•Poštnina plačana r gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
69.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 31. avgusta 1932.
Letnik
III.
VSEBINA:
581. Uredba o	trgovinskih, industrijskili in obrtnih	zbornicah.
582. Odločba o	izračunu cene zemljiščem.
583. Odločba o	katastrski upravi v Radovljici.
584. Pravilnik	o bolndčmih pristojbinah za zdravljenje	v	držav-
nih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancali.
585. Pojasnilo po zakonu o zaščiti kmetov.
586. Tolmačenje § 8. zakona o državnih monopolih.
587. Razveljavljenje odločbe o prodajanju inozemskih plačilnih sredstev.
588. Popravki.
589. Popravek k razglasu o pobiranju občinske davščine občine celjske v letu 1932.
590. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1932.
591. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
581.
Na osnovi §§ 393. in 394. zakona o obrtih in po dobljeni soglasnosti ministrskega sveta predpisujem to-le
uredbo
o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah.*
I.	POGLAVJE.
Obče odredbe, področje in naloge zbornic.
§ L
0) Za zastopanje, zaščito in pospeševanje gospodarstva v kraljevini Jugoslaviji obstoje zbornice. Pod zbornice spada celokupna trgovina, industrija in obrt. Trgovina obseza tudi denarstvo, gostinstvo, pomorstvo, rečno brodarstvo in prometne posle, industrija pa tudi ladje-delstvo, rudarstvo in topilništvo.
(2) Zbornice so javnopravne ustanove in posvetovalna telesa državnih oblastev in samoupravnih teles po vseh vprašanjih, ki so v zvezi z gospodarstvom in socialnim redom. Pri svojem delovanju so dolžne upoštevati °bče koristi narodnega gospodarstva na svojem področju kakor tudi na področju vse države.
(3) Zbornice imajo pravico, uporabljati v svojih napisih, na pismenih aktih in pečatih državni grb kraljevine Jugoslavije.
(4) Poslovni jezik zbornic v državi je državni jezik brez izjeme, v prometu z inozemstvom pa rabijo lahko tudi drug jezik.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5- avgusta 1932., št. 178/LXXV/512.
§ 2.
I1) Zbornice so pravne osebe, ki morejo pridobivati na svoje ime lastninsko pravico tudi na nepremičnine, te obremenjevati in odsvajati. Zbornice lahko sprejemajo nase zaveze iz poslov svojega področja.
(2) Zbornice upravljajo svojo imovino in vodijo svoje gospodarstvo po načelih samouprave.
(3) Zbornice so aktivno in pasivno legitimirane kot stranke v civilnih pravdah pred sodišči, če gre za zbornično gospodarstvo, in smejo vlagati prijave pri sodnih in upravnih oblastvih zaradi zaščite gospodarskega reda.
§ 3.
(*) Zbornice delujejo po odredbah zakona, svojih pravil (statuta) in pravilnikov, ki jih izdajo zbornični sveti in jih odobre pristojna oblastva.
(2) Poleg nalog, ki so poverjene zbornicam s to uredbo, morajo vršiti tudi vse druge posle, ki so jim poverjeni ali jim bodo poverjeni po poedinih zakonih, uredbah in pravilnikih.
(3) Zbornice imajo zlasti te-le naloge: Zbornice
1. proučujejo iz lastne pobude ali na zahtevo državnih oblastev ali samoupravnih teles vsa vprašanja, ki se nanašajo na gospodarske panoge, zastopane v zbornicah; spremljajo vse pojave gospodarskega življenja in ocenjajo njih učinek na gospodarstvo svojega področja;
2. podajajo po teh vprašanjih pristojnim državnim oblastvom in samoupravnim telesom svoja mnenja in predloge;
3. oddajajo svoja mnenja o načrtih zakonov, uredb in pravilnikov, ki utegnejo biti pomembni za gospodarstvo;
4. zbirajo in obdelujejo statistične podatke o stanju gospodarstva na svojem področju in jih priobčujejo pristojnim oblastvom obenem s svojimi opazbami;
5. vodijo register vseh podjetij na svojem področju, ki spadajo k gospodarskim panogam, zastopanim v zbornici;
6. sestavljajo in vodijo zbornik trgovinskih običajev (uzanc) svojega področja in izdajajo o njih potrdila;
7. izdajajo potrdila o izvoru blaga, izkaznice trgovinskim potnikom in druga potrdila in izjave z zborničnega področja;
8. osnavljajo, vzdržujejo in upravljajo ali sodelujejo pri osnavljanju, vzdrževanju in upravljanju ustanov, zavodov in razstav za pospeševanje gospodarskih panog, zastopanih v zbornici, in ustanov za vzgajanje pripadnikov in podmladka dotičnih gospodarskih panog, kakor tudi gospodarskih podjetij obče koristi;
9. sestavljajo in vzdržujejo stalna razsodišča za razpravljanje sporov gospodarskega značaja;
10. predlagajo sodnike lajike izmed obrtnikov, trgovcev in industrijcev za trgovinska sodišča, kadar ta to zahtevajo;
11. imenujejo po veljavnih predpisih revizorje trgovinskih knjig;
12. predlagajo na zahtevo strank ali oblastev izvedence in strokovnjake za oddajo izvedeniških mnenj;
13. prirejajo ankete gospodarstvenikov na svojem področju zaradi proučevanja vprašanj gospodarskega značaja;
14. predlagajo oblastvom vloge in pritožbe zaradi zaščite gospodarstva;
15. sodelujejo z vsemi gospodarskimi in drugimi zbornicami in podobnimi ustanovami v državi zaradi zaščite in pospeševanja gospodarstva;
16. pošiljajo po posebnih predpisih svoje odposlance v stalne ali občasne odbore, v komisije, zbore ali svete in podobne ustanove, ki jih osnavljajo ali sklicujejo državna oblastva ali samoupravna telesa;
17. predlagajo ministru za trgovino in industrijo letna poročila o svojem delovanju in o gospodarskem stanju svojega področja;
18. vrše nadzorstvo nad delovanjem strokovnih organizacij, osnovanih po zakonu o obrtih, v mejah svoje pristojnosti.
