46. številka. Ljubljana, četrtek 26. februarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po posti pnjeman, za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gold.. za pol leta 8 eold za Četrt leta 4 gold - Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za čotrt k-ta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za nusec, 30 kr za četrt leta. - Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za gospod«, učitelje na ljudskih šolah m za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za ČVtrt leta 3 gld. - Za oznanila M plačuje * č o" iri-•topne petit-vrste 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štompoli M 30 kr Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na cokvški cesti v Tavčarjevi hiši Hotel Evrona" * Opravmatvo, na katero i.aj se blagovolijo pognati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „NArodni tiskarni" v Tavčarjovi hiši Naznanilo. Gospode naročnike, ki želć list še dalje prejemati, a nam nijso še naročnine poslali, uljudno opominjamo, da na ukaz lastništva, od 5. marca naprej brez izjeme nikomur ne bodemo već lista pošiljali, kdor nij pred-plače poslal. Administracija ,,Slov. Naroda", Od Nemcev se učimo narodni biti. V predzadnjih dveh številkah smo svojim bralcem podali Teutsehev govor. Kazen drugih zanimivosti je pri tem govoru tudi ta, da nemški parlament nij pustil alzacijsko-lotrinškim poBlancetn drugače govoriti kot nemškega, da si nekateri neniški niti ne znajo. Da ne znajo, to se je skazalo posebno pri glasovanji, ko niti nijso umeli, kedaj vstati. nV nemškem državnem zboru se samo nemški govori" tako se je govorilo. — Isto tako novine pišejo, da je pred zborom v zbornici Teutsch Bisuiarcka ogovoril francoski, a Bismarck, ki izvrstno zna francoski, rekel je osorno: „liior in dicscm hause sprecbe icb nur deutsch" — tukaj v tej zbornici govorim samo nemški. Da, berimo nemške novine in čitamo tam začudenje, da so se Francozi sploh predrznih na Nemškem drug jezik govoriti, nego nemški! Ali nij to vse jako podučno za nas? Za nas, ki smo v svojih zbornicah, v svoji domovini precej pripravljeni tujcu postreči s tem, da se sami potujimo in jih enemu za ljubo deset nas tuj jezik govori ? V kranjskem deželnem zboru znajo in razumejo v s i nemškutarji slovenski. A ne samo, da jim narodna veČina po nemškem izgledu nij diktirala : v slovenske dežele zbornici se slo- venski govori, — ne, Se od same narodne strani se vČasi protivnikom za ljubo ponem-škutari. Tako se nam godi tudi v drugih krogih. —• Jemljimo Hi pri Nemcih vzgled, kako je nam narodnim biti. Sicer se varujmo krivični biti kakor so oni, a njih narodni ponos je posnemanja vreden, — pa tudi naše nemškutarje in med nami naseljene Nemce, kadar se zvijajo in kriče, da se jim zavoljo slovenščine krivica godi med nami, temeljito po zobeh udarja in na laž stavlja. Tacemu Nemcu moremo vselej v Prusijo kazati: vidiš v tvoji domovini proti tujemu jeziku še vse drugače postopajo, nego mi Slovani. Kako naj se prihodnje kmetijske učilnice na Kranjskem uredijo 1 (Daljo.) Kranjski deželni odbor misli na Dolenjskem kmetijsko učilnico oživotvoriti; ali kako bode ustrojena, to je še tajnost. Vendar se lahko sodi (exempla trahnnt), da hoče deželni odbor to učilnico po izgledu slapške vinorejske in šneperske gozdarsko napraviti. A nova učilnica naj ne bode samo poskušaj, ampak ustroji naj so tako, da bodo njeni vspehi uže pri utemeljevanji pred našimi očmi razvidni, in da bode učilnica sama uže po namenjenih vspehih osigurovana. Neekonomično bi bilo učilnico ustrojiti in obstanek njen od prvih vspehov odvisen storiti — saj poskušaji strašno veljajo. Ako bi se prihodnja kmetijska učilnica po izgledu gori omenjenih dveh učilnic usta-novljala in se napravi 30 Štipendij, — ako se še tako malo računi, stala bi taka učilnica deželo brez vsega potrebnega šolskega inventara na leto 10.000 gold. Ali moralo bi Be tudi na sinove premožnejših kmetov, kateri bi svoje sinove eami vzdržavali, na kach 20, raCuniti. Teh prostor etc. nij v gori omenjenih 10.000 gl. prištet. Vprašanje, ali bode tako ustrojenih kmetijskih učilnic n. pr. v 50 