 600 m' obsegajočimi prostori v Ljubljani ali k večjemu 3 km oddaljeno Eventuelno bi prišla v poštev tudi hiša s prostornimi dvorišči, vrtom ali •Ivoriščnimi stavbami. V pouudbah je navesti opis in kraj stavbo ter ceno. Brez teb podatkov se na ponudbe ne ozira. Posredovalci izključeni.
Ponudbe jo poslati na upravništvo »Jutra* pod šifro ,,Tovarna 300".	4172
IZJA VA.
P. n. stranke obveščam tem potom, da sem odstopil kot ravnatelj tvrdke „ Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju" ter za Imenovano ne sprejemam nadaljnjih naroČil.
OBJAVA.
P. n. občinstvo opozarjam, Aa sem
otvoril v Celju lastno spedicijsko pisarno.
Večletna praksa in temeljito strokovno znanje ml omogočata, da bom postregel vsem p. n. strankam s točnimi in strokovnimi nasveti ter da bom vse zaupane mi posle odpravljal o njihovo korist.
JJ
ednarodni transporti"
Fmnjo Kpižanič) Celje
418S
PETER
KRANJ (Slovenija). «-3 Tvorniea za vsakovrstne blazine fz žime in morske trave In za žimnlce na vzmeteh. Spcnlalna tvrdka za Izdelovanj« kluaskib garnitur.
ilajnUJo cona I HBjsotldaojšt Izdelki!
Velika zaloga 119
spor»ceS&jra»
emajllrana In luksusna posod £tI.
Priporoča eb ANA KU3, LJubljana, Beeljera oeata 4
(prej trgovina z bai varal g, taptraina)
Lastne hladilno napraiie. - lastna prodajna mesta»največjih ItlMh lncmlao.
sme, divje koze, divja prašiče, zajcu, fazane, Jerebica, kljunače, divje race
kupuje	-P®
vsak čas tn vsako množino po najvišjih o en ah od oddajni!) postaj
E. VAJO A, veletrgovina z divjačino
ČAKOVSC, Medjimurje, Jugoslavija
Brzojavll VAJDA, ČAKOVFC - Tetafon Interurto. Stev. 59, 4, 8.
Večje love prevzamemo potom naših organov od lovldč.
SOLJCEN IN 7CŠEN OBRAČUN.	78
Razširjajte „]utro"!
v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu ter vseh osta-lih Krajih Jugoslavije In Inozemstvu
OSKRBI
ALOMA COMPA
v vseh časopisih, revi* Jati, koledarjih v Jugoslaviji In Inozemstvu po orlglnalnsti cenah
ANONČNA IN REKLAMNA DRUŽBA Z O. Z.
CENTRALA LJUBLJANA	BEOGRAD PODRUŽNICA
,N	KONGRESNI TRO S	SREMSKA UL. B
2353020002010002000202010100000000100001485348000200010002020002020201000000010200020023534848480102484848010001530001020153230001000153020102000102020100000148535323230048
485348482348535348485348234823235353535353239048484853535323532348482302235323532353482348484800000023234848235323485353482348234853485391232323232323532323532353232323
omače ves
RADIKALSKI FOND PROTI STENICAM.
Ob državnozborskih volitvah so mu riborski radikali delili tisočero dobro zlasti denarne obljube, z velikim jer'oasom. Dejansko pa so pre varili vse kanove iu skupine, katerim so kaj obljubljali; odebelili so so le najbližji !:oritarji. Trafikantom so celo znižali itak pičli zaslužek pri prodaji tobaka. Obljubljenega invalidskega varije-oja nad Grajsko kletjo tudi ni ud nikoder.
In vendar jo kasa, ki jo bila precej nabasana, prazna. Kam so zginili težki tisočaki, vedo lo najvišji generali. Tu-iutam pa prodre iz te tajinstvene teme l.ak žarek svetlobo tudi v mariborsko javnost. Te dni je n. pr. padel radikalni reflektor na najnovejši patent ra-ilikalskega sublimata Sielnind, s katerim se baje korenito preženejo stenico. Akcijsko družbo, ki izdeluje to čudo-ito »žavbo», tvorijo radikalskl učitelj, bivši hud socijalist, i:i slavnoznani vodja studenških komunistov, sedaj ■.vlikalski ključavničar v Ljubljani, ter neki klepar, ki jo vodil znano de-(ititacijo obrtnikov v avdijenco k radijskemu kandidatu ministru Stojadi-noviču in pri tem vabil tovariše s se-i-oj z besedami: »Sedaj je krava tu in as, da jo molzemo.» Finansiraia pa je poiljetje teh blaženih treh kraljev--teničarjev sveta Radlkalija. Zaloga -teničarskega sublimata je v Mariboru pri g. Nipiču, v Studencih pa pri g. Kachtigalu.
Radikalska stranka je torej res so-cijalna, kajti Maribor jc resnično poln ;tenic iu radikali vršijo resno soeijat-no delo, 5e preganjajo ta grdi ostanek vojne dobe iz Maribora. Meščani jim odo hvaležni in gg. Nipič, Nachtigal ia g. učitelj pa tudi. Torej: »Rešite se stenic!«
Jojjoj.
*	Kralj Aleksander novinarjem. Na
1'oklonstveno depešo, katero so poslali jugoslovanski novinarji kraljevski ■Ivojiei na Bled, je prejel predsednik l'Jruženja jugoslovanskih novinarjev, gosp, Krešimir Kovačič, naslednji odgovor: »Prijetno gitijen po uspehu Vašega skupnega dela na kongresu v Ljubljani, se Vam kraljica in jaz iskreno zahvaljujeva za pozdrav. Aleksnn-iler I.»
*	Romunski prestolonaslednik pride r:i Bled. Na Bledu se za prihodnjo dni pričakuje prihod rumunskoga prestolonaslednika in njegovo soproge priuce-
*	Irene, ki hosta krajši čas ostala na letovišču kot gosta našega kraljevskega para.
*	Vojaška brzojavna šola. Po odredbi ministrstva vojne in mornarice ■e s 15. oktobrom otvori pri komandi ' armijske oblasti v Kragujevcu brzo-
ivna šola. V tečaj, ki bo trajal pot mesecev, se razen oficirjev sprejmejo ''ili vojaki s primerno izobrazbo. Te-aj ima svrho, da poda kandidatom potrebno znanje o celokupni brzojavni službi.