II.	POGLAVJE.
Sestava, področje in sedeži zbornic.
§ 4.
(*) Sestava, področje in sedeži zbornic so ti-le:
1. Trgovinska zbornica v Beogradu s področjem, ki obsega mesta Beograd, Zemun in Pančevo, sreze: Šid, Sremsko Mitrovico, Rurno, Zemun in Pančevo Dunhvske banovine, področje Dunavske banovine, ki leži južno od Save in Dunava; mačvanski, pocerski, posavotamnavski, posavski, trnavski in ljubiški srez Drinske banovine, vso Moravsko banovino, jablaniški, leskovški, vlasotinski, pčinjski, poljaniški, masuriški in bosiljgrajski srez Var-darske banovine.
2. Industrijska zbornica v Beogradu s področjem, označenim pod točko 1.
3. Trgovinsko-industrijska zbornica v Zagrebu s področjem Savske banovine, razen področja, ki spada po točki 4. pod zbornico v Osijeku.
4. Trgovinsko-industrijska zbornica v Osijeku s področjem, ki obsega sreze Savske banovine: Virovitico, Slatino, Donji Miholjac, Valpovo, Našice, Osijek srez in mesto, Daruvar, Pakrac, Požego, Dakovo, Vinkovce, Vukovar, Novsko, Novo Gradiško, Brod na Savi, Županjo ln sreza Dardo in Batino Skelo Dunavske banovine,
5. Trgovinsko-industrijska zbornica v Velikem Beč-kereku s področjem Dunavske banovine severno od Dunava in vzhodno od Tise, izvzemši pančevski srez.
6. Trgovinsko-industrijska zbornica v Sarajevu s področjem, ki obsega Drinsko banovino, izvzemši mač-vanski, pocerski, posavotamnavski, posavski, trnavski in ljubiški srez; nadalje fočanski, pljevaljski, mileševski, novovaroški in pribojski srez Zetske banovine in konjiški ter mostarski srez Primorske banovine.
7. Trgovinsko-industrijska zbornica v Banji Luki s področjem, ki obsega vso Vrbasko banovino.
8. Trgovinsko-industrijska zbornica v Skoplju s področjem, ki obsega ozemlje Vardarske banovine, razen jablaniškega, leskovškega, vlasotinškega, pčinjskega, po-ljaniškega, inasuriškega in bosiljgrajskega sreza.
9. Trgovinsko-industrijska in obrtna zbornica v Ljubljani s področjem Dravske banovine.
10. Trgovinsko-industrijska in obrtna zbornica v Novem Sadu, katere področje obsega ozemlje Dunavske banovine severno od Dunava in zapadno od Tise, kakor tudi sreze Dunavske banovine: llok, Irig in Staro Pazovo;
11. Trgovinsko-industrijska in obrtna zbornica v Splitu s področjem, ki obsega vso Primorsko banovino, razen konjiškega in mostarskega sreza.
12. Trgovinsko-industrijska in obrtna zbornica v Dubrovniku, ki obsega sreze: Dubrovnik, Boko kotorsko, Trebinje, Ljubinje, Gacko, Bileče in Nevesinje Zetske banovine.
13. Trgovinsko-industrijska in obrtna zbornica v Podgorici za vse ostale sreze Zetske banovine, ki niso omenjeni v točkah 6. in 12.
14. Obrtna zbornica v Beogradu s področjem, ki obsega mesta Beograd, Zemun in Pančevo, sreze: Šid, Sremsko Mitrovico, Rumo in Zemun Dunavske banovine, področje Dunavske banovine: severno od Dunava, vzhodno od Tise in južno od Save in Dunava, nadalje mačvanski, pocerski, posavotamnavski in posavski srez Drinske banovine kakor tudi vso Moravsko banovino.
15. Obrtna zbornica v Zagrebu s področjem, označenim pod točko 3.
16. Obrtna zbornica v Osijeku s področjem, označenim pod točko 4.
17. Obrtna zbornica v Sarajevu s področjem, označenim pod točko 6., obsegajoča tudi trnavski in ljubiški srez.
18. Obrtna zbornica v Banji Luki s področjem, označenim pod točko 7.
19. Obrtna zbornica v Skoplju s področjem, ki obsega vso Vardarsko banovino.
(2) Zbornice ustanavljajo in vzdržujejo na svojem področju z odobritvijo bana svoje izpostave (ekspoziture) v krajih, kjer se za to pokaže potreba. Izpostave se pa morajo osnovati po tej odredbi v teh-le krajih:
1. izpostava beograjske trgovinske zbornice v Nišu;
2. izpostava beograjske obrtne zbornice v Nišu;
3. izpostava beograjske obrtne zbornice v Velikem Bečkereku;
4. izpostava zagrebške trgovinsko-industrijske zbornice na Sušaku.
(3) Zbornice smejo imeti zunaj svojega sedeža svoja stalna zastopstva.
(4) Gospodarske zbornice imajo lahko zunaj svojega sedeža v krajih svojega področja, kjer se za to pokaže potreba, uradne dneve, na katerih se opravljajo posli zborničnega področja,
III. POGLAVJE.
Pripadniki zbornic, njih pravice in dolžnosti, dopisni in častni člani
§ 5.