letih 15 zadosta? — Ne, temuč premalo. Dokler se ne more kmetski fant, bodisi premožen ali reven v šolah kmetovati naučiti, je vse le j)ovršnn, enostransko, nepopolno in ne v občno korist. To možnost vsak kmetovalec zahtevati sme in tudi mora, ako si hoče svoj stau zboljšati. Petnajst kmetijskih učilnic za Kranjsko a 10.000 gl. = 150.000 gl. na leto ! Tak sistem kmetijskih učilnic kranjska dežela fiuaučuo ne more vzdržavati. Ker pa tega ne zmore, naj si drugače cenejše uredi. Premisliti mora vsak, komur je blagost in gorje cele dežele in njenega prebivalstva pri Frči, da se njen denar po malem tn si a velike odstotke prinaša, — a ne tako, da se 3e na potrošeni denur ravno ker je potrošen doplačovati mora. Naj ima naprimer sčasoma Kranjska samo 3 kmetijske učilnice; a namestijo naj to, kar te 3 učilnici nczuiorejo, popotni učitelji. Koliko popotnih učiteljev bi moralo biti, da bi se vsak kmetiški fant, ki v učilnico ne more priti, popolnem kakor v šoli kmetovati naučil ? Mnogo, in ker bi tudi ti učitelji ubogo deželo premnogo stali zdelo se bo i to nepraktično. Ako bi bilo za celo Kranjsko 5 popotnih učiteljev, bilo bi, da bi se vsak kmet kmetovati naučil njih število pre malo. Ako se uže izšolan mladenič 2 leti na učiluicab kmetijstva uči, ali se more od neomikanega kmeta zahtevati, da bi si od dveh ali treh govorov popotnega učitelja uže vso kmetijsko vednost prisvojil? Popotni učitelj nema le namena popot- Listek* Postna premišljevanja. i. Fižol, arnek, štokš — in pa Klunova postna piidiga namesto zabele! Gospod Klun bode morda mislil, da sem ga nalašč za „štokšem" postavil, in on bi se morebiti rajši takoj za arnekom zapisanega gledal, a v tolažbo naj mu povem, da on tej dobrodejuej ribi nij čisto nič podoben, ker v prvo bi se moral najmanj tri mesece z dobro soljo so-soliti, kajti sedaj je še, kakor drugi pravijo silno neslan — jaz še nijsem imel česti ga pokušati — in v drugo je tudi malo preveč okrogel, da bi ga mogel v ožjo druščino z ono suho „postuo" ribo postavljati. Torej recimo, kakor smo rekli: fižol, arnek, štokš — in Klunova pridiga, — kaj je s tem? Da, kaj je s tem? Tega, preljubi moj bralec, še ne moreš umeti, akoravno so ti cela ta kanouiška če tvorica nekoliko mej soboj sorodna dozdeva, pa dovoli, da ti stvar malo razjasnim, ne sicer tako strokovnjaško, kakor ljubljansk profesor Marn z rokami mahaje in prepobožm v nebo gledaje liavuikarjevo odo.: „Poveličal, poveličal se je', — pa vendar tako, da boš vedel, „za kaj se gre". Zadnja čitaluiška maškerada je bila končana, „princ Karneval14 ali naš „rogati Pust" je bil za letos odložil svojo bliščečo krono, in jaz sem korakal tiho po samotnih ulicah, da, molčeč v molčečej noči ; — lasje so me boleli! Ali se je torej Čuditi, da mi je naenkrat, kakor blisk iz jasnega, šinil v glavo spomin na pretečo pepelnico — nPQl" vis es et in pulverem reverteris" — in za njo dolga, dolga vrsta tihih molčečih dnij, v katerih trobi preglasno pesen mutasti kvartet: „fižol, arnek, štokš — Klunova pri- diga". Kateri teh Štirih je basist — tega ne vem, o Kinu u bi rekel, da „čez" poje, in to, to vso — preljubi moj bralec, — je post. In ker vem, da bode tudi na tvoje uho za-donel kakov spev te družbe — mesto Kluna kak surogat, vsaj Kluna imamo le enega — — bodi-si kjer hočeš v širnej našej domovini, podajem ti tudi jaz tukaj nekoliko koristnih postni 11 premišljevanj, da ne boš preveč enostransk. Nikdar ne reci, da moja premišljevanja so postna, kakor lucus a non lucendo, pomisli da je šc pater Klinkovsttbm tudi vfiasi v postu govoril o ljubezni, o plesih in o konfesijonalnib postavali in še celo veliki petek je debele liberalce grizel — kar jih pa nij bolelo. Tudi se jaz v svojih premišljevanjih ne bodem strogo držal pridigar-skega pravila, po katerem bi se moral cel govor razkosati v več ali manj delov po vprašanjih: kaj? kako? zakaj? — in svojih trditev ne bom podpiral s svetim pismom, nega predavanja. Kamen popotnega učitelja bi moral biti, da se kakve napake v kmetijstva, kjer se zapazijo, poka zu jejo in odpravljajo, ali da je posebna lastnost ali sposobnost kakega kraja zato ali ooo