*	Potrebna konstatacija. Obratno 'ivnateljstvo južue železnice v Ljub-Ijani objavlja, da ne dajejo dosedanji rezultati preiskave nikakega povoda ■ a domnevanje, da jo bil delni štrajk 'me 3. t. m. povzročen v politične svr-lie, ker so se udeležili stavko pripadniki vseh političnih strank. Koineiden-1:1 s stavko na Madžarskem more ■iti tudi le slučajno, ker so štrajkali na Madžarskem v prvi vrsti strojevodje, medtem ko niso štrajkali naši strojevodje in so se tudi že prej izjavili 'la se stavke
tem voznem redu se bodo avtomobllno
vožnjo lahko posluževali zlasti oni ljudje, ki Imajo opravili pri urad Ur na Vranje število bolnikov v prvem polletju i skem, ker jim jo ua ta način dana prili-nekoliko manjše. Umrlo jo za steklino | ka, da so lahko pri prihodu ln odhodu
io z avtom. V kratkem bo postav« . .	. v promet nov moderen avtobus, kl
iskale zdravniško pomoč.	I bo odgovarjal vsem praktičnim in higl-
* Podpore za visokošolce. Ministr- Meničnim zahtevam, vsled česar je upati, stvo za prosveto je pravilnik o pod-! da so bo 03ebnl promet med Vranskim porah in ustanovah za visokošolce i
IIV.VWI.IVV lUUUJCV. UUIIH' ji;	niutvli.i.' ];a, (I
aj5 oseb: 2 osebi, ki so sploh nista zgla-1 vozijo 'u_ j sili za jiomoč, 3 pa, ki so propozr.o ' I j en" i
premenilo v toliko, da morejo odslej dobiti ustanovo samo ono osebe, ki plačajo vsaj 20 dinarjev davka ter poleg tega izpolnijo tudi vse ostale po-gojo. Podporo pa morejo dobiti oni, či-jih rodbina plača GO dinarjev letnega davka.
*	Jugoslovani v Zedinjculh državah. Census Bureau za države severoameri-ško Unije je nedavno objavil podrobne statistične podatko o posameznih narodnostih v Zcdinjenih državah na podlagi zadnjega ljudskega štetja iz 1. 1920. Po uradni statistiki jo bilo leta 1020. v Zedinjenih državah severne Amerike 408.973 Jugoslovanov, in sicer 208.552 Slovencev in 200.421 Sr-bolirvatov. Zadnja številka sestoji iz 140.559 Hrvatov, 3119 Dalmatincev, 52.208 Srbov in 4535 Črnogorcev. Izmed 208.552 Slovencev jih je bilo 102.744 rojenih v starem kraju, 105.808 pa v sevoroameriški Uniji.
*	Tt:jl delavci v državnih podjetjih. V naših državnih podjetjih jo zaposlenih znatno število uradnikov in strokovni]) delavcov, ki so tuji državljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo je od državnih industrijskih podjetij zahtevalo, da odpuste take nameščence in jih nadomeste z našimi ljudmi. Le oni tuji državljani, ki bi se no mogli nadomestiti z domačimi, bodo tudi še nadalje ostali v teh podjetjih.
*	Bogdan Krekič izpuščen iz zapora. Povodom železničarskega štrajka je bil v Zagrebu aretirau Bogdan Krekič, predsednik delavsko zbornice. Krekič je bil iz policijskega zapora izročen sodnemu stolu, kjer so ga predvčerajšnjim izpustili na svobodo do glavne razprave. Obtožen je zaradi prestopka člena 10. zakona o zaščiti države.
*	Enotna uniforma za železničarje. Ministrstvo saobračaja je v svrho olajšanja službe in uprave mod posameznimi prometnimi institucijami odredilo, da morajo vsi železniški uslužbenci nositi v službi predpisano uniformo.
*	Štrajk pomorščakov na Jadranu jo dospel na mrtvo točko. Interministeri-jalna komisija je odpotovala s Sušaku; čakalo se je na uspeh njenega posredovanja. A doslej se ni zgodilo ničesar. Štrajk traja dalje. Brod »Petka* vozi dalje pod zaščito policije.
*	Sprejemanje papirnatega drobiža. Trgovska in obrtniška zbornica v Velikem Beekeroku je od vlade zahtevala, da naroči vsem državnim blagajnam, naj sprejemajo papirnati drobiž po četrt in pol dinarja v neomejenem številu. Ministrstvo je na to spomenico odgovorilo, da morajo vse državne blagajne sprejemati omenjene novča-r.ice v neomejenem številu tudi tedaj, ako 30 umazane in strgane, in sicer za celo njihovo vrednost.
*	Izpremembe v državni službi. Vladna kanclista Franc Krek pri okrajnem glavarstvu v Kamniku in Alojzij Rozman pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu sta imenovana za okrajna tajnika, kanc-list Edvard Marčič pri direkciji šum v Ljubljani pa za oiicijala — vsi trije v 10. činovnem razredu. Za geometrskega pripravnika pri oblastni direkciji katastra v Novem Sadu je sprejet Fran Ber-ne, absolvent geometrskega tečaja na visoki tehniški šoli v Ljubljani Jakob Zni-darič, inšpektor oddelka za agrarno po-
ln St. Vetrom zelo povzdignil.
* Gospodarski jubileji v Mariboru. Pri mariborski mlinnrski velelndustriji Scherbnum jo slnvil to dni prokurlst g. Skubo 60!clnico svojega službovanja pri tej tvrdki. Kljub svoji visoki starosti pa šc vedno v vsej duševni čilosti opravlja službo prokurista. Jubilant jo znana mariborska osebnost. — Tvrdka Wagrandl, trgovina slekla In porcelana, pa slavi 60-lelnico svojega obsl8ja. Nahaja se vseh 00 let v Vetrlnjski ulici.
TRIGLAVSKI VRH.
Osrednji odbor Slov. planin, društva nam javlja:
V nedeljo dne 5. avgusta je odšel odposlanec, odbornik osrednjega društva S. P. D. na Triglav, da se dožene, koliko je rcsnlce na raznih vesteh, kl prihajajo zadnjo čase v javnost, razburjajo duhove, ter občutno škodujejo slovenski turistlki.