(*) Pripadniki zbornic so vse fizične in pravne osebe, ki izvršujejo obrt v smislu odredb zakona o obrtih* ali ki se bavijo s katero drugo gospodarsko panogo, navedeno v § 394., odstavku (*), zakona o obrtih, najsi imajo na področju zbornice glavni obrat ali podjetje ali pa podružnico. Zbornici pripadajo tudi državna in samoupravna podjetja s področja zbornice.
(2) Glede pripadnosti kapitanov in ladijskih upravnikov pomorske plovitve se določijo v zborničnih pravilih podrobnejše odredbe.
(3) V dvomu, ali spada neka vrsta obrtov ali podjetij pod zbornico, izda načelno odločbo minister za trgovino in industrijo po zaslišanju zbornic.
§ 6.
0) Vsi pripadniki zbornice imajo enake pravice in dolžnosti.
(2) Pravice pripadnikov zbornice so te-le: Pripadniki
1. imajo po odredbah zakona in uredb ali pravil aktivno in pasivno volilno pravico za . volitve v zbornični svet;
2. »se koristijo z vsemi zborničnimi ustanovami za zaščito in pospeševanje obrta, podjetij in delavnosti;
3. zahtevajo in sprejemajo obvestila in podatke, potrebne njih gospodarskemu delovanju;
4. zahtevajo potrdila in izjave za svoje po.trebe iz zborničnega področja;
5. predlagajo pristojni zbornici prošnje, vloge in pritožbe in zahtevajo intervencijo pristojne zbornice zaradi zaščite gospodarstva;
6. predlagajo anketiranje po vseh predmetih v zvezi z gospodarstvom;
7. se služijo s stalnim razsodiščem zbornice.
(3) Dolžnosti pripadnikov zbornice so, da:
' 1. dajejo pristojni zbornici vsa obvestila in vse podatke, ki jih zbornica za potrebe svojega zakonskega in statutarnega delovanja od njih zahteva;
2.	plačujejo zbornici predpisane doklade in takse za potrdila ali druge spise, ki jih zahtevajo v lastnem interesu od zbornice, po njenem področju.
(*) Lastniki vseh gospodarskih obratov in podjetij kakor tudi po zakonu pooblaščeni upravniki podjetij pravnih oseb, ki so pripadniki zbornice, morajo dajati pristojni zbornici na njeno zahtevo vsa pojasnila in vse podatke, ki so ji potrebni za vršenje zborničnih nalog. Ce zahtevi zbornice ne ustrežejo, se kaznujejo po § 397. zakona o obrtih.
§ 7.
Zbornica sme imeti tudi dopisne in častne člane. Podrobnejše odredbe o postavljanju, o dolžnostih in pravicah teh članov predpisujejo zbornično pravila.
IV. POGLAVJE.
Razmerje zbornic proti državni upravi, samoupravnim telesom, združbam in pripadnikom.
§ 8.
(*) Vsa državna oblastva in ustanove kakor tudi vsa samoupravna telesa in njih ustanove morain dajati zbor-
* >Službeni list«, št. 572/76 iz l. 1931.
nicam na njihovo zahtevo vsa pojasnila in vse podatke, ki so jim potrebni za vršenje zborničnih nalog.
(2) Pristojni ministri pošiljajo lahko zbornicam načrte zakonov, uredb in pravilnikov o vprašanjih, ki so v zvezi z gospodarstvom, zaradi oddaje mnenja.
(3) Če se za to pokaže potreba, zahteva pristojni minister predhodno mnenje od zbornic o vprašanjih mednarodnih pogodb in trgovinskih konvencij, ki se sklepajo z drugimi državami, kolikor se tičejo gospodarstva.
(4) Odredbe tega paragrafa veljajo smiselno tudi za uredbe in pravilnike, ki jih izdajo ban ali občine.
§ 9-
(*) Zbornice morajo pravočasno predložiti ministrstvom in banskim upravam zahtevana mnenja.
(2)	Zbornice imajo pravico, obračati se v vprašanjih svojega področja neposredno na vsa državna in samoupravna oblastva in druge ustanove.
§ 10.
(*) Vse strokovne organizacije, ki so osnovane po odredbah zakona o obrtih, morajo dajati pristojni zbornici vsa pojasnila in vse podatke, ki jih ta od njih zahteva.
(2)	Predsedništva zbornic kaznujejo z denarno kaznijo po odstavku (‘) § 389. zakona o obrtih člane uprav združb, če ne odgovarjajo na vprašanja zbornic. Razen tega je postopati zoper uprave in poedine člane uprav združb zaradi neposlušnosti po odredbah odstavka (2) § 389. zakona o obrtih.
V.	POGLAVJE.
Organi zbornic.
§ 11.
Organi zbornic so:
1. zbornični svet;
2. predsedništvo;
3. odseki;
4. stalni in posebni odbori;
5. zbornični urad, izpostave in zastopstva.
Zbornični svet.
§ 12.
(') Zbornični svet je vrhovni upravni organ vsake zbornice in zastopa interese onih gospodarskih panog, ki so v njej zastopane.
(2)	Število članov zborničnega sveta se določa s pravili zbornice, ne more pa biti večje od 70. Vsak svetnik ima svojega namestnika. Mandat svetnika traja 6 let. Vsaka 3 leta se obnovi polovica svetnikov.
§ 13.
V pravilih vsake zbornice se odredi, koliko število svetnikov mora biti iz kraja, kjer ima zbornica svoj sedež, in kako se porazdeli število svetnikov na ostalo zbornično področje in na poedine stroke. S pravili zbornice se določi tudi število svetnikov za vsak zbornični odsek.
§ 14.
Pravice in dolžnosti zborničnih svetnikov.