stvar primerna in da se prebivalci tistega kraja na gori omenjeno sposobnost opominjajo, kar bi jim v prid bilo. Napake o kmetijstva in posebnosti krajev bi morala kmetijska družba, ki je po vsem Kranjskem razprostrta, zbirati in popotnemu učitelju nalog dati, da mora v tem ali onem kraji zoper ali za to stvar govoriti in ljudi podučiti. Popotni učitelj bi se moral od kake kmetijske ali druge učilnice ob nedeljah ali praznikih odvzeti in se v od-kazani kraj poslati; — da bi se popotni učitelji v edini namen popotnih predavanj nastavljali, bilo bi neekonomično. SI. deželni odbor misli, kakor se čuje, kmetijsko učilnico blizu Novegamesta napraviti. Ako jo blizu, in ne v mestu napravi bode in mora imeti značaj slapške, šneperske šole, kar bi ne smelo biti. Napravi, naj se ta učilnica ali v Novemmestu samem ali pa, če se noče za Dolenjsko kaj posebnega storiti v — Ljubljani, zadnje mesto bi bilo za prvo kmet. učilnico bolj sposobno, ker se v Ljubljani veliko več poslušalcev nahaja in za prvo učilnico je treba mnogo poslušalcev, kateri potem hitro morejo po celi deželi se raziti in o zboljšanji kmetijstva delati kakor apostoli. Jaz pravim hitro, ker zadnji čas je, da se kmetijstva na Kranjskem malo na noge pomaga. (Konec prihodnjič.) Politični razgled. V LJubljani 25. februarja. Državni -3-1» ©t* je v seji 24. febr ■prejel vladno predlogo glede odpravljenja užitninskega davka od kurjave. O grofu IMohenivart-M poroča oficijelno poročilo iz državnega zbora sledečo za naše klerikalce prav zanimivo in poduč Ijivo novico: „V poslanskih krogih se go vori, da je grof Hohemvart vkoafesijonalnem odbora izjavil se, da nij ene in iste misli z onimi, kateri trde, da se konkordat kot pogodba ne sme enostransko rešiti, da torej Se pravno obstoji. On Hohenvvart priznava državi pravico svoje raz mere nasproti cerkvi samostalno urediti in veljavo države varovati, — njemn Re samo zdanje predloge preobširne zde. Joj, kaj bo zdaj pobožna „Danica" počela u rekla, ko bode videla, da je grof Hohenvvart tudi en „konkordatobombež"kakor mi pošteni liberaluhi. Na ivikrnt je v narodno mešanem volilnem okraji Prabatice-Winterberg izvoljen n stavak Maver. Klerikalec Jnngbaner, katerega so tudi ("viii podpirali, je padel. fmmiki delavci so v javnem shoda 23. t. m. sklenili peticiionirati pri državnem zbora za samostalne delavske zbornice, ki bi mele pravico v državni zbor voliti svoje poslance. fP/jorski državni zbor čaka zdaj kaj bode in si ne upa lotiti se večjih vprašanj, za to Živi ob interpelacijah in peticijah. — Minister Szaparv je odgovarjal na interpelacijo Saksa Gula zavoljo posilnega zatiranja avtonomije nemških ogerskih Saksov, — precej pikro, da bode ^neopravičenim" terjatvam vedno ustavljal se. Tako si Magjari v novic delajo še iz Nemcev sovražnike. Vittsiijo «lr> »v«'. Vmnonski listi He bavijo zdaj z ma-lovrednim obnašanjem škofa Racssa v nemškem državnem zboru. ..Opinion National" pravi: „Se ve da, škof mora vedno kaj posebnega imeti. Monseignenr RaeRS je eden tistih, ki v vsaki stvari vidijo božjo pra vico". Dragi listi še vedno govore o Molt kejevem govora. „Rčp. Franc." pravi: Mi se nadejamo, da bode naš vojni minister kmalu lahko izpovedal, da Rtan francoske armade popolnem opravičuje menenje nemškega generalstabschefa. — Odbor trideset eri b je sprejel prva dva Članka osnove volilnega zakona definitivno. Ta sta: Gl I Volilec je vsak Francoz, ki je spolnil 25. leto in uživa svoje meščanske in državljanske pravice. Čl. II. Volilna pravica se konstatira z vpisanjem v volilni register, ki mora biti v vsaki občini. V narodni zbor niči se je predlagalo, naj se časopisji štem pelj zopet vpelje, » narodna zbornica je ta predlog zavrgla. Čudno, da so francoske finance boljše, kot naše! Kakor se iz Francoskega piše, rast« tam bonapartistična agitacija zelo. Število agentov, ki bonapartiRtično propagando pospešujejo, je zelo veliko. V Parizu jej pri padajo skoraj vsi krčmar ji. A 1 z a c i j s k i klerikalci nijso šli iz nem.f ker/a zbora; pn številu jih je sedem Neki telegram ŠpanjsJcega generala Morionesa iz Castra de Urdiales od 19. t. m pripoveduje, da