Ugotovllcno je: Vrh Triglava ni doslej zaseden od nikogar, najmatije od
neumorno svlrala narodne posmt. Mo<kf zbor jo zapel molitov »Rod slovanski hrani ljubi Bog«, nakar je bil prvi del vočera končan. Velik efekt jo imel tudi drugi del. Ur. Popovlč je zapel Volariče-voga »Rožmarina« tako mladenlško. da* ga jo moral ponoviti. Sploh je bil spored lep in poster in jo večer Jug. Matic« zadovoljil gmotno u, moralno. Fovovodji g. Hrastolu jn bil poklonjon lavorjev venec s trobojnlco. vsi sodelovale! so od* šli domov oi-ončani s šopki, mi pa z ra«
italijanskih vojakov, temveč je dostopen dostjo v srcu. So cveti nezvenljivo evotjo vsetn turistom kot vedno. Istina je, aa; ljubezni do domačo grude; naj ga vz-so bili pred kratkim v Trenti na vajah trajno goji šo nadaljo Jug. Matica,
--------VJ .UJ«	»	—
3 nc udeleže. Sploh se pa litiko in kooperative v ministrstvu za
Ho 4/% !r>Vv«*iil-.»i:i	nnlirtHpIsftm in vndp ip. trninn linnlmion.
i.e more trditi, da je izbruhnil samo nižnoželezničarski štrajk, ker so zapti-■'ili delo mestoma tudi državni nanie-: čenči in ker niso stavkujoči stavili nikakih posebnih zahtev na upravo južne železnice.
*	Novo katoliško bogoslovje. Kakor poročajo iz Beograda, se na zahtevo
Iministracija baške rimsko-katoliške kofije jeseni otvori v Senti novo ka-;(>liško bogoslovje, ki bo sprejelo prvo '"to 10 gojencev.
*	Poslanik Tresič - Pavičič na Bledu. V Zagreb je prispel predvčerajšnjim iz Beograda naš poslanik v Zedi-ajenih državah severne Amerike dr. Ante Tresič - Pavičič. Včeraj jo odpotoval na Bled, odkoder se preko Duna-
vrne na svoje službeno mesto v Washingtonu.
" Z zagrebške visoke šole za trgovino in promet. Profesorski zbor visoke šole za trgovino in promet v Zagrebu je za prihodnje študijsko leto izvolil rednega jirofesorja dr. Vasilija Beloševiča za rektorja, rednega profesorja dr. Kosto Georgeviča" pa za dekana.
*	Hrvatske šoie v Opatiji se zapro.
Občinski svet v Voloski - Opatiji je |>o "asvetu odvetnika Ilugera Sandrlja sklenil, da se ukinejo tamkajšnjo hrvatske šole in da se ustanove italijanske s toliko razredi, da bodo zadostovali za skupno število učencev brez "žira na to, ali so Hrvati, Nemci ali 1'alijani. Predlog je bil seveda soglasno sprejet.
*	Naši PasteurjevI zavodi. V prvih ■ostih mesecih letošnjega leta jo bilo v naših Pasteurjevih zavodih cepljenih proti steklini 3024 oseb, in sicer: v WSu 767, v Novem Sadu 1183, v Ve-'iki Gorici 279, v Zagrebu 523 in v Sa-raievu 272. V primeri z lanskim letom
poljedelstvo in vode, je trajno upokojen.
*	Smrtna kosa. V Brodu na Savi je umrl odvetnik dr. Vatroslav Brlič, predsednik tamkajšnje organizacije demokratske stranke in odličen narodni prvo-boritelj. Doživel jo starost 60 let. Bodi mu časten spomini
*	Poroka. Poročil se je g. Anton Pu-gelj, nadučitelj v llinjah, z gdč. Ivo Ver-celovo, šolsko voditeljico v Sv. Lovrencu ob Temenci. Poročil ju je nevestlu brat na Brezjah.
*	Za vojno sirote. Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo kredit v znesku 600.000 dinarjev za nabavo obleke, perila in obuvala za vojne sirote, ki se nahajajo v otroških domovih.
Srednješolski internat Akademskega kolegija - Ljubljani. V smislu sklepa občnega zbor in načelstva Akademskega kolegija se s šolskim letom 1923. - 24. otvdri pod njegovim okriljem srednješolski internat. Namen internata je, biti prvovrstno vzgojevališče za našo srednješolsko mladino. Sprejelo se bo 20 srednješolcev v popolno oskrbo in pod strogo nadzorstvo. Prošnje je vlagati na ravnateljstvo Akademskega kolegija v Ljubljani, Kolodvorska ulica 22 najkasneje do 25. avgusta t. 1. Starši, kl se zanimajo za ta mesta, dobijo potrebna pojasnila pri omenjenem ravnateljstvu.
*	Vozni red pri avtomobilnem prometu na progi Vransko — Celje se spremeni lako, da se z dnem 15. avgusta 1928. ustnvi vožnja med Vranskim in Celjont in du od toga dne naprej vozi avto samo med Vranskim in St. Petrom, kolodvor, in sicer tako, da bo odhajal lz Vranskega zjutraj ob 5.40 ter popoldne ob 8.15 ln bo prijahal v St. Peter kolodvor zjutraj ob 6.50 ter popoldne ob 4 Tz St. Petra bo odhajal zjutraj ob 8.30 ter popoldne ob 4.15 ter bo prihajal v Vransko zjutraj ob 9.15 ler noDoldne ob 5. url. Po
= Premestitev trgovinsko ln obrtne zbornice iz Scnja na Suša k. Prošlo nedeljo so jo vršilo v Selcah zborovanjo primorskih obrtniških društev in se jo sklenilo prositi kompetentno oblasti, da so sedež trgovinske in obrtne zbornice v Senju prenese na Sušak.
= Pričetek sladkorne kampanje v Madžarski. Iz Budimpešto javljajo, da jo novo sladkorno kampanjo pričelo 13 sladkornih tvornic. Produeenti sladkorne pose zahtevajo 8 zlate krone za metrski stot.