(D Zbornični svetniki imajo naslednje pravice in dolžnosti:
1. da stalno spremljajo vse razmere v gospodarstvu vobče, posebej pa v svojem volilnem okrožju in da o tem zbornici točno in nepristransko poročajo;
2. da se drže vseh odredb pravil in pravilnika zbornice;
3. da na poziv sodelujejo pri vseh zborničnih poslih;
4: da predlagajo zbornici mnenja, vloge in pritožbe
tudi brez poziva in da zahtevajo ustna pojasnila ali pismene odgovore;
5. da prihajajo redno k sejam in sodelujejo v njih poslovanju; -
6. da volijo in so voljeni za člane predsedništva in zborničnih odborov in da sprejmo volitev, če ni osnovanih razlogov za odklonitev izvolitve;
7. da strogo čuvajo tajnost o vsem, kar se nanaša na zbornično poslovanje in kar ni namenjeno za javnost.
(-’) Zbornični svetnik, ki svoje dolžnosti hudo zanemarja, sme biti izključen s sklepom sveta od izvrševanja mandata. Podrobnejše odredbe o tem predpisujejo zbornična pravila.
(3)	Zbornični svetniki vrše svoje dolžnosti za čast in brezplačno in nimajo pravice do nikakršne dnevnice. Potni stroški zborničnih svetnikov, napravljeni v izvrševanju njihovih dolžnosti, se poravnavajo iz zborničnih sredstev po finančni zmožnosti zbornice. Podrobnejše odredbe o tem predpisujejo zbornična pravila.
Volitev zborničnih svetnikov.
§ 15.
(') Pravico, voliti zbornične svetnike, ima vsak pripadnik zbornice, ki je državljan kraljevine Jugoslavije in ki uživa vse graj&nske pravice.
(2) Volilno pravico vrši vsak pripadnik zbornice praviloma preko svoje prisilne združbe.
(3) Osebe, ki po zakonu niso dolžne pripadati k nobeni prisilni združbi, vrše volilno pravico tako, kakor to predpisuje volilni red.
(4) Zenske, ki imajo samostojne obrte, vrše svojo volilno pravico takd in ob istih pogojih, kakor ostali pripadniki zbornice.
(5) Za tiedoletne osebe kakor tudi za tiste, ki so pod skrbstvom, izvršujejo volilno pravico njih zakoniti zastopniki.
(6) Pravne osebe kot pripadniki zbornic izvršujejo svojo volilno pravico po osebi, ki izpolnjuje pogoje odstavka (*) in odstavka (,0) tega paragrafa za izvrševanje volilne pravice in ki je kot glavni komercialni ali tehniški poslovodja ali kot član uprave upravičena, »podpisovati firmo. Pri filialkah izvršuje volilno pravico lastnik ali poslovodja obrata. Pri družbah z omejeno zavezo izvršuje volilno pravico sodno protokolirani poslovodja družbe.
(7) Javni člani javnih trgovinskih in komanditnih družb, ki so upravičeni, podpisovati družbo, izvršujejo svojo volilno pravico osebno, neglede na svoje število.
(8) Osebe, ki pripadajo zbornici iz več naslovov, imajo samo en glas, in tc za tisti odsek, za katerega se ob glasovanju odločijo.
(”) Volilna pravica obrtnikov je vezana na osebno Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dotičnega obrta.
(l0) Začasno je izključen od volilne pravice, kdor je pod stečajem, glede kogar teče prisilna poravnava ali kdor je v kazenski preiskavi zaradi kaznivih dejanj, zbog katerih bi mogel biti obsojen na izgubo častnih pravic.
(n) Podrobnejše odredbe o volitvi zborničnih svetnikov predpiše minister za trgovino in industrijo s posebnim volilnim redom za vsako zbornico po zaslišanju bana in prizadete zbornice.
§ 16.
C) Za zborničnega svetnika in njegovega namestnika sme biti izvoljena vsaka oseba moškega spola, ki pripada zbornici, ima volilno pravico in izpolnjuje tudi še naslednje pogoje:
1. da stanuje na zborničnem področju najmanj tri poslednja leta in da opravlja najmanj tri leta upravičeno in aktivno obrt na področju 'zbornice;	"
2. da je dovršila 30#let starosti;
3. da govori, čita in piše državni jezik;
4. da ni aktiven ali upokojen nameščenec zbornice ali strokovnih organizacij, osnovanih po zakonu o obrtih;
5. da ne vodi z zbornico sodne pravde, da ne vodi ali nima v zakupu kakega zborničnega podjetja ali da vobče ni v nikakšni privatno-pravni zavezi proti zbornici;
6. da ni za 6 mesecev v zastanku s plačilom zborničnih doklad.
(2)	Prav tako smejo biti voljeni za zbornične svetnike člani javnih in drugih trgovinskih družb kakor tudi člani upravnih odborov delniških družb, rudarskih združb in gospodarskih zadrug, kolikor spadajo te poslednje pod zakon o obrtih, če jim pripada volilna pravica in če izpolnjujejo pogoje iz odstavka (') tega paragrafa, izvzemši pogoj, da opravljajo najmanj 3 leta upravičeno in aktivno obrt na področju zbornice.
Vpoklic namestnikov.
§ 17.
Če se za trajanja mandata izprazni mesto zborničnega svetnika, pozove predsedništvo takoj njegovega namestnika. Namestnikov mandat traja, kakor bi bil trajal mandat osebe, na katere mesto je namestnik stopil.
P r e s t a n e k mandata.,
§ 18.
(') Mandat zborničnega svetnika ali namestnika prestane, če nastopijo pri njem okolnosti, ki ga izključujejo od pasivne volilne pravice.
(2)	Zbornični svetnik, zoper katerega je uvedena sodna preiskava zaradi kaznivega dejanja ali zoper katerega je uvedeno stečajno postopanje ali poravnalno postopanje, se mora odstraniti od izvrševanja mandata, dokler traja preiskava ali postopanje. Če se izda oprostilna odločba ali če se postopanje ustavi, mandat oživi. Če pa je svetnik ali namestnik obsojen, mu mandat avtomatično ugasne.