general čaka, da grdo vreme odneha, potem začne zopet svoje operacije Iz hnvnitJtkih poročil se razvidi, da je v centralnem kubanskem departementu med španjskimi četami in insargenti se vne hud boj, ki je trajal 7 ur. Dopisi. Iz PomtOjllC 24. febr. [Izv. dopis.] Pri volitvi Župana naše občine je izvoljen g. J. Vičič, katerega je uže „Slov. Narod" enkrat nasvetoval. Voliti se je moralo dvakrat, ker sta vprvič* dobila Vičlč in dotdanji župan poslanec LavrenČič enako veliko glasov. Df. Dea, katerega bi bili radi nemškntarji za svojega snltana imeli , je dobil samo 4 plasove. — Večina volilcev je z izidom te volitve zadovoljna, sicer pa bomo novega župana po njegovih delih sodili. Zopet se prikazujejo na Notranjskem simptomi lanske, tako imenovane nove bolezni (miliarca). Začela se je v vasi Pete-linjah pri sv. Petru. Dozdaj je umrl za to boleznijo še le en mošk. Zanimivo pri tem je pa to, da vsi bolniki, ki zdaj ležijo, so bili tudi lani nže na tisti bolezni bolni. Tz I« r&k«ksrii 23. febr. [Izv. dopis.] Res občudovanja vreden je gospod kaplan, Vaterlandov" dopisnik ljubljanski, — mislili smo si, ko smo denes v rečenem lista čitali dopis iz Ljnbljane, ki je poln lažij. Tako naime trdi duhovni dopisnik, da nij istina, da se peticija do gosp. državnega poslanca Pfeiferja v liberalnem smislu sestavljena od strani njegovih volilcev podpisuje, temveč, da se pa po celej kranjski zemlji nasprotno, t. j. nltr amontansko gibanje opazuje. Gotovo je gospodin dopisnik v petek mastnih postnib — pridig sit v nekako ekstazo zabredel in v tistej reči, ki se hvalabogn pri nas ne godijo več , videl ter jih na povelje svojega domišljenega poklica v švabski klerikalni list kot golo resnico poročil. Če uže hoče ljubljanski dopisnik klerikalnih nazadnjaških listov ivabskib med svet laži trositi, naj se vsaj malo bolj informira in tako laže, da bo sam sebi verjeti mogel. Ko bi se bil le malo podučiti hotel, izvedeti bi bil mogel, da je zanj le prežalostna istina, da se po Dolenjskem podpisi za peticijo na Pfeiferja, ki Rplošno spoštovanje in zaupanje pri našib volilnih nživa, nabirajo i da jih je nže lepo število nabranih in se ti od dne do dne veselo m n o ž č. Naj si torej v očigled gole resnice nltamontanci pri nas ne delajo več iluzij, da jim še ker! a j vesela doba gospodarstva zacvete! Izgnbljeno je izgubljeno pravi slavni pesnik , in tudi oni lehko ž njim enako izdihnejo, ker slava, i — kar pogovarjala se bodeva, akoravno mi bo morda farovški list očital, da sem marsikaj iz trte izvil. Kolikokrat se zgodi, da kdo kaj iz trte zvije, pa zategadelj še nij pogubljen, kajti ko je doktor Sajvestekdo v katoliškem društvu papeževo nezmotnost proklamiral, so tudi mnogi djali, da jo je iz trte izvil, pa doktor Sajvestekdo je kljub u temu dobil zlatega sv. Giegorija — in morda še več pričakuje. Tisti krški Hočevar pa, ki sedi sedaj v državnem zboru, je še iz trte izviti ne more, temuč le kima; pa vendar še pričakuje, da bo morda minister postal. Ko je bil Pirker tako visoko nad šole povzdignen, so mnogi djali, da bo njega iz trte zvili; pa tega, ne vrjamem, ker mož je prekisel; in kar iz trte pride, navadno nij kislo , boui-si da je kak — cviček, ali kakor Vodnik pravi „marvin,u. Čudno je, da bodo nove cerkvene po- stave ravno tedaj prišle na dnevni red v I državnem zbora , ko bodo jeli ljubljanski J očetje frančiškani svoj izvrstni rštokfi" prodajati. Te poRtave bodo res „kislo zelje" ko prikuha k omenjenemu „štokšu", in hvala bogu, da imajo dotični sveti gospodje dobre želodce, vsaj njihovi glasoviti , zatajevanje oznanujoči enbonpoint ne bode menda oslabel, kakor moj ne, če se ne zaljubim. Čudno je truli, da naši nekateri ognjeni kaplanje v svojej svetej iskrenosti nijso še začeli po kmetih križcev in podpiROv nabirati za adreso proti omenjenim postavam. Ali Tombakovci spe? In Knžanovci? Menda se vendar nijso poskrili v puščavo štirideset dni poRtit in pokorit se, kakor tisti Rvetnik , ki je Sel s tremi hlebi krnba v puščavo poRtit Re, čez štirideset dni pak je še pol hleba nazaj prinesel; — ali je bil nže kruhek plesnjiv postal, ali pa ga je mislil [ko