■ Neznan avtor, barvni diapozitiv
Intelektualec par excellence tudi maneken
Eden od mojstrov slovenskega ekspresionizma je bil slikar, grafik in fotograf - Svoje pariško in slovensko obdobje je opisal v avtobiografiji Na robu -V novi knjigi tako o njegovih dosežkih kot tudi o porazih
Tekst: Katja Željan
Prepustil sem se življenju, ki se je igralo z menoj in me je oblikovalo po svoje, tridimenzionalno, zato sem ga ljubil - do roba,« je v svoji avtobiografiji Na robu zapisal Veno Pilon (1896-1970), eden od velikanov slovenskega ekspresionizma. Slovenska matica je njegovo avtobiografijo izdala davnega leta 1965, konec lanskega leta pa so se ajdovskemu slikarju, grafiku in fotografu poklonili še s knjigo Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij: Veno Pilon med podobo in besedo.
Knjiga predstavlja Vena Pilona v novi luči, spremljevalni besedili in izbor Pilonovih del pa sta dr. Irene Mislej in dr. Miklavž Komelj zasnovala kot preplet avtorskih esejev o Pilonovem življenju, razpetim med rodno Slovenijo, Parizom in drugimi evropskimi mesti, ki zrcalijo njegovega nemirnega in ustvarjalnega duha. Poleg esejev lahko prvič v takem obsegu prebiramo tudi njegove pesmi. Besedila dopolnjujejo celostranske reprodukcije Pilonovih slik in fotografij ter manjše reprodukcije, ki kot medbesedilne vinjete spremljajo tekste.
Komelj izpostavlja, da se je Pilon občutno dlje kot s pisanjem pesmi ukvarjal s prevajanjem, predvsem pa izpostavlja vrednost njegove likovne publicistike. »Pilon je v 20. letih minulega stoletja eden najbolj kultiviranih likovnih publicistov v slovenskem prostoru, ki je znal na lapidaren način zelo precizno označiti sodobne pojave tedanjega časa v širši Evropi, saj je bil zelo informiran in je zato zelo razumel, kaj se je dogajalo v tedanji umetnosti.«
Rojen z dvema l
Pisal se je 22. september 1896, ko se je v hiši vinskega trgovca Bolaf-fia »v gasi pod kolono« v Ajdovščini rodil Venceslav Pillon. Živel je v tistem delu današnje Pilonove galerije, v katerem je imel njegov oče pekarno. Njegov oče Domenico (Menigo) je bil Furlan, mati Urška pa Vipavka. Učitelj na ajdovski ljudski šoli, France Turk, je že zgodaj prepoznal likovno nadarjenost mladega Pilona in njegovi materi priporočil, naj nadaljuje šolanje v Gorici. V domačem okolju je bil prvi Pilonov mentor slikar in fotograf Milan Klemenčič, pionir slovenskega lutkarstva. Pilon je pozornost (mimoidočega)
marec 2023 GEA 41
Klemenčiča pritegnil tako, da je svojo prvo oljno sliko sušil visečo z domačega okna.
Pri Klemenčiču doma v Šturjah je »občudoval njegove prefinjene lutke« in imel na voljo bogato knjižnico. Med razvalinami poslopja v Palih je Pilon srečal tudi slikarja Avgusta Schlegla, ki ga je skupaj s Klemenčičem večkrat povabil za pomočnika pri slikanju v naravi. Ob izviru Vipave je Pilon pri delu opazoval slikarja in pedagoga prof. Antona Gvajca - zaradi njega si je predstavljal slikarski poklic kot »nadvse imeniten in zapeljiv«.
Sedem let je obiskoval goriško realko in se tam družil s sošolci in kolegi, pozneje znanimi umetniki in literati. Spoznal je tudi Marija Kogoja, pozneje glavnega predstavnika slovenske glasbene avantgarde, in slikarja Lojzeta Spazzapana, enega najpomembnejših predstavnikov abstraktne umetnosti in informalizma.
Od Kijeva in Moskve do Prage in Pariza
Zgolj štiri dni po maturi, aprila 1915, je bil Veno Pilon mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko. Po urjenju v Ljubljani je bil odpeljan na fronto pri Krnu, spomladi 1916 je bil udeležen v napadu na Arsiero in Asiago na južnem Tirolskem. V juliju so ga premestili na fronto v Galicijo (današnja Ukrajina), kjer so ga zajeli kozaki. Po tem je bil prek Kijeva in Moskve odpeljan v vojno ujetništvo v rusko zdravilišče Lipeck ob reki Voronež. Jeseni 1918 je pobegnil in se z vlakom prek Kijeva, Brest-Litovska, Moravske in Dunaja vrnil v Ljubljano - z risbami in
Pillon ali Pilon?