*	Posledice vročine se hudo poznajo pri ljubljanskem radikalskem glasilu, kl je občinstvu kljub židovski vsiljivosti šo vedno zelo malo poznano. Konkurenčna jc7.'ea žene ta list, da nam od časa do časa skuša s prisiljenim humorjem citirati, odkod smo kaj <preplonkali». Mi pa pravimo: Naša naloga je, da podamo v zabavnem delu občinstvu obilico zabavnega gradiva, in to svojo nalogo pošteno vršimo in jo bomo tudi v nadalje. Novin-ski zabavni sestavki se po stari praksi svobodno pretiskujejo z navedbo vira ali brez nje, tako tudi po veljavnem tiskovnem zakonu, in vrhu tega smo za težke denarje kupili 1. pravico od podjetja, kakršno bl moralo bili znano vsakemu novinarju — ni pa seveda znano ljubljanskemu radikalskemu glasilu. Nič za to. Radi nas se lahko uvede stalna rubrika, ki bo sproti registrirala, da je ena in ista zabavna stvar bila istočasno objavljena pri nas ali v Berliner Tageblatlu ali pa v kateremkoli drugem tujem listu. Za to rubriko prinašamo evo prispevek: Pred 14 dnevi smo objavili reminiseenco o Pa-ganiniju. Islo čitamo predvčerajšnjem v berlinski <Mor;r <?npost» — po logiki ljubljansko konkurence je ta list od nas prepisal ali preplonkai itd. M. A. Cafizelj in vsi drugi uredniški tovariši smo hvaležni za reklamo, kajti z njo je dokazano, dn smo kljub vsej jezi konkurence najboljši list in da naši članki gredo nasprotnikom na živce. <Jutro» so čita dandanes v 100.000 izvodih vsak dan. Zalo tudi tase-rirajte le v <Jutru»!
*	Preko noči milijonar. Osješki meščan Nikola Klein je te dni dobil sporočilo, da mu jo v Ameriki umrla mati. Poleg žalostne vesti pa je bila tudi opomba, da znaša materina zapuščina 800.000 dolarjev, ki si jih bodo razdelili trijo sinovi. Vsak bo torej prejel okrog 5 milijonov kron v naši valuti.
*	Protest radi lesov. Muslimanski železničarji v Sarajevu so poslali k pro svetnemu ministru Jankoviču posebno deputacijo z zahtevo, da se ne uveljavi famozna naredba o prepovedi nošenja fesov v železničarski službi.
*	Smrtna nesreča v tovarni v Anhovem. V cementni tovarni v Anhovem ob Soči se je zgodila te dni težka nesreča, ki je uničila mlado človeško življenje. Pri premikanju železniških vozov pred skladiščem tovarne je padel 23 letni Pavel Valentinčič pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi in je nesrečnež kmalu izdihnil. Valenlinčičeva družina je zgubila s tem v zadnjih letih že četrtega sina. Dva sta padla v vojni, eden pa so je lani tudi smrtno ponesrečil
se nahajajoči Italijanski vojaki nn vr hu. Da bi ga pa zasedli ln to celo s strojnicami, o tem ni niti govora. Res je, da prihajajo na vrh med turisti tudi Italijani, se vpisujejo v našo spominsko knjigo dostojno brez vsakih opazk, ravno tako pa pohajajo naši slovenski turisti, ne le vrhove, Id leže na njih ozcni-1 , . -... - , ,„.,■, t,„m.«. liti temveč Jim Je bil doslej brez vsake »Pratnilci so^da hujskaj.) kolikor
neprilikc omogočen dostop celo v nllh doline. Popolnoma Izmišljeno je tudi, da so Italijani preplcskall .Aljažev stolp« v njihove narodne barve, pač pa blesti tam naš stari znanec v prvotni belkasti obleki.
""o naj služI našemu narodu v po- j
BREGANA. Preteklo nodeljo jo priredilo tukajšnje sokolsko društvo na svojem stalnem odru žo peto predstavo, in' sicer voseloigro »Stari grehi«. Vsi igralci so izvršili svojo vlogo izbomo, tako da je občinstvo izreklo željo, naj Sokol kmalu zopet priredi kako predstavo. Na
morejo, a brez uspeha. Mi pa kličemo Soko-lu: Lo tako naprej, z vztrajnim delom so premaga vsaka ovira!
BAKOVCI PRI MURSKI SOBOTI. Dne 20. julija so blagoslovili pri nas zvonove, ki jih jo dobila občina iz Madžarske. Tako jo hotel kanonik Slepec in tako so
mirjenje, a slovenskim planincem ta pla- j jo tudi zgodilo. Pa bi imela prireditev
nlnkam v obvestilo.
Zakon o stanovanju in B3c«J
Pravilnik za izvrševanje zakona o stanovanjih. veljaven z letošnjim letom, prinašr. v čl. 15 odredho, z katero se no smejo dodeljevati stanovanja v kopališčih in zdraviliščih, ki so namenjena /n bolnike in posetniko v obče. Stanovanjska oblast 1. stopnjo v Radovljici jo tolmačila ta člen tako, da so ne smejo dodeljevati stanovanja, ki so že prej služila tujskemu prometu. To stališčo jo umestno in pravilno. Stanovanjsko razsodišče v Ljubljani pa tolmači ta člen tako, da na Bledu sploh ni mogočo dodo-ljovati katerokoli stanovanjo. Kdor pozna Bled in vasi, ki spadajo pod blejsko občino, so bo čudil tej interpretaciji. Bled živi od tujskega prometa samo dva mo-soca. Vsakdo, ki je bil med sezono na Blodil, je občutil neznosno draginjo, ki tam vlada. Zakaj? Ker mora del blejskega prebivalstva živeti od tujskega prometa, kl traja dva meseca, dvanajst mesecev na leto. Umevno jo toroj, da samo tujski promet v normalnih razmerah Bleda preživljati ne more. Zato so Bled nagibljo k razvoju v industriji; imamo že sedaj nebroj tovarn za lesno obrt, vezenine i. dr. Dvo tretjini prebivalstva živi od stalnega dela, komaj ena tretjina od tujskega prometa. In ti dvo tretjini pro-bivalstva tvorijo delavci In rokodelci, ki nimajo lastnih hiš. Vas liečica, ki nima
še bolj madžarsko lice, jo daroval mašo | duhovnik iz Sombatolja, prisostvovala pa jo vsa najbolj zagrizena madžaronska inteligenca iz Mursko Sobote. Pri vsej slovesnosti ni bilo niti ene narodno zastave, čeravno so bilo na razpolago, ker jih je g. kaplan, menda po nalogu svoje-;ra šefa, kratkomalo odklonil. Dobro bl bilo. ko bi n^m župnik pojasnil, kaj jo hotel reči z besedami: Ubogajte ramo tisto gospodo in voditelje, kl so kri naše krvi in no liste, ki so prišli k nam z» časa komunizma in pozr.oje.