Rvetinjo kakej cerkvi podariti — o tem Ine govori zgodovina. Pa našim gospodom Križanovcem, ki s tujim denarjem strahove odganjajo in dušo umrlih vpokojujejo, nij treba tacih in enacih sredstev , kakor je post in zatajevanje. — Slišal sem tndi, da se je pri uredništvu našega farovškega moniteurja prctresovalo vprašanje, ali ne bi bilo dobro, ko bi se na čelu vsacega linta tiskala cena „arnekov" in kar je glavna stvar, — štokšev; Kinu pa je temu Jaranovemu predlogu nasprotoval, ker on, ker samega sebe zelo ljubi, tndi omenjene „štokše," visoko ceni, — vsakratna tržna cena pak Re mu prenizka dozdeva — se ve da, mi štokšev v pravej ali drugej podobi nič kaj ne obrajtamo. — Ljubi moj bralec! Ako te je denašnje moje premišljevanje manj zanimalo , nego Klunova postna pridiga — me bo prav ve-Rclilo, ker Klunu enak vendar ne bi botel biti. Amen. —a. vladanje je Slo in bode vedno bolj ilo po vodi. — Kako ee mora človeku srce radovati, Se potujoč po okolici pri Raki, Bučki, sv. Daha in sploh po Dolenjskih vaseh,povsod nahaja rodoljube, kateri so vneti za napredek in svobodo, ki ne Blušajo, kot brezumne stvari nepogojno na besede vsacega fanatičnega kaplana a la Žgur, Tompak et Comp., temveč imajo poguma dovolj svojo svobodomiselno postopanje vsacemu popu nasproti hrabro zagovarjati. Edino želeti bi bilo še, da bi gospodje rodoljubi novomeški, črnomoljski in metliški, malo na to potrudili se, da se dolenjskim narodnjakom med ljudstvom tudi kak svet d;i, da vedo, kako lažje se proti nasilstvu ultramontanizma in nazadnjaštva braniti. Rodoljubi med narodom radi bi He potrudili vsaj po nekaj mož iz vsake večje fare v Novomesto , ko bi jim ondi odlični rodoljubi okolice novomeške kaka podučenja dali, da bi bolj trdno še bojevati se mogli. Iz IJutoiiM'm 23. febr. [Izvirni dop.] Tukajšnja „Feuhenvehr" je izdala te dni poročilo o svojem triletnim delovanji od 1. 1871 — 1874. Priznati se mora, da ti ljudje nijso bili nedelavni, nabrali so bili v tem času okolo 2.000 gld., katere so porabili za napravo gasilnega orodja in druge potrebščine , nekoliko tudi za razširjanje nemškega dnha. Največje zasluge pri tem društvu ima trgovec Stever Ivan, kateri pa nij mogel opustiti pri sestavi onega sporočila, v katerem samega sebe hvali, (v tej zadevi po pravici), da ne bi opomnil na nemški značaj društva, rekoč: „Haltet hoch unsere mit dem dentsehen Bande gezierte Fahne" itd. To društvo naj bi bilo onim našem možem, ki imajo zdaj osodo tukajšnjih Slovencev v rokah, resen opomin, da tudi oni kaj store, da se zopet obudi družabno življenje za ljutomerske narodnjake in da se enkrat osnuje politično društvo za okoličane Slovence. Se ve, da je treba nekaj žrtvovati ! Vsaj je Slovenec Z. „Feuer wehr-iu daroval 80 gold. Za narodno reč bi ta gospod še marsikaj storil, če bi ga drugi izpodbnjali. Pa kaj bi dalje govoril — vsaj se bojim, da bode pri nas Se za nekaj časa vsaka beseda „bob v steno." — K l>llltaju 24. febr. [Izv. dop.] Ker so bili v zadnjih dneh zaporedom konfiscirani vladi sicer prijazni časopisi, kakor „Tages-presse", „Wiener Tagblatt", celo „Nene fr. Presse" itd., nastala je v dunajskem novinarstvu velika halabuka. „Pressfreiheit" — tiskovno svobodo vpijejo zdaj isti organi, ki nijso nikdar niti kot novice omenjali strahovitih konfiskaciji Rlovanskih listov nego so grobokope tiskovne svobode, kakor so delegiranje porotnih sodišč, objektivno postopanje itd. celo kot potrebne izpoznavali, ker so mislili, saj so obrnene samo proti prokletim Cehim in Slovanom. Zdaj vidijo, da se železni paragrafi tiskovnega strahovanja tudi proti njim obrniti morejo. VRled tega ostrega govorjenja dozdaj vladnih listov proti vladi, kakor tndi vsled ostrega postopanja ministerstva proti lastnim organom je nastalo neko „krizno" položje. Te dni pride v državnem zboru nasvet na vrsto, naj Re „objektivno" postopanje proti časopisom odpravi. Gotovo bodo vsled te si-tuvacije tudi državni poslanci iz vladne sredne levice glasovali za liberalnejo tiskovno postavo. Ako pa ne glasujejo, bode novinarsko protivje proti njim še večje, — in za nas, ki želimo menjavo sistema, je tudi to