Pristojnost zborničnega sveta.
§ 19.
(') Zbornični svet je pristojen, da:
. 1. voli j redsednika in podpredsednika zbornice;
2. voli stalne odbore;
3. izdaja pravila in pravilnike zbornice;
4. voli sodnike za stalno zbornično razsodišče;
5. voli častne in dopisne člane;
6. kliče na odgovornost one svetnike, opravnike in uradnike zbornice, ki ne vrše pravilno svoje dolžnosti, in to tako, da prijavi dotične osebe pristojnemu disciplin-
skemu odboru in da izreka kazni po predlogu disciplinskega odbora;
7. odloča o ukrepih, ki so potrebni za pravilno poslovanje zbornice;
8. odloča o proračunu, zaključnem letnem računu, o stopnji zbornične doklade za vzdrževanje zbornice in o zborničnih taksah;
9. odobruje izdatke, ki niso določeni s proračunom, in tudi investicijska posojila, ki naj se sklenejo; ‘
10. odloča o odsvojitvi, obremenitvi ali nabavi nepremičnin za zbornico;
11. osnavlja zavode in ustanove za pospeševanje gospodarskih panog, zastopanih v zbornici, in za vzgajanje zborničnih pripadnikov in podmladka, ter osnavlja gospodarska podjetja obče koristi;
12. izdaja iz lastne pobude ali po doposlanih vprašanjih načelne odločbe o važnih gospodarskih problemih, predlaga pristojnim oblastvom prošnje, vloge in resolucije ter poročila o gospodarskih razmerah in predlaga ukrepe, ki jih je treba odrediti v korist gospodarskih interesov;
18.	odloča na zahtevo enega odseka sveta po vprašanjih, po katerih je drugi odsek izdal neki sklep, ali po vprašanjih, o katerih sta izdala dva odseka različne sklepe;
14.	odloča o vseh vprašanjih, ki jih predloži svetu predsedništvo.
§ 20.
(l)	Zbornični svet se sestaja k rednim in izrednim sejani.
(*) Redne seje se vrše najmanj dvakrat na leto.
(3) Izredne seje se vrše na zahtevo ministra za trgovino in industrijo kakor tudi po odredbi zborničnega predsedništva ali na pismeno zahtevo petine zborničnih svetnikov.
(4) Seje zborničnega sveta so praviloma javne.
(•') Podrobnejše odredbe o sklicevanju sej in voditvi razprav zborničnega sveta se predpišejo z zborničnimi Pravili.
Predsedništvo.
§ 21.
(1) Predsedništvo je izvršilni organ zbornice, v čigar pristojnost spada izvrševanje vseh nalog zbornice, ki niso po tej uredbi poverjene svetu ali drugemu organu zbornice.
(2) Predsedništvo zbornice je sestavljeno iz predsednika, dveh do treh podpredsednikov in vseh predsednikov zborničnih odsekov, odnosno stalnih odborov Pri zbornicah, ki nimajo odsekov.
(3) Zbornični predsednik zastopa zbornico v vseh Poslih, in to pred državnimi in samoupravnimi oblastvi, javnimi ustanovami in proti drugim osebam. Dolžan je skrbeti za pravilno delo v celokupnem zborničnem poslovanju po zakonih in uredbah kakor tudi po pravilih m pravilnikih zbornice.
(*) Če je zbornični predsednik začasno zadržan ali odsoten, ga nadomeščajo podpredsedniki po odredbah, Predpisanih v zborničnih pravilih.
(9)	Podrobnejše odredbe o področju in poslovanju predsedništva predpisujejo zbornična pravila.
§ 22.
Če predsednik zbornice misli, da so neke odločbe sklenjene zoper odredbe zakona ali da segajo čez področje zbornice, odseka ali predsedništva, in je mnen„a, da ne more prevzeti odgovornosti za njih izvršitev, je upravičen ustaviti izvršitev dotične odločbe; toda mora predložiti brez odlašanja o predmetu poročilo pristojnemu banu, odnosno ministru za trgovino in industrijo, ki izda odločbo po vprašanju v 14 dneh. Drugače se smatra odločba za polnoveljavno.
Odseki.
§ 23.
(‘) Izvzemši posebne obrtne in industrijske zbornice se dele zbornice na odseke. Odseki se določajo z zborničnimi pravili glede na številčno razmerje pripadnikov ene gospodarske panoge in na njeno posebno važnost za zbornično področje.
(s) Katere gospodarske stroke naj so zastopane v enem odseku, odrejajo, kolikor to ni jasno že iz samega naziva odseka, zbornična pravila glede na posebne razmere zborničnega področja.
(3)	Ladjedelstvo, rudarska in topilniška podjetja spadajo pod industrijski odsek, če se ne osnujejo zanje posebni odseki.
(1) Obrati in podjetja denarništva, zavarovalna, pomorska, prometna in gostinska podjetja spadajo pod trgovinski odsek. Če je število teh obratov in podjetij veliko in njih vpliv na gospodarstvo znaten, se smejo osnovati tudi za taka podjetja posebni odseki.
(5)	V trgovinski zbornici se morajo osnovati za obrate, naštete v odstavku (*), kolikor izpolnjujejo pogoje iz odstavka ('), posebni odseki,
§ 24.
(') Vsak odsek ima pravico in dolžnost, da skrbi, pretresa in samostojno odloča v svojih sejah o vseh pred-metih, ki se nanašajo izključno na gospodarske panoge, ki jih odsek zastopa.
(2) Zbornično predsedništvo mora izvršiti vsako odločbo pristojnih odsekov, kolikor ne smatra, da mora postopati po odredbi § 22.