X Občili zbor Gospodarske preskrbo« valnlce reg. zadr. z o. z. v Ljubljani so vrši dne 1. septembra 1028. ob 18. uri v prostorih Samostojne strokovne delavsko Unijo v Narodnem domu, I. nadstr. z obi-čajnim dnevnim redom.
X Godheno društvo v Domžalah se najiakrenejo zahvaljuje vsem posotnikom prireditve dnn 5. avgusta. Posebno so zahvaljuje načelstvu Gasilnega društva Domžale in njega vrlim članom, daljo tudi požrtvovalnim (lamam, ki so nam pripomogle k tako sijajnemu uspehu.
X Potnikom, kl potujejo s parohro-(!nm v Dalmacijo. Parnik -Petka., last Dubrovačko paroplovidbe. ki potujo iz Bakra v Grnž vsako soboto ob 18. uri. pristane tudi na livarn.
X Razstava narodnih noš kamniške čitalnice in drugih zanimivih starin kam-
poloti niti enega tujca, spada tudi pod
čl. 15, tam stanuje samo delavstvo, pa I niških, med tomi predmeti iz znane zblr-
u sta- ' o g. J. Sadnikarja, bo od 12. do 10. av-
jo istotako izvzeta pri dodeljevali, novanj.
Kaj je posledica takega tolmačenja
12
ter bo vsak (lan odprta od '.). dn ure dopoldne in od 3. do 6. ure po-
stanovanjskega pravilnika? Ze več strani; I poldne. Vstopnina 1 Din.
je bilo postavljenih na cesto, dotok no- | vih delavnih sil jo onemogočen, onemogočeno je tudi, da bi prebivalstvo iivelo od dela svojih rok skozi celo leto in oni, ki so tako srečni, da imajo svojo hišo, bodo še nadaljo od zaslužka dveh mc-secev živeli dvanajst mesecev. Bled bo ostal še dalje najdražje letovišče, ako bo navezan samo na tujski promet.
Kakor čujemo, je županstvo Bled že zdavnaj protestiralo proti takemu tolmačenju stanov, pravilnika, vloga leži nek-jo v Beogradu pri ministrstvu za socijal-no politiko, ki nima toliko časa, da bi vlogo rešilo, pač pa ima čas. da zahteva telegrafično deložacijo blejskega zdravnika. Istotako se tudi čujc, da oddelek za socijaJno skrbstvo v Ljubljani, namesto da bi vlogo županstva podprl, isto ni priporočal. Ker hišni najemniki sedaj no uživajo nikake pravno zaščite, je pričakovati, da so bodo hišni gospodarji na Bledu okoristili z novim položajem in postavili šo ono delavsko slojo na cesto
ki jih je prej ščitila stanovanjska nared-Avtomobilska nesreča. Včeraj so je ba. Posledico so vidne, odgovornost za
dogodila v Medvodah na ovinku pred prehodom čez most preko Sore avtomobilska nesreča, ki pa ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Od ene strani jo vozil avto g. Vokača, trgovca iz Ljubljane, z druge strani pa šofer dravske divizije. Avtomobila sta pri karambolu zadobila večje poškodbe.
*	Požar v miramarskem parku. V četrtek popoldno je pričela v miramarskem parku goreli trava. Ogenj se je razširil na drevje in je ogrožal ves park. Požar jo bil zadušen šele po večurnem gašenju, škoda je znatna. Ogonj jo najbrž povzročil ogorek tleče cigarete, iti ga je kak potnik vrgel v travo.
*	Krvava drama v Beogradu. Delavec Zivan Radojčič jo že več let živel v zadovoljstvu s svojo ljubico Amalijo. Zadnjo dni je opazil, da je postala hladnejša napram njemu, zato ji je v sredo na lepem predložil, naj odpotuje nn njegov dom, kjer jo bo poročil. Ker ga je zavrnila, jo 21van potegnil nož, zabodel Amalijo v prsi, nato pa sebe ustrelil v glavo. Pri obeh je bila zdravniška pomoč zastonj.
*	Roparski napad. Na cesti pri Rogu sta te dni dva neznana napadalca napadla delavca Antona Miloša. Pobila sta Miloša na tla ter mu vzela deset bankovcev po sto dinarjev. Po izvrSenem ropu sta izginila v nočni temi.
*	Matere! Hranite dojenčke In otroke z <Itofant» hranilno moko. Dobiva se povsod. Glavna zaloga: Drogerija cAdrija>, Liubliana. Selenburgova ulica,	157
nje pa nosi v prvi vrsti oddelok za *so-eija!no»(?) skrbstvo v Ljubljani. V no-poznavanju krajevnih razmer škodujejo taki ukrepi več razvoju Bleda, kakor pa vsa navidezna skrb za tujski promet.
Izgubil sem ;! bankovce po M dolarjev. Poštenega najditelja prosi'.:, da vrne bankovce v upravo »Jutra • Pre šernova ulica 51, prot' dobri nagradi.
X Najdeno. Na sokoiski veselici dne 5. avgusta v Dol. Logatcu so jo našla ura. Kdor jo jc izgubil, naj se zglasi v pondeljek ob pol 12. uri v upravništvu .Jutra*, Prešornova ulica.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Pro stovoljno gasilno društvo jo praznovalo v nedeljo svojo 40-letnico- in provoz brizgalne v novi gasilski dom. Proslava je uspela sijajno in smotno nad vse pričakovanje ugodno. Pri odlikovanju sedmih starejših članov, jo tov. Fran Ven-gust naglašal pomen gasilstva, poftajo-načolnik IJašat je podal zgodovino društva. IC dobro uspeli prireditvi imajo posebne zasluge dalje župni načelnik Omor-za, domači župnik, generalni ravnatelj Schreiner, ravnatelj Rolman, restavrater Tonejc, obč. tajnik Forlič in razni drugi dobrotniki. Vsom najlepša hvala.