Veno Pilon se je pravzaprav rodil kot Venceslav Pillon. Njegov oče je bil namreč Furlan, ki je imel v svojem priimku dve črki l. Zakaj se je Pilon vedno podpisoval le kot Pilon in ne Pillon, ostaja uganka. Nekateri menijo, da je bil razlog povsem preprost: morebiti je na ta način želel priimek nekoliko posloveniti ali pa zgolj malce skrajšati.
akvareli, nastalimi na bojiščih in v ujetništvu. Domov v Ajdovščino se ni mogel vrniti zaradi italijanske okupacije Primorske. Je pa v tem času spoznal Riharda Jakopiča ter druge umetnike in intelektualce, posebej blizu sta mu bila Fran Albreht in Karel Dobi-da. V letu 1920 je nadaljeval študij v Pragi, kjer je v enem letu končal dva letnika. Študij je nadaljeval v Firencah, na Akademiji za lepe umetnosti. S konservativnim programom akademije ni bil zadovoljen, užival je le na grafičnih delavnicah. Spomladi 1921 je predčasno zapustil akademijo.
Doma na Vipavskem je evidentiral in ocenjeval bogato likovno zbirko graščaka Karla Mayerja, v Ljubljani pa je s svojimi deli sodeloval na razstavi češko-jugoslovanske grafike. Jeseni je na Dunaju obiskoval grafično šolo ter se v Muzeju za umetno obrt izpopolnjeval v risanju akta. Študij in za tem nastanitev v Ajdovščini sta bo-
" ', Fanina, la
vestale, se.	,„e de Calvinus et île
Oomltius Barbe	. maintenant les deux amants,
une nuit de décembre, marchant, épuisés, dans Rome. A chaque pas, le danger les guette, un danger dont ilj Ignorent le visage, mais dont ils pressentent l'horreur. Au détour d'une nje. Ils tombent sur des vigiles. Ils prennent la fuite. La chasse à l'homme vient de commencer. Fanina et son amant se séparent et tentent leur chance chacun de son côté...

A&.T&Č.
242
FANINA '
zone d'ombre où elle pifilade des maisons en-la chaussée luisait fai-
pressait à quelques pas fis, mais elle distinguait icor qui le différenciait le joug massif scellé ,ael le jeune Horace, glo-lu£iais aussi meurtrier de Obligé de s'humilier en
^dissimulé dans l'encoi-nJ de l'autel... nieait sous le joug. Le poitrine. Maintenant , noire. Une silhouette large : la silhouette du F...
(précipitamment. Elle n favait cessé de Pespi< :du tombeau du Chaîna .iiteux qui les avait sui-^ cul-de-sac où, traqué; IUgiés. Il avait ente: s|en quel lieu de \«après avoir vaine) vait précédée da '
a
nus Vindex ? i»«ns doute i^éboucher de l'iH>«>des b tête baissée,'i^ers>se daterait pas à /Pabattre, ii«j l'un des, trais vigiles ¿oir. //
|. tous pétés, cherchant jevoir Ae bruit des pas
'ji Jssrs. Etait-ce Vindex ? q'e pas, dix bruits de e remplissait de bruits Oes lumières brillaient des sabots de chevaux Dent menaçant des solome ne pouvait laisser es tombés dans l'exer-que la Ville comptait ; mobilisé pour retrou-de ses serviteurs, jus-•étoriennes qui, seules, cavalerie.
nain s'était rejeté dans l'ombre; Instiifctivemfràir^^flina l'imita. Torche au poing, six cavaliers, venao^deSiirgir d'une rue adjacente et galopaient dans sa "
/La jeune fille «jtait au creux" „ Immense maison d'habitation contre puye. Le battant céda silencîiéusepîé: /Prestement, elle se glissy^*^' /repoussa le'vantail derrîe Le fracas des sahrftfT' approchaient.