dobro. Posebno, ko bi cesar iz Pe-trograda in Moskve res prinesel Slovanom ugodneje vtise domov nazaj, utegnilo bi se kaj pripetiti, Česar si zdaj še niti upati ne predrznemo. Značajno pak je, da se v nekaterih ustavovernih krogih nže boje in zavoljo tega to čudno pisanje v nstavaških listih. Domače stvari. Razne vesti. * (Da bi mrliče ž g al t) in ne v zemljo zakopavali, o tem se v velicih mestih zdaj v sanitarnih krogih zelo pogovarjajo. Posebno kadar so kužne bolezni in veliko Ijudij umrje, je gnjitje v zemlji za druge v bližini res škodljivo in kemično sežiganje bi bilo bolj zdravo in tudi morda bolj po sv. pismu, ki pravi: prah si bil in prah boš. •(Volkovi so požrli) hrvatskega kmeta Marka Nikoliča iz Koritnia, ko je v gozdu Požarik svinje pasel, od volkov napaden in raztrgan bil. — (Pravda zoper „gospo" Aristoteles), ki je znala razne ljubljanske ljudi tudi iz „boljših" stanov za 34.273 goldinar, opehariti, se je včeraj začela. Povabljenih je več ko 30 elegantnih dam za priče. Pred deželno sodnijo je čakala velika množica ljubljanskega radovednega občinstva. Obširneje poročilo pride. —o—. — (Nasledki pusta.) Pustni vtorek so v Kurji vasi pod Golovcem pretepli fantje 24 let starega zidarja Janeza Beliča tako močno, da je predvčerajnem vsled dobljenih ran umrl. Zločince je sndnija uže zaprla. —o— — (Od sv. Petra) na Notranjskem Re nam piše, da je tamkaj na železnici pet volov poskakalo z vlakov in ušlo. S težavo so jih zopet ujeli. — (Iz Trsta) se nam piSe 24. febr. Centralni odbor za Trst in okolico, ima v nedeljo 1. marca v Rojanski čitalnici skupščino ob 11. uri dopoludne; na dnevnem redu bode nŽitnina in županstvo; k temu zboru vabimo vse narodne okoličane, da bi se mnogobrojno udeležili. — (Izgledni učni črte ž i) za ljud-Rke šole, katere smo v našem listu nže omenili, so v Gradci na svitlo prišli in se dobi-hivajo pri namestnlškem ekspeditu po 1 gl. 30 kr. — (Nekaj za „krain. Lehrerver-ein"). Učiteljski društvi v Ptnji in v Radgoni ste peticijo, da bi postala šola in učitelj „državna", za katero se je pa naše nemČnrsko učit. društvo strašno navdušilo, enoglasno odbili iu ad akta položili. — (V mariborski okolici) se tudi koze širijo. — (Hrvatski ,.Obzoru) nij zadovoljen s kritiko slike ..Jugoslavije", kakor jo je podal naš zagrebški dopisnik v liRtkn St. 40—41 „S1ov. Naroda". Grajo , da ta Jugoslavija Slovencev niti ne omenja, zavrača s tem, ker mi zgrodovine in zgodovinskih junakov, kakor Hrvati, Srbi in Bolgari nemarno, ter pravi na konci te-le poStene beRede : Nitko više od nas Hrvata ne želi, da ne stane onogo zida, koj je tri glavna plemena Rlavenskoga juga u prošloRti dielio n državnom i duševnom Životu od slovcn-Rkoga naroda. Pa se nadamo, da če Slovenci s numi. slogom predvodjeni , stupiti pred žrtvenik Jugoslavije, ako toga umjetnik nije izrazio na slici , ne našav podloge u prošlosti. — (Popravek). Iz Loke se nam piše, da poročilo o oni tatvini, ki se je godila pri prevažanji rbale", nij po vRem resnično in da je pretirano. No, dopisnika pri tepeži nij bilo zraven, torej ne more tako natanko vsega vedeti, in piše, kar sliši, drugikrat naj, prosimo, stvar prej preišče. Tržnu poroćlhi. Z Dunaja 21. febr. Pšenice se je komaj 25 000 vaganov prodalo, pa je terjala 10 kr. več, kakor pretekli teden. Bila je najslabša po 7 gld. 1)0 kr., najboljša po 8 50 kr. Rež so Ogri zelo kupovali in jo za 20 kr. dražje plačevali. Najslabša je bila do 4 gld. 85 kr., najboljša po 6 gld. 90 kr. Ječmena je manjšalo; podražil seje za 10 kr. Prodalo se ga je 8000 vaganov po 4 pld. 55 kr. do 5 gld. 35 kr. Koruza je pri starem ostala. Oves je imel malo kupcev, pa je bil za 5 kr. pri vaganu dražji. Bela moka se nij mogla prodati, črna pa prav lahko. Iz Budape.