DOBRNA. Nikdar šo ni sprejela naša lepa zdraviliška dvorana v svojo okrašeno naročje toliko gostov, kakor ob priliki koneortnega večera Jugoslovonsko Matice dno 2fi. julija. Domači pevski zbor jo zapel Jadransko morjo in so pri tej priliki poromalo našo misli v zaso-deno Primorje In zasužnjeni Jadran. Mali Vladko Schmidt jo dcklamiral dve Gregorčičevi domoljubni pesmi, upravitelj Jankovič pa jo predaval o naših zasužnjenih bratih v Primorju in na Koroškem. Edlca Justinova jo ljubko dekla-mlrala Zlatoroga. tooliška godba sa le
©©mala to^erse
10. nvgusta.
ZAGREB. V efektih sc jo promet znatno zmanjšal, vendar so sc tečaji v splošnem vzdržali na včerajšnji višini. Na de-vitnem tržišču so pokazujo zastoj poslovanju. Molili včerajšnji položaj je današnja enako nespretna intervencija Narodne banke če bolj zamotala. Narodna banka je dajala devizo London. Zanimivo je, da je čvrsta tendenca, ki jo zavladala na tržišču, trajala, dokler jo Narodna banka dajala blago, proti koncu borzo pa, ko j;: intervencija nehala, so vsi tečaji postali nestalni. Včerajšnje in današnje visoke tečaje ni vzeti tragično, ker so pri minimalnem prometu tako rekoč fiktivni. Kotirale so devizo: Amsterdam 3(io'i "700, Dunaj 0.13175-0.13275, Berlin 0.003 do 0.0085, Budimpešta 0.50—0.55, Bukarešta 44—40, Italija 403.5—406, London 429.5 do 431.5, Ncwyork kabel 9-1.25-94.75, Ne\vyork ček 93.5-04.5, Pariz 382.5 do 537.5, Praga 275-277.5. Sofija 8O-0, Svi-ca 1722.5—1730; valute: dolarji 02.5 de 93.25, češkoslovaške krone 278—274, fr. franki 532.5-540, lire. 400-402; olekti: Eskomptna 171—173, Hipotekama 09 d< 100, Jugoslavenslta 150—161, Ljubljanska kreditna 232.5—285, Praštediona 1195 do 1200, Riječka pučka 89-90, Slavenska 110—112, Slavonija 287.5-202.5, Našička industrija drva 177.5—180, Trboveljska d. d. 1000—1025.
BEOGRAD. Poslovalo se je nad curl-ško pariteto. Blaga je bilo malo zlasti v zdravih devizah. Narodna banka je pokrila celokupno povpraševanje za devize N'e\vyork, Ženeva ter deloma London. Prago ln Milan. Notirale so devize: Berlin 0.0019-0.0021, Dunaj 0.1816-0.1317. Budimpešta ponudba 0.55, Bukarešta 45 do 45.9, 2eneva 1715—1720, London 429.50—420.75, MIlan 403 -403.25, New-yorlc 93.75—93.90, Pariz 530-58S, Praga 276.5—277, Soliui povpraševanje 160; valute: dolarji ponudba 93.5, franc. franki 586-538, češkoslovaško krone 276-278; olekti: 7odstotno investicijsko posojilo 72-78.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdalatel) Konzorcl) »Jutra«. Odgovorni urednik Er. Brozovlt,
Veliki inkvizitor
Ljubezenski roman Iz najsramotnel-žo dobe Človeške zgodovine.
.Vi? — Zdaj so ne Čudim . . . DS, rl4, samo vi smete govoriti tako . . . •Slišal sem o vas ... in priznavam, da sem slišal tudi že o zlorabah sv. tribu-jiala. Toda ne pozabite, da jo inkvizicija, ta strašna ustanova proti krivo-verstvu, danes silnejša celo od Rima in da sc niti sam sv. oče ne sme boriti i njo!»
»Cesar Karel V. je imel pogum, boriti se proti papežu,» je odgovoril Ivan Avilski, opozarjajoč na Karlovo borbo proti papežu Klemenu VO., — «in imel bo dovolj poguma, da nastopi tudi proti inkviziciji. Gre za resnl-ivo, pravico, človekoljubje, veličanstvo! Najvišji sodnik ste v državi, — oče ste in morate biti svojih podanikov.*
Kralj se je nasmehnil, molčal in Sel par korakov po dvorani. Zamišljen je obstal, nato jc sedel in vprašal:
»Kdo je ta mladenič?*
Estevan jo pokleknil na eno koleno, Ivan Avilski pa je odgovoril:
»Estevan de Vargas. Oče mu jo bil Man kastilskega sveta za kralja Filipa I. Vedno jo bil zvest katolik in vdan monarhist. Sin Estevan de Vargas je kakor njegov oče. Toda veliki inkvizitor mu zavratno streže po življenja.*
»Dokažite to svojo trditev!* je vzki-pol kralj.
»Sam sem bil priča, ko ga je hotel najet morilec umoriti, veličanstvo!* je odvrnil Ivan. Morilec mi je priznal vso . . . se izpovedal in postal sovražnik inkvizicije.*
Kralj je molčal in sklonil glavo. Sato je pokazal na dva sedeža in dejal:
»Sedita in — govorite dalje!*
»Grof Manuel Argoso ima krasno, »Uno blago, plemenito in — naj dostavim še posebej —• zelo pametno in energično hčer.*
»Oho:* se Je zasmejal IčralJ. »Mladenič, ako jo ljubite, bojte se že danes, da dobito z njo hudo ženo!*
»Sennora Dolores, veličanstvo, je ušla inkvizitorjevi podli nasilnosti... Ta mladenič je njen zaročenec, a grof Argoso Estevanov bodoči tast... Maj razumete, veličanstvo, čemu jo bivši sevilski gubernator obtožen kot heretik in čemu je inkvizitor najel morilca, ki naj bi sredi trga zabodel Dolori-uega zaročenca.*
»Strašno, strašno!* jo zajoSal kralj in vstal. »A kaj naj storim?*
»Ukažite, veličanstvo, Petru Arbue-su, naj takoj izpusti na svobodo dona Manuela Argoea ter mu naj povrne čast in imetje!*
»Tega ne morem ... ne smem ... privilegijev kralj ne lomi...»