(3) Predsedništvo lahko odloči, da se morajo po-edini predsedniki odsekov brigati za izvršitev odločb dotičnih odsekov. V takem primeru imajo predsedniki odsekov v svoji pristojnosti pravice in dolžnosti in popolno odgovornost, kakršne ima zbornični predsednik.
(1)	Seje odseka so lahko javne.
(•■’) Način voditve in opravljanja sej odsekov predpišejo pravila.
§ 25.
j1) V posebno pristojnost odsekov spada:
1. volitev predsednika odseka in njegovega namestnika. Predsednik ali njegov namestnik mora stanovati na sedežu zbornice. Za predsednike odseka so lahko voljeni tudi zbornični podpredsedniki;
2. sklepanje po vseh vprašanjih, ki spadajo po svojem značaju, odnosno po pravilih in pravilnikih zbornice v področje odseka;
3. razpravljanje o izpreme-mbah ali dopolnitvah pravil in pravilnikov zbornice;
4. razpravljanje o proračunskem predlogu in zaključnem računu zbornice;
5. podajanje predlogov zaradi izvrševanja nadzorstva po zbornici nad prisilnimi združbami;
6. dajanje navodil predsedniku odseka glede njegove udeležbe pri poslovanju zborničnega predsedništva kakor tudi glede vprašanj, ki se nanašajo na poslovanje odseka;
7. podajanje predlogov predsedništvu o sklicu zborničnega sveta;
8. oddajanje mnenj o načrtih zakonov, uredb in pravilnikov, ki se nanašajo na gospodarske panoge, zastopane v odseku;
9. iniciativa in predlaganje ukrepov za zaščito in pospeševanje interesov dotičnih gospodarskih panog, kakor tudi za odvračanje škodljivih pojavov, zapaženih pri teh gospodarskih panogah;
10. sestavljanje posebnega mnenja o odločbah drugega odseka, odnosno ločenega mnenja o odločbah zborničnega sveta;
11. volitev in postavljanje posebnih odborov po § 11., točki 4., te uredbe;
12. sklepanje o sklicu skupnih sej odsekov;
13. odločanje o uporabi kreditov, namenjenih za izvrševanje nalog dotičnega odseka.
Odbori.
§ 26.
(‘) Z zborničnimi pravili se predpiše, da se osnujejo za važnejše posle zbornice stalni odbori.
(2) Stalni odbori zbornice so lahko zlasti ti-le:
1. nadzorstveni odbor;,
2. disciplinski odbor;
3. kmetijski odbor;
4. odbor za finančna, davčna in carinska vprašanja;
5. socialno-politični odbor;
6. prometni odbor;
7. turistični odbor.
(3) Stalni odbori se volijo tako, da je v njih zastopan vsak odsek sorazmerno s številom članov.
(*) Posebni odbori se postavljajo za poedina vprašanja s sklepom bodisi sveta bodisi predsedništva ali odseka in prestane njihova funkcija z dovršeno nalogo.
(5) Odborske seje niso javne.
(6) Podrobnejše odredbe o sklicu in delu stalnih in posebnih odborov predpisujejo zbornična pravila.
Zbornični urad, njegove izpostave in zastopstva,
§ 27.	7
(1) Pri vsaki zbornici se mora osnovati in vzdrževati ob njenem strošku zbornični urad za odpravljanje vseh zborničnih poslov voboe, zlasti pa onih poslov, ki so poverjeni zbornicam po zakonu o obrtih, po drugih zakonskih odredbah, po tej uredbi, po zborničnih pravilih, odnosno pravilnikih in odločbah sveta, odsekov in predsedništva zbornice.
(2) Zbornični urad vodi glavni tajnik. Je obenem tudi šef urada in mu je podrejeno celokupno osebje urada. Pod njegovim nadzorstvom so izpostave, zastopstva in razne ustanove (zavedi) zbornice. Glavni tajnik je referent predsedništva po vseh vprašanjih zborničnih ustanov.
(3) Glavni tajnik in vsi ostali konceptni zbornični uradniki morajo biti osebe s fakultetno izobrazbo ali diplomiram absolventi visoke komercialne šole, euake
fakulteti. Razen tega morajo dokazati tudi s strokovnim delom posebno poznavanje vprašanj iz območja ekonomske in finančne politike.
(4)	Glavni tajnik, odnosno njegov namestnik mora prisostvovati vsem sejam sveta, predsedništva, odsekov in odborov s posvetovalnim glasom. Zbornična pravila odrejajo, kdo zastopa glavnega tajnika in kdaj ga zastopa v izvrševanju njegovih opravil.
,§ 28.
p) Izpostave (ekspoziture) so pomožni organi zborničnega urada za določeni del zborničnega področja.
(2) Izpostave vodijo lahko direktno dopisovanje 3 krajevnimi državnimi in samoupravnimi oblastvi, prevzemajo spise in pošiljke, naslovljene na zbornico, jih vročajo zbornici v rešitev s svojim mnenjem vred ali jih rešujejo tudi same, če jih pravila zbornice za to izrečno pooblaščajo.
(3) Pri izpostavah ustanovi pristojna zbornica lahko tudi posvetovalni odbor, ki ga šesta vi ja jo vsi zbornični svetniki, po potrebi pa tudi drugi ugledni predstavniki dotične gospodarske panoge, odnosno dotičnih gospodarskih panog s področja izpostave, ki ga za to določi zbornično predsedništvo.
(*) Podrobnejše odredbe o organizaciji, področju in poslovanju izpostav in njihovih posvetovalnih odborov predpisujejo zbornična pravila.
§ 29.
Zborničnim zastopstvom je naloga, vzdrževati zvezo med zbornico in oblastvi zunaj njenega področja. Podrobnejše odredbe o organizaciji in delovanju zborničnih zastopstev predpisujejo zbornična pravila
§ 30.