šte 21. febr. Tudi v trgovini se je kazalo ta teden, da gre zima proti koncu. Pšenice so je celi teden malo ponujalo. Prve dni v tednu se je po starih cenah prodajala, lepe sorte pa — ker jih je malo — so bile celo po 10—15 kr. dražje io le ker malini niiso dosti kupovali, so cene na tej stopinji obstale. Prodalo se je 80.000 centov domačega, in 10 000 tujega blaga. Rež je imela malo boljši s^jm. kakor pretekli teden j prodalo ro je jo 8000 vaganov domače in 5000 tuje in sicer jo za 5—10 kr. poskočila. Ječmena vedno iščejo, pa ga manjka, tako da je vsak dan kak krajcar dražji. Ovsa se srednje potrebuje in je po 2 gl. 25—26 kr. Koruze se je malo pripeljalo, za to se je do srede tedna za 3 do 5 kr. podražila; v drugi polovici tedna pa je bilo malo kupcev in so se cene 4 gl. 70 do 75 kr. komaj vzdržale. Proso je bilo po 4 gl. do 5 gl. 5 kr., pšeno po 8 gld. do 8 gld. 10 kr. Fižol se je za 25—30 kr. podražil, da je bil po G gl. do G gl. 10 kr. Tudi leča se je boljše plačevala in sicer po 6 gl. 50 kr. do 8 gl.; grah pa je ostal po 6 gl. do 6 gl. 50 kr. — Krompir je bil dunajski cent po 2 gl. 75 kr. Srbski orehi, katerih se je 400 centov prodalo, so bili po 8 gl. Mast je bila mestno blago po 42—43 gl. brez soda, 44—45 gl. sč sodom. Špeh je imel slab sejm pa popustil nij nič ampak je bil po 44 gl. 75 kr. do 35 gl. 50 kr. kmečko blago, lanski po 32—33 gl. mestni po 37—38 gl., prekajeni po 89 do 41 gl. Rudeča detelja je bila po 28 gl. 50 kr., plava po 27—28 gl. Vinski kamen po 33 gl., slabši po 30 do 38 gl. l*OSlftlll o. Podpisani si štejejo v prijetno dolžnost, tnkaj javno svojo zahvalo izreči gospodu županu ljubi jonskemu, gospodu deželnemu poglavarju, kakor tudi onim gospodom mestnim svetovalcem, kateri so glasovali za to, da bi se zidanje šole onemu izročilo, ki najmanje ponuja, pa nijso mogli svojega obče-koristnega trujenja izvršiti. Ob enem pa obžalujejo, da v mestnem zastopu Rede tudi nekateri taki očetje, ki so v kratkem Času ene ure pri prvem glasovanji glasovali za, pri drugem pa proti najmanj ponujajočerau, tedaj dvakrat ne cn^ko. VeČ obrtnikov v Ljubljani. Ijotorijiio srečke. V Trstu: 15. febr. 2. 25. 15. 30. 43. Na Dnnaji 21. febr. 15. 32. 46. 54. 70. V Gradci 21. febr. GO. 18. 70. 7. 10. PoMlaito. Vsem bolnim moč in zdravje brez teka in brez stroškov. Revalescičre du Barry v Msontiunu. Izvrstno zdravilo Kovalne irrc tlu Barry odstrani vse bolezni, kisu lekti zopcrstas ljajo, namreč bolezen v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na Bliznici, v dusnjakti, v mehurji in na ledvicah, taberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico, in bljcvauje krvi tudi ob času nosečosti, Bcalno Bilo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 76.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekom kljubovala: Spričevalo št. 68.471. 1'ninetto pri Mondovi, 26. oktobra 1BG0. Moj gospod! Moreni vas Ugotoviti, da odkar čudovito Kevalcscičre du Barrv rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti težo svojih 84 let več ne čutim. Moje noge so zopet šibko postale, moj pogled je tako dober, da no potrebujem očal; moj želodec je močen, kakor bi bil 'M let star, — s kratka, čutim so pomlajen; jaz pridigujem, spovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani Abbe Peter C a s t e 1 1 i, Bach-es-TheoL m župnik v Prunettu, okrog MonđovL Spričevalo št. 75.(05, Dunaj, Pratcrstrassc 22. maja 1871. Jaz sem Vam hvalo dolžin za prospoh, katerega jo Vaša lvevalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vaše izvrstno zdravilo odrešilo. L. G r o b m a n n. Tečnuj&i kot uiobo, pribrani Revalosciero pn odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicak po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 18 funtov 20 gold., 24 funtov 3G gold., — Kevalesciere-Biscuiten v pušicab a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — KovaloBciore-Chocolateo v prahu In v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 2bU las 20 gold., — za 676 tas 30 gold. — Prodaje: Barry du Barry & Comp. na Du-im j i, WallllNeliKaa»e št. U, v LJubljani Ed. Mahr, v Urade! bratje Oberanzmeyr, v Ium-bruku Diechtl & Frank, v Celovcl P. Birn-bacher, v Lonci Ludvig Miillor, v Maribora F. Koletnik Jk, M. Morio, v JMerauu J. B. S t o c k h a us e n, kakor v vseh mestih pri dobrih le karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na v»o kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Dunajska borza 25. februarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ 1860 drž. posojilo.....104 n Akcijo narodne banke . . 