»Kralj naj zlomi krivično verige in pomaga pravici in resnici do zmage!* Kralj je šel naglo k pisalni mizi, vzel pero v roke... se zamislil... potem pa se je okrenil: »Mladenič, sedi ln piši!* Estevan je prihitol .ln prijel pero. Kralj je nato narekoval zelo hitro in se ni po svoji navadi niti ozrl na pisca, je li ga more dohitevati:
»Vaša vzoritost! Don Manuel Argoso, grof de Cevallos, jo — kakor čujem — zdaj v ječi sv. sodišča se-vilskega. Znano mi je, da je bil vodno nai zvest sluga, in vodno smo ga smatrali za dobrega, iskrenega katolika. Obtožba zaradi hereze proti temu zaslužnemu možu je bržčas brez vsake podlage ali vsaj močno pretirana. Mogoče je, da jo obtožba delo osebne osveto, podlo sebičnosti ali celo izbruh užaljene pohote. Nikakor se ne usojam, kakorkoli po-sozati v potek preiskave, ki se brez dvoma vrši s popolno objektivnostjo ter v edinem uamenu, pripomoči resnici in pravici do zadoščenja in zmage. Opozarjam Vašo vzorito6t le na sumnje, ki so mogoče in ki so došle tudi že do mojih ušes. Take sumnje pa so kvarno časti ln moči sv. tribu-nala in naše katoliške vere. Zato želimo, da se preiskava in ob-
ravnava čim hitreje zaključita na način, ki se najbolj strinja s pravico ln s krščanskim čustvom.
Dano ua našem dvoru v Madridu dne 20. maja 1534.
Kail.»
Ko je Estevan dopisal, je sam kralj pismo z vil in zapečatil s svojim pečatom. Izročil ga je Ivanu Avllekemu i besedami:
»Veselilo nas Je, ofie, da smo videli pri sebi moža, ti ga zovejo apostola Andaluzijo. Hvala vam za vsa vaša dobra dela... Toda, oče, pazite na svoj jezik! Tudi jai sem s tem hipom že vse pozabil, kar Je tu govoril... A vi, mladenič,* je dodal ln se obrnil k Estevanu, »kadar postanete zot dona Argosa, se vrnite na naš dvor, in mi vam podelimo mesto, dostojno vaSega imena!*
»Veličanstvo, zahvaljujem se za vašo milost!* jo odgovril Estevan. »Mojo srce, moja roka in moje življenje so vam na razpolago.*
Poljubila sta kralju roko in s hrbtom proti vratom ter sklonjena k tlom odhajala lz dvorane.
»Se enkrat: molčita o vsem, kar smo tu govorili! Srebro golk, zlato molk!* je še zaklical kralj za njima.
Od blaženosti in razburjenosti je Estevan že v predsobi objel Ivana Avilskcga ter vzklikal:
»Dolores bo srečna! In nikoli vam ne pozabiva, kar ste storili za očeta in za naju.*
Vesela sta poiskala svojo krčmo In še isti večor ostavila Madrid.
XXII. V pasti.
Veliki inkvizitor je triumfiraj. Vse se je smejalo na njegovem obrazu in oči so mu žarele kakor mladeniču, ki je doživel nepričakovano srečo. Nemiren je tekal po svojem stanovanju, si vedno iznova natakal vina ln bil čudno raztresen.
Pater Jožef je molče in žalostno listal po latinski bibliji. Temna slutnja ga je obhajala Kaj se pripravlja? Česa se tako raduje inkvizitor? čemu ne pove ničesar več? Mar sluti, da ga
ljubljenec In zaupnik izdaja? —• Vprašal bi ga, a bal se je, da bi se zagovoril. Niti do danes nI inkvizitor z besc-dico omenil torture, ki jo je bil naložil grofu Argosu. To je dokaz, da Jožefu ne zaupa več popolnoma. Morda jo blo-betal Mandamiento?
Bližala se je polnoč, a inkvizitor še ni kazal, da bi hotel iti počivat.
»Čujem, da je generalni inkvizitor, don Alfonz Manriquez bolan,* je dejal naenkrat Peter Arbues. «Baj6 ga duši naduha. Ako ga odpokliče Bog, bom moral pač jaz prevzeti njegovo mesto. A tega bi nikakor ne maral prostovoljno. Dovolj dela in skrbi imam že z velikim inkvizitorstvom.*
»A čast in moč bi imeli potem šo večjo,* je ugovarjal Jožef.
»Žalostno čast in nehvaležna moč!* je dejal Arbues. »Ne, ne — vsak dan molim, naj me reši te dolžnosti Zares — pojdi sodaj! Moliti treba za dona Manriquesa, da ozdravi!*
Pater Jožef je čutil, da bi se ga Inkvizitor rad iznebiL Vstal je, sklonil svojo krasno glavo, polno črnih kodrov, sredi katerih so jo na temonu svetila tonzura, iu rekel:
»Milost, blagoslova vas še prosim. Potem vam želim — lahko noč!*
Nato se je poklonil in odšel. Toda ne v svojo spalnico, nego po tajnih stopnicah na cesto. Nasproti vhodu so jo skril med podboje vrat neke hišo in čakal. Tema je bila popolna.
»Videti moram, kam hočo zopet brez mene,* je razmišljal Jožef.
Ni čakal dolgo, ko se je pojavil veliki inkvizitor v temnem širokem plašču in s širokokrajnim klobukom na glavi: opreznost, ki jo je uporabljal ponoči, da bi ga ne spoznali.
Peter Arbues je šel sam, a malo za njim so sledili štirje familiari, pripravljeni na vse za svojega gospoda.
Pater Jožef se jo plazil po hišnih sencah za njimi. Krenili bo v Inkvizicijsko ulico. Deset minut nato so žc stali pred vrati sv. sodišča. Peter Arbues je potrkal na poseben način, in takoj so so mu vrata odprla, a tudi takoj zaprla.
Pater Jožef Je preuiffljal: Kako priti v poslopje? Kaj išče inkvizitor, naen. krat tako dobre volje, ponoči v te® poslopju? Biti mora kaj prav Izredno važnega. Niti njemu ne zaupa te taj. nostl! A kaj naj poreče, ako ga veliki inkvizitor opazi? — da vonuni « njim? — Morda gr« Iznova mučit gro. fa Argosa ?— Ali pa se Jo zgodilo ka; sennoriti Dolori? Se včeraj je bil prj nji in ji končno zaupal, da sta odSla Ivan de Avila in Estevan proti Madri-du, da —• če le možno — prodreta prav do kralja. Dekle jo čisto obupano. Spo. sobno bi bilo storiti usodno nepremig. ljenost Da jo pomiri in ji vsaj zbudi nado v rešitev nesrečnega gubernator-ja, jI je moral zaupati tajnost...