(1) Pravice in dolžnosti zborničnega osebja se predpišejo s posebnim pravilnikom, o katerem mora pravno-veljavno sklepati zbornični svet. Ta pravilnik mora biti odobren po ministru za trgovino in industrijo.
(2) Vsi zbornični nameščenci morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije.
(3) Vsaka zbornica mora osnovati pokojninski sklad zborničnih nameščencev. Ta sklad je lahko skupen za več zbornic z istim sedežem. Skupni pokojninski sklad se upravlja smiselno po odredbah § 39. te uredbe. Zbornica mora vplačevati najmanj 5% svojih letnih celokupnih dohodkov v pokojninski sklad. Ta prispevek se lahko zmanjša, če doseže pokojninski sklad višino, ki je potrebna za zavarovanje pokojninskih prejemkov zborničnih nameščencev. Če se izdatki za pokojnine ne morejo pokriti iz dohodkov pokojninskega sklada, je vstaviti potrebne vsote posebej v zbornični proračun.
(’) Za obveznosti pokojninskega sklada jamči celotna imovina zbornice.
(*) Ustanova pokojninskega sklada je posebna imovina, o kateri se morajo polagati računi posebej. Imovina sklada se sme uporabiti izključno samo za poravnavo pokojnin zborničnih nameščencev. Ustanova pokojninskega sklada je pravna oseba.
VI.	POGLAVJE.
Stalno razsodišče.
§ 31.
(') Zbornice smejo v svojem sestavu osnovati In z lastnimi sredstvi vzdrževali svoje stalno razsodišče.
(2) 0 pristojnosti teh razsodišč, načinu reševanja sporov in opravljanju njihovih poslov (postapnik) izda zbornični svet poseben pravilnik, ki velja, ko ga odobri minister za trgovino in industrijo.
(*) Kjerkoli so zbornice deljene, se smejo zediniti razsodišča teh zbornic v eno razsodišče dotičnih zbornic.
(*) Zbornice morajo dodeliti za poslovanje razsodišča potrebno število strokovnega osebja, smejo pa postaviti tudi potrebno število stalnega osebja.
(5)	Predsedništvo zbornice vrši neposredno nadzorstvo nad pisarniškim poslovanjem razsodišča.
VII.	POGLAVJE.
Zbornično gospodarstvo, dohodki in razhodki.
§ 32.
C1) Zbornice se morajo vzdrževati prvenstveno iz lastnih sredstev.
P) Lastna sredstva zbornic so nastopna:
1. dohodki iz lastne imovine;
2. dohodki iz lastnih podjetij;
3. dohodki iz zborničnih taks;
4. prostovoljni prispevki zborničnih interesentov, gospodarskih združb, samoupravnih teles itd.
(3) Zbornice morajo pripraviti za vsako koledarsko leto proračun, ki ga mora odobriti zbornični svet in ki velja, ko ga odobri ban, odnosno minister za trgovino in industrijo.
(‘) Zbornična pravila imajo o sestavljanju proračuna posebne odredbe.
§ 33. ,
(') Zbornice smejo za pokrivanje tistega dela raz-hodkov, ki jih ne morejo kriti z lastnimi sredstvi, predpisati doklade po davku na dohodek od obratov, podjetij in poklicev, kakor tudi na osnovni davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računa, in to po zakonu o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek zbornic z dne 2. julija 1930., I. br. 20.367/0*
(5)	Zbornične takse se pobirajo po pravilniku, ki ga odobfuje ban, odnosno minister za trgovino in industrijo za zbornice v Beogradu.
§ 34.
Do konca meseca marca vsakega leta mora predložiti zbornica banu, odnosno ministru za trgovino in industrijo v odobritev zaključni račun o poslovanju v preteklem letu.
VIII.	POGLAVJE.
Državno nadzorstvo.
§ 35.
(*) Zbornice so pod nadzorstvom pristojnega bana, zbornice v Beogradu pa pod neposrednim nadzorstvom ministra za trgovino in industrijo.
(*) Pristojni ban, odnosno minister za trgovino in industrijo odloča o pritožbah, ki jih vlagajo združbe, odnosno pripadniki poedinih zbornic zoper zbornične odločbe.
(*) Za vršenje nadzorstva in vzdrževanje čim ne-posrednejših zvez z zbornicami sme postaviti minister za trgovino in industrijo, odnosno ban pri vsaki zbornici svojega komisarja, ki mu je dolžnost, da ga obvešča o vsem, kar opazi v delovanju zbornice.
* »Službeni list< št. 100/19 iz 1. 1930.
(*) Komisar ima pravico, prisostvovati vsem sestankom zborničnega sveta in odsekov in pravico, govoriti. Sme ustaviti izvršitev vseh tistih odločb, za katere smatra, da niso v mejah zakona ter zborničnih pravit in pravilnikov. O tej ustavitvi mora komisar takoj obvestiti ministra za trgovino in industrijo, odnosno bana, ki mu pripada pravica končne odločbe. Ce se ne izda ta odločba v 14 dneh, se smatra, da je odločba odobrena.
IX. POGLAVJE.
Razpust
§ 86.
(’) Minister za trgovino in industrijo sme razpustiti zbornični svet, če ugotovi, da ravna svet zoper zakon ali veljavne upravne predpise, odnosno zoper zbornična pravila, ali če postane zbornični svet nesposoben za delo. V takem primeru postavi minister komisarja, ki rešuje samo tekoče Zbornične posie. V takem primeru mora izvesti minister za trgovino in industrijo najkasneje v šestih mesecih volitve v zbornični svet.
(') Stroški za komisarja ne obremenjajo zbornice.
X. POGLAVJE.
Zveze in sodelovanje zbornic,
§ 37.