Janus. Ils n'étaient'Plus qu'à Quelques La lueur jaune j dçAeurji torches, filtrai;
>orte. Brusquement, er une aiguille da; Vune voix rude. e pourquoi on, ^(o
serrure de, il f — Autant / blé,.dit un si - Je tâche si de vei 4 H
iorte d'une elle s'ap-ion épaule, obscur et
prétoriens rue de Fanina. vçrs de **'\rent. de
toi-même au prà
o/ie j'aimerais ép/n îpme soldafe^l p e^et qu'elle a /tçi
nce, bien faite, avec Rome des milliers Ignalement.
un détail, Cluvius. ! bras n'a pu la voii,, | étaient parfumé^ a^eiv me de parfum qiie peu\ -J tu penses. -Jr---/■■ ' cette fille, c'est'Vurfe de. ' qui courent les rues poi rencontre. — ^u riment d'épouvante s'étmîtlâ
«ttê
f^éfoir drôle-1 ,rendre
filles de y trouver
. A J^	. ^	„.a dans la gorge
de FaitinaA Elle n'était pas seule dans ce couloir obscur, à V\avait quelqu'un auprès d'elle. Elle percevait un s^uyle codrt et retenu qui, maintenant, balayait son visage./Elle n'eut pas le temps de réagir, de se recroqueviller, de s'esquiver. Déjà une main courait tout le\long de son corps et le,saisissait à la taille. Une autrè, Itaoite et glacée, lui ¡jerrait le cou...
(Copyright	i Opera-Muri<
Le Tome I de • Fanii
En vente dans
z
t paru auX*Edi\
!, 4>arà.) * 7 JL/Trét
tes les librairies.
om.
BE Y KO. (Reuter). — i. naturalisé d'origine et un Syrien conda, mort samedi pour espion n au profit des U.S.A., ont exécutés. Washington a démenti les accusations syrien-
| HARRIMAN EN ISRAËL g
TEL-AVIV (« F .-S. »). — Il M. Averell Harriman, ambassadeur itinérant du président Johnson est attendu aujourd'hui en Israël. A l'ordre du jour des conversations avec les dirigeants de Tel-Aviv : S; la décision de l'Allemagne de ne plus envoyer d'armes en $ Israël à la suite de la près- % sion du président Nasser
| ULBRICHT AU CAIRE
LE CAIRE (U.P.IJ. — M. I Walter Ulbricht numéro un de l'Allemagne de l'Est arri- i-j ve aujourd'hui au Caire pour une visite de huit jours.
ROUGEOLE EN TURQUIE : I 121 ENFANTS MORTS
ANKARA (A.P.). — Epidé- I mie de rougeole dans des villages bloqués par la neige en Turquie : 121 enfants sont morts. Des avions parachutent des médicaments.
Nouveau modèle Leica à visée reflex
La société allemande Leitz,	!$ célèbre pour la création de son
fameux appareil Leica, va pré-	«
senter prochainement un nou-	ç?
veau modèle. Celui-ci, le Leica-	$
flex, utilisera également le for-	s
mat 24 x 36, mais compoi'tera	ïi
une visée « reflex ». L'opéra-	S: teur pourra voir directement, à l'aide d'un miroir et d'un
prisme, l'image retransmise par	S
l'objectif, assurant ainsi un ca-	%
drage et une mise au point	S!
parfaits. La société allemande,	g
qui, il y a quarante ans, avait,	Si
innové, avec le lancement de	Si
son appareil photographique,	fi;:
suit à présent l'évolution vers	g:
les appareils à visée < reflex »	Si
dont les Japonais, notamment,	js
ont créé de nombreux mo-	S dèles.
L'appareil Leicaflex sera	S?
muni, bien entendu, d'objectifs	$ interchangeables. Il sera vendu
en France environ 3.000 francs.	S
I
Veno Pilon: Jean Paul Sartre, 50. leta, kemični svinčnik, papir 20 x 20 cm, PGA
SUITE AU PROCHAIN NUMERO -
■ Veno Pilon: Trio, 1918, tuš na rožnatem papirju, PGA
A ni zdržal dolgo: da bi se lahko vrnil v Pariz, je razprodajal svoje slike, večji del je za majhen denar odkupil njegov prijatelj, ajdovski zdravnik in pisatelj Danilo Lokar. Novembra 1928 se je stalno naselil v Parizu, kjer je nato preživel naslednja štiri desetletja. Selitev v francosko prestolnico je spremenila tudi likovni slog preostalega opusa risbe in grafike. Poteza se je zmehčala in zreducirala na najosnovnejše, motivika pa sprostila v prizorih iz pariških kavarn, v portretih zanimivih pariških likov in številnih aktih.