Famililari so ee medtom vrnili Ia iskali skrivališča, kjer bi počakati veli. kega inkvizitorja, ko se vrne iz sod. nijo. Pater Jožef je spoznal, da ga mo-rajo familiari vsak hip ugledati. Vzbu. dil bi se jim lahko sum. Zato je sto. pil samo glasno na cesto ln se oziral po četvorici.
»Jaz sera, pater Jožef,* je dejal po-gumno. »Njegovo eminenco, gospoda velikega inkvizitorja iščem. Nujna za. deva! Volika tajnost! Vi ste ga spremljali semkaj... Ali je v poslopju sv, oficija?*
»Di, tu ga počakamo, dokler sc vrne,* je odgovoril familiar.
»Hvala Bogu!* je vzdihnll pater Jo. žef. »Pojdite in pokličite vratarja, mi odpre!*
Familiari so poznali inkvizitorjevega ljubljenca in zaupnika. Zato se zdaj niso pomišljali. Familiar je na poseben način potrkal na vrata, Id so se odprla in urno zopet zaprla. Pater Jožef js bil v poslopju.
Jctnišnica sv. sodišča v Sevilji j« bila v ulici, ki se zove danes Ustavna, a takrat se je zvala Inkvizicijska. Pa. lača je bila ogromen kvadrat s stolpom na vseh štirih oglih. Vsa okna so bila preko treh četrtin zazidana, tako da je padala luč v sobice le skozi ozko od. prtino od zgoraj navzdol. Le sodna dvorana, stanovanja uradnikov in pisarne so imele pravilna okna.
\ ti o ji za ob-delovanje lesa
*T*uibine -	Stl0lne tovarne in livarne, d. d.,
JL tiansmisi/e sZVonovi	=- Ljubljana .========-
^cvmammmm
Pohištvo in preproge	{
od najpreprostejše do najfinejše izdelave se dobe naj-	1
boljše in najcenejše pri tvrdki	|
KAREL PREIS, Maribor	j
Na velike. Gosposka ulica 20.	Na malo.	i
R	■
| Oeniki brezplačno. toi2 Podeželski promet	|
!! Medjimurski konji!!
Poltežkl In čisto težki konji Iu kobile za vprego In odgo| za gospodarstva In tovarne stoje stalno za prodajo pod naj-kulantnejšlml pogoji prt
E. VAJDA "SS" ČAKOVEC
Medjimurje (Jugoslavija).
Brzojavl: Vaj da Čakoveo	Telefon Interurb. 59, 4
družba z o. z,
na Zgoši, postaja Lesce, Gorenjsko
predilnica, lastna foarval-nica in strojno pletilstvo
izdeluje in prodaja volno različnih barv v posukljejih; sprejema volno v prejo; zamenjuje predeno volno za kosmato; izdeluje in prodaja različne vrste volnenih pletenin, kakor zavijaeke, jumpre, športne, bočne, dolge površne jopice, dokolenice, sweatre, različne čepice, šale itd. itd. po solidnih konkurenčnih cenah; zamenjuje pletenine za kosmato volno; izvriuje pletenine po naroČilu, posebno za športna društva, točno in pod najugodnejšimi pogoji;
poiilja na željo gg. interesentom vzorce vseh vrst izdelkov ter daje popuste pri večjih naročilih.	4038
Knjige za mladino:
Fr.Miliinsklt
Zgodba kraljeviča Marka.
Ves. Din 18'—, p0 poŠti Din 160 »e«. J. Šorll: Čirimurci. Povest ■ slikami. Bros. Din 20'—, vez, Din 26'— po pošti Din 1'60 več.
Fr. Milčinski: Tolovaj Mataj. Pravljica s slikami. 11. natis. Cena broS. Din 18' | , vez. Din 26'—, po pošti Din 1*50 več.
J. Šorll: Bob in Tedi. Dva neujnanca. Povest s slikami, BroS. Din 12'—, vez. Din 18 —, po poŠti Din 1'26 več.
J. AVaechtetova: Pravljice, z večbarvnimi slikami, Vez. Din 22"—, po poŠti Din 1'25 več. čika Jovs:
Pisani oblaki
Vez. Din 14'—, po pošti Din 1'25 več, čika Jovs:
Kalamandarija.
Vez. Din 12-—, po poŠti Din V— več.
Vse ts knjigo se naročajo pri
Tiskovni zadrug?
v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 54.
Kostanjev les
kakor običajno razžagan na 1 m 20 cm dolga in od 10 do 30 cm debela drva
kupuje po dnevni ceni lesna tvrdka
Ernest Marine, Celje.
(Pisarniški lokali so od 15. julija v lastni hiši Zrinjsko - Frackopanska ulica štev. 4.
tik mestne osnovne šole). 41&1
Staro lito železo
kupujejo po nalvišjib cenah
Strojne tovarna in livarne, d. d.,
v LJubljani. 4osa
HL03ZI] PAUSGHIH
LJUBLJANA
VVOLFOVA ULICA
ZALOGA STEKLA IN PORCELANA,
STEKLO ZA URE, UMIVALNE IN KUHINJSKE GARNITURE IN VSI V TO STROKO SPADAJOČI PREDMETL
.01 NIK Dunajska cesta št.40
Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telefon st 37fl Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t, d Gradba lesenih mostov, jezov ln mlinov. Parna ža^a.	t	Tovarna furnlrfa.
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi najfinejši ln najokusnojši namizni kla lz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo 1	Zahtevajte ponudbo!
Tehnično ln higijenično najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji, j PISARNA: LJUBLJANA, Dunajska cesta št. la, II. nadstr. mu
Naročajte In širite
Naročajte In širite
LJUBLJANSKI ZVON
mesečnik za kulturo In prosvoto, ki prinaša povesti, pesmi ln članke nadih najboljših pesnikov ln pisateljev. — Naročnina znaša 90 Din.
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
[ARKO COGNAC
■I I Milili inMUJJMiMSMi i m