Ob prezgodnjem grobu A. A. Minca (1929—1973) F ebruarja 1973 nas je pretresla vest, da je tragično umrl, star kom aj 44 let, Aleksej Aleksandrovič M i n e , ena od najznačilnejših in največ obe­ tajočih osebnosti med mlajšimi sovjetskimi geografi. Bil je eden od najak tiv ­ nejših in najsposobnejših »ekonomskih« geografov v Inštitutu za geografijo sovjetske Akademije znanosti. Čeprav še mlad, se je z uspehom in z vsega priznanja vredno širino obzorja že uspešno uveljavil v sovjetskem in v med­ narodnem geografskem znanstvenem svetu. Kot člana kom isije za ekonomsko regionalizacijo MGU smo ga prvič spoznali na m ednarodnem kolokviju te kom isije leta 1967 v Strasbourgu, k je r je zbudil pozornost s svojim referatom o vlogi prirodnili virov v oblikovanju ekonomskih regij te r se s tem uvrstil med tiste m lajše sovjetske geografe, k i so prepričani, da je treba premostiti podedovani prepad med t. i. »fizično« in t. i. »ekonomsko« geografijo. Širino svojega koncepta je pokazal tudi na področju same »ekonomske« geografije, ki jo je skušal močno »sociologizirati« in »demografizirati«, k a r pomeni vse­ kakor bistveno obogatitev dotedanje sovjetske »ekonomske« geografije (prim. poročilo o V. kongresu sovjetskih geografov v Leningradu leta 1970 v naši reviji, letnik XLIII, 1971, str. 146). Zadnji čas, še vse do lanskoletnega med­ narodnega geografskega kongresa v M ontrealu, pa je bil aktiven tudi v ko­ misiji za zgodovino geografske misli MGU. Tudi s tem nam je bil blizu. Zato bomo njegovo izgubo bridko občutili tudi izven m eja ZSSR. Svetozar Ilešič Jugoslovanski simpozij o prebivalstvu v Ohridu od 20. do 23. aprila 1973 Oddelek za geografske vede Prirodoslovno-matematične fakultete beo­ grajske univerze in Center za demografska raziskovanja pri Inštitutu za druž­ bene vede iz Beograda sta pripravila v Ohridu jugoslovanski simpozij o p re­ bivalstvu. Na tem m ultidisciplinarnem posvetovanju so poleg številnih stro­ kovnjakov z naših univerz in drugih raziskovalnih institucij aktivno so­ delovali še številni predstavniki družbenopolitičnih skupnosti. Poleg jugo­ slovanskih strokovnjakov, ki se posredno ali neposredno ukvarja jo s p re­ bivalstveno problem atiko, so posvetu prisostvovali tudi nekateri ugledni gostje iz evropskih socialističnih držav (prof. dr. V. V. Pokšiševskij iz Etno­ grafskega inštituta AN ZSSR iz Moskve, B. S. Horev z Ekonomske fakultete moskovske državne univerze, M. Chilczuk iz Inštituta za razvoj vasi in km e­ tijstva PAN v Varšavi in dr. Z. Pavlik s katedre za ekonomsko in regio­ nalno geografijo KU v Pragi). Podoba je, da ne samo v svetu, temveč tudi p ri nas postaja vprašanje prebivalstvene politike iz leta v leto aktualnejše. Zato ni presenetljivo, da vprašanjem in proučevanjem prebivalstva in njegovih struk tu r posvečajo številne znanstvene discipline vedno več pozornosti. Tudi ohridsko posveto­ vanje, ki je bilo interdisciplinarnega značaja, je odprlo številne možnosti za soočenje najrazličnejših sodobnih pogledov na sklop vprašanj, ki jih po­ daja »demografska eksplozija« v svetu in n jen specifični, a zelo raznoliki odmev v naših razmerah. Povsem razum ljivo je, da je bilo na ohridskem posvetovanju največ po­ zornosti nam enjene današnji domači aktualni problem atiki prebivalstvenega razvoja, njegovim najrazličnejšim ekonomskim, socialnim in demografskim struk turam in njegovi prostorski razmestitvi. V navedenih dejavnikih in pojavih so nam reč začrtani vzroki in posledice hitrih, ponekod tudi prav akutnih sprememb, ki so ponavadi tako značilne za naš družbeno-gospodarski razvoj v zadnjih dveh desetletjih in pol. Prav zategadelj nas ne preseneča spoznanje, ki je bilo v Ohridu ponovno potrjeno, da je potrebno celokupno prebivalstveno problem atiko naše države, bodisi kot celote, bodisi po njenih posameznih predelih, razčleniti, osvetliti in prikazati v kompleksni luči so­ dobnih demografskih, socioloških, ekonomskih, geografskih, etnografskih, ur- banistično-planerskih, politoloških, socialnih, prosvetnih, zdravstvenih in d ru ­