Kosmača portretiral ob legendarni Kiki
Pilon se je v Parizu začel tudi intenzivno ukvarjati s fotografijo. Če je na začetku umetniške kariere fotografiral predvsem podobe Vipavske doline in Krasa, je ob koncu življenja na diapozitive ujel praktično vse, kar ga je obdajalo in zanimalo (cikel Ferrania). Vmes, v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je postavil nekatere mejnike v slovenski umetniški fotografiji. S svojimi nadrealističnimi tihožitji in občutenimi portreti ni prav nič zaostajal za razvojem pariške fotografske scene, ki je bila takrat eno od svetovnih fotografskih središč. Največ je sicer ustvaril karikaturnih risb, krokijev in spontanih risarskih zapisov na vsakršni dosegljivi papirnati podlagi; nekatere je kasneje uporabil kot predloge svojim grafičnim listom. Motive je črpal predvsem iz kavarniških prizorov, utripa pariškega vsakdana, iz kroga eksistencialistov, takratnih ameriških turistov, Slovencev na obisku ... Leta 1934 se je poročil z Anne-Marie Guichard, profesorico angleščine, živela sta v ateljeju na Rue de la Grande Chaumière v Parizu, leta 1937 pa se jima je rodil sin Dominique. Kako vsestranska oseba je bil Pilon, kaže podatek, da je sodeloval tudi z založnikom Doretom Ogrizkom: za serijo vodičev je risal vi-
marec 2023 GEA 43
trovala enemu od vrhuncev Pilonovega opusa. Plastično, kubistič-no občutene krajine so prave arhetipske podobe Vipavske doline, iz katerih je čutiti njihovo primarnost, portreti pa so umetniški presežek zaradi psihološke analize modela, ki jo je slikar dosegel z ekspresivno deformacijo realne podobe.
Skupaj s Spazzapanom sta sanjala o Parizu, le da je Pilon do francoske prestolnice prispel, Spazzapan pa ne. »Po utesnjenosti, ki sem jo občutil v raznih deželah, me je Pariz na mah prevzel s svojo neomejeno svobodo, lahko fantazijo, kultom lepote, posebno ženske,« je Pilon zapisal v svoji avtobiografiji. V Parizu je risal akte in kavarniške scene, junija 1926 pa se je vrnil domov. Prevzel je namreč očetovo pekarno, potem ko je oče Domenico (Menigo) zbolel in 1927. umrl.
Veno Pilon: Ajdovščina, 1923, svinčnik papir (grafit papir), 202 x 277 mm pp, PGA
njete pariških scen. Dokumentarno je fotografiral za ameriški filmski studio 20th Century Fox. Na sodelovanje pri snemanju prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji (po scenariju prijatelja Cirila Kosmača) se je pripravljal kot asistent režije v filmskem studiu v Joinvillu.
V Slovenijo je pošiljal knjige o filmu in dobavljal filmsko opremo za Triglav film. Z njim so se družili številni Slovenci na študiju v Parizu: Špelca Čopič, Djurdja Flere, Fedja Košir, Tanja Vrtačnik, Jože Javoršek, France Mihelič, Ciril Velepič in Ivan Bratko. Pri Pilonovih sta silvestrovo praznovala Mihelič in dr. Izidor Cankar. Slikar Miha Maleš ga je ob obisku Pariza (1951) spodbudil, da je poslal serijo grafik Montparnasse v ljubljansko Moderno galerijo. In ne le to: Cirila Kosmača je portretiral ob legendarni Kiki de Montparnasse. Leta 1953 je sklenil pogodbo za ilustracije knjige Tartarin iz Tarascona v slovenskem prevodu Karla Dobide, ki je bil takrat direktor Narodne in Moderne galerije. Čeprav se ilustracija pri Pilonu pojavlja redko, in še to predvsem po drugi svetovni vojni, je po svoji kakovosti pomemben del Pilonovega risarskega opusa. Zanjo značilna elegantna in nervozna linija, skicoznost ob neposrednem prenašanju življenjskih motivov na papir, vselej prisoten psihološki portret ter duhovitost detajlov so rezultat umetnikove poglobljenosti v besedilo in njegove analize ključnih trenutkov v pripovedi.