975 „ Kreditno akcije ... . 242 „ London........111 „ Napol..........8 „ C. k. cekini.......— „ Srobro.........105 „ 66 10 G0 917, St. 1343. 25 Razglas. Od c. kr. mestno odbrane okrajne sod-nije KovoiiK^kc se naznanja: Vsled »i pisa okrajne sodnije v Velikih Lašičah dne 10. svečana 1.S74, štev. 713 jc, Čez prošnjo Autona Lenarčič in Ka tariuc Jakopič varhi Anton Jakopiča, k podvzetju dovoljene prostovoljne dražbe, v zapuščino Jože Jakopiča »padajočih posestev, v zemljiških knjigah Luegg pod Itetf. it. 10 nahajajočih, obravnava dne 18. sušca 1874 ob 10. uri dopoldne v pisarni podpisane okrajne soduije navrntena. K tej obravnavi se knpoi s tem pristav-kom vabijo, da se dražba vsled prostovolj- nega zahtevanja varhov mladoletnega Anton Jakopiča izvrši, torej si, na tem posestvu zavarovani upniki, ne oziraje se na prodajalno ceno, pravico rubljenja obdrže — da bode to posestvo za 2900 gl. izklicano, in nobeni obet pod izklicevalnim zneski m sprejet; — da je kupec zavezan, peti del zneska precej komisiji te dražbe, in enaki znesek vsako leto prihodnjih štirih let o božičn je-robstvu izročiti; od kupne cene, kolikor je ne bode plačane, od dneva kupa 6°/0 obresti celoletno nazaj dajati; in da se drngi dražbi tiski pogoji, katastralni lok, in izpisek zemljiških knjig, pri tukajšnji sodniji lahko pregledajo. (45 — 1) C. k. mestno odbrana okrajna sodnija Novomeška dne 17. februarija 1874. 1 Strokovnjaški zdravnik ► 2 bolnih na sluhu in očćh, Z ] Dr. M. Schvvarz [ ^ je sedaj tu v Ljubljani do 12. marca r i nepodaljšljivo. -■ HOtel pri Maliču, 11. r ^ nadstropje, duri 17. (47—i) h 111 i 11111111111 poštni ekspBflilor. j Ponudbe sprejema /o/iob Žiti-t/ttš.iir na fV<#/*/#. pošta Ilirska JL Bistrica. (4G—1) j£ I I I I I I I II I I I 1 I I Pred sleparstvom se svari! Med mnogimi naznanili, posebno za uro, morijo marsikateri na to, pokrajinske prebivalco preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii, za katero firmi prodajalca no da dovoljne garancije. Pri meni kupljeno uro so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, dokaz ■inJ*troK<'.i**' »olIdnoHtl ! Neverjetno, pa resnično! fFn "i tr\ ^O lrw J« ~| *l Prava augleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronome-^**"**' '• tema ura z dvojnim pokrovom, najfinejše emailirana, a fino verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred. ^»IIIIH im nli dO lil O^ ir\ najfinejša prava angleška siderna ura, na 15 ru-^dlllU J.O (»II 111 i^tf 9** binov, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, medal- jonom, usnjatim etuijom in garantilnim listom vred. ^ttllin dO lil sn'1,r,i:i remontoarna ura, se brez ključa navija, s talmi-zlato k3alllU i^vf III ^ verižico in medaljonom vred. Samo 23, 25 in 27 gl. S^&f go-pe z verižico' medalJ°nom in ff««-antiinim W »»i i m *\\ in \ O t»*| l"';iv;i angleška srebrna romontoarna ura % dvojnim po- K^cllllll t9\J) t»«J 111 **vr ^l. krovom, garantovana in patentovana. SaillO 3*5, 45 lil 50 gl. prava angi0ška zlata siderna ura s kristalnim steklom. W.no/k (Zfl In liiii tr\ n'ia zlala romontoarna ura s kristalnim steklom, 105 in rMMUJ UU, t O lil IVU gl. 115 g, z dvojIlim reklom. QOO »r*l pravi angleški kronometor, z romontoarom, dvojnim pokrovom >79<1iiiu i«Vry OW &U iu kristalnim steklom. Kazen tega vise kjo drugod ali od kogar druzega razglašene uro ceueje. Delavnica za poprave ur. Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s oletno garancijo gl. I1/,, gl. 3, 5 do 10 gl. Pismena naročila so na poštno povzetje ali poHil|atev zuenka v 21 urah izvrše. Na posebno zalit rvanje so pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izbirku in se za noobdržano denar nazaj pošljo. Mojo ceno so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz stojim b svojimi terjatvami na visočini časa. Val« ki si nove ure naročiti žolč, Val, ki stare ure za novo-zamenjati hočejo, so prošeni, so na mojo firmo obrniti. (284—12) Uhrenfabrikant, Rotnentlmrmstr. 9, Wien. T\u*Iot nuj Me dobro zupouml. lzdatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina m tisk „Narodne tiskarne". 3327