(1) Zbornice lahko sestavljajo svoje državne zveze. Vstop v članstvo zveze je fakultativen.
(2) Zveza se osnuje in deluje na osnovi pravil, ki jih sklene ustanovna skupščina, a odobri minister za trgovino in industrijo.
(“) Zbornice lahko prirejajo včasi o vprašanjih skupnega značaja konference in kongrese, katerih organizacija in delovanje mora biti urejeno s posebnim pravilnikom. Ta pravilnik odobruje minister za trgovino in industrijo. Istotako lahko imata dve zbornici ali ima več zbornic skupne seje svojih svetov ali odsekov po vprašanjih skupnega značaja.
XI. POGLAVJE.
Prehodne odredbe.
§ 38.
0) Ko stopi ta uredba v veljavo, se konstituirajo začasni sveti novih zbornic, ki se osnujejo s tem, da se izločijo poedine gospodarske panoge, odnosno področja iz dosedanjih zbornic. V te svete spadajo člani sveta dosedanjih zbornic, ki stanujejo na področju novih zbornic in pripadajo po panogi gospodarstva, ki ga zastopajo, do-tični zbornici. Izmed članov začasnega sveta postavi minister za trgovino in industrijo predsednika in podpredsednika nove zbornice. Ostali člani zborničnih svetov kakor tudi predsedništva dosedanjih zbornic poslujejo dalje, dokler se ne izvrši preureditev zbornic po novih pravilih. Člani predsedništva dosedanjih zbornic pa, ki se izločijo iz zbornice, izgube svoj položaj v dosedanji zbornici.
(’) Naloga začasnega sveta je, da izda zbornična pravila in da pripravi vse, kar je potrebno, da se likvidirajo materialna in osebna razmerja z dosedanjo zbornico. Likvidacija materialnih razmerij se izvrši ob koncu proračunskega leta.
(*) Kolikšen del imovine in obveznosti naj preide od dosedanjih zbornic na novo ustanovljene zbornice določijo predsedništva zbornic sporazumno po § 394
točkah 10., 12. in 13., zakona o obrtih. Če se ne zedinijo glede imovine in obveznosti v treh mesecih po ustanovitvi novih zbornic, odloči o tem minister za trgovino in industrijo po zaslišanju prizadetih predsedništev zbornic.
, (4) Ves čas, dokler se ne doseže sporazum, odnosno ne izda odločba po odstavku (3) tega paragrafa uredbe, upravlja imovino začasno predsedništvo dosedanje zbornice, iz katere so se ostale zbornice izločile, in je dolžno zadostiti vsem veljavnim obveznostim dosedanje zbornice. Ves ta čas se imovina ne sme odsvajati niti obremenjg£i niti se ne smejo prevzemati nove obveznosti.
/ § 39.
0) Če se zbornice razdele, se mora določiti za ono področje, odnosno za ono panogo, ki se izloča, najprej odstotek njenega prispevka dosedanji zbornici na podstavi zbornične doklade v preseku, ki se izračuni za pet poslednjih let.
(s) Če se izračun tega prispevka po dejanskih letnih individualnih vplačilih tehnično ne bi mogel izvesti, se mora določiti letna doklada za ves čas, označen v odstavku (l), in tako ugotoviti odstotni presek, s katerim se udeleži dotična gospodarska pancga delitve obveznosti in imovine.
(3) Predmet delitve je vsa premična in nepremična imovina bivše zbornice, izvzemši:
a) poslopje, v katerem je bila nameščena dosedanja zbornica, če je to njena last;
b) celotni inventar dosedanje zbornice.
(4) Dolg, ki ga je napravila zbornica za postavitev poslopja, trpi zbornica, ki prevzame poslopje.
(“) Lastnik imovine, navedene pod točkama a) in b) odstavka (3), ostane še nadalje dosedanja zbornica, iz katere so se izločile poedine gospodarske panoge, odnosno izločila področja.
(°) Če je vzdrževala dosedanja zbornica posebne ustanove (muzeje, razsodišče, zavod za pospeševanje obr-ta, razne postaje, vajeniške domove itd.), se mora oču-vati ob delitvi zbornic celota teh ustanov in njih uprava poveriti oni zbornici, ki je pri dotični ustanovi najbolj zainteresirana in ki je pripravljena, prevzeti njih finansiranje. Zbornice lahko sklenejo poseben sporazum o skupnem vzdrževanju takih ustanov.
(7) Preden se razdeli imovina dosedanje zbornice, se morajo ugotoviti vse njene materialne obveznosti proti drugim osebam, za katere jamči vsa imovina zbornice.
(8) K tem obveznostim spadajo predvsem pokojninske obveznosti zbornic proti stalnim nameščencem. Če obstoji pokojninski sklad, a ne bi zmogel vseh bremen, morajo določiti nove zbornice v svojih proračunih letni prispevek pokojninskemu skladu, ki ustreza ugotovljenemu odstotnemu preseku prispevka iz naslova zbornične doklade (odstavka (') in (*) tega paragrafa). Zbornice naslednice jamčijo z vso svojo ime vino za obveznosti tega pokojninskega sklada.
(®) Pokojninski sklad zborničnih nameščencev je avtonomna ustanova, ki jo upravlja poseben upravni odbor. Temu odboru načeluje predsednik dosedanje zbornice, odnosno trgovinsko-industrijske zbornice. Člani odbora so po en podpredsednik novih zbornic dotičnega področja, po en predstavnik nameščencev vsake zbornice in po upokojencih izvoljeni zastopnik.
O") Za zavarovanje pokojnin nameščencev pri deljenih zborcjcah ki pridobe šele kp^neje pravico stalnosti in s tem pravico do pokojnine, mora osnovati vsaka zbor-
nica ali poseben pokojninski sklad in ga dotirati iz letnih kosmatih dohodkov