Eden najbolj kultiviranih likovnih publicistov
Ob njegovi sedemdesetletnici (1966) so mu v Moderni galeriji pripravili slikarsko retrospektivno razstavo, občina Ajdovščina pa mu je leto pozneje podelila naslov častnega občana. V Ajdovščino se je Prešernov nagrajenec za življenjsko delo dokončno vrnil spomladi 1968, kjer je 23. septembra 1970 tudi umrl. Leta 1973 je nastala Pilonova galerija na podlagi umetniške in dokumentarne zapuščine, ki jo je njegov sin Dominique podaril mestu Ajdovščina. Ko so knjigo v začetku lanskega novembra predstavili v ajdovski Lavričevi knjižnici, s (m) o obiskovalci dogodka o Pilonu po zaslu-
I Pilon s pariško manekenko, Pariz 1926 (levo), in z ženo Anne-Marie na poročni fotografiji (desno)
(D 0 m
Z"'
■ Veno Pilon: V novih čevljih, 1918, akvarel na papirju, PGA
gi soavtorice dr. Irene Mislej, tudi dolgoletne direktorice Pilonove galerije, lahko spoznali še marsikatero zanimivo epizodo iz njegovega življenja, ki je ne razkriva niti najnovejša monografija o njem. Tako s(m)o, na primer, izvedeli, da je Pilon v Ajdovščini občudoval mlado Manco Košir, ki je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja obiskovala svojega zaročenca Karpa Godino v tamkajšnji vojašnici. Koširjevi je Pilon po besedah Mislejeve celo poklonil Laclosova Nevarna razmerja v francoski izdaji iz 18. stoletja. Pilon je namreč svoja zadnja leta v Ajdovščini živel v stanovanju v na novo zgraje-
I
Veno Pilon: Kiki (iz cikla Montparnasse), 1950-51, suha igla, papir, PGA
nem bloku nad lekarno, ki mu ga je namenila občina. Kot v knjigi piše Mislejeva, se je tam nastanil skupaj s kupom papirjev, korespondenco, knjižnico, risbami, grafikami in slikami. »Bil je že bolan, a je še užival ob prijatelju Lokarju na vsakodnevnih sprehodih (prijatelja sta imela tudi nadvse pozorno spremljevalko in poslušalko, mlado slovenistko Ivano Slamič) in ob obiskih v Ljubljani, kjer se je srečeval s prijatelji ali se pogovarjal z ljudmi na ulici. V tem času je sicer prijateljeval z igralko Milevo Godina, prvakinjo iz Maribora, v pismih je slutiti tudi »romantično« osvajalsko noto, ki dokazuje, da je Pilon do konca življenja ostal častilec ženskih čarov. V času, ko je njen sin, mladi Karpo Godina, služil vojaški rok v Ajdovščini, sta ga mama in sestra Virineja obiskali in skupaj s Pilonom so šli na sprehod po mestu.« Nič manj presenetljive niso fotografije na koncu knjige, na katerih je ostareli Pilon v studiu med mladimi manekenkami poziral za francosko revijo Vingt ans.
Ob umetnikovi smrti dela prost dan v Ajdovščini
Kot se še spominja dr. Irene Mislej, je bil dan Pilonovega pogreba v Ajdovščini dela prost dan, šolarji so se vrstili v špalirju od dvorane prve slovenske vlade, kjer je pokojnik ležal in pred katero je še danes Pilonov kip Ivana Cankarja, do pokopališča, kjer Pilon zdaj počiva ob starših in sestri Lojzki. Ob uradnih nagovorih sta spregovorila tudi umetnika Božidar Jakac in Melita Vovk. In ne le to -zgolj dva dni po umetnikovi smrti so na ajdovski gimnaziji sprejeli sklep, da se šola poimenuje po Venu Pilonu.
In če se za konec še enkrat vrnemo h knjigi Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij: Veno Pilon med podobo in besedo - kaj bo dobil človek, ki bo vzel to knjigo v roke? »To ni klasična likovna monografija, ampak poskuša slediti temu, kar se je tudi Pilonu pri njem samem zdelo najpomembnejše. Pilon namreč ni hotel izpostavljati svojih dosežkov, ampak je bil izredno samokritičen. Za svojo glavno umetnino je imel nekaj, čemur je rekel trodimenzionalna osebnost. Ta knjiga
je zastavljena tako, da poskuša Pilona prikazati prav v tej izmikajoči se linji, v kateri so tako dosežki kot tudi porazi. Pa vendar je to poskušal prikazati kot pričevanje, kot univerzalno sporočilo usode nekega človeka, intelektualca, umetnika v vrtincih 20. stoletja. Pilon je bil ne nazadnje blizu prelomnim dogajanjem oktobrske revolucije, nastopu fašizma v Italiji in turbulentne usode izseljenca v Parizu. Skratka, utelesil je epopejo evropskega umetnika 20. stoletja, ki mu je po eni strani nadvse pomemben genius loci, po drugi strani pa ni bil izkoreninjen iz svojih tal, zato to dvojnost povsod reflektira. To je pri Pilonu še posebej dragoceno, saj to naredi s subtilnim, lepim humorjem, ki pa je včasih tudi izredno boleč,« priznava Miklavž Komelj.	■
Veno Pilon: Moj oče, 1923, olje na platnu, 1330 x 825 mm, PGA
marec 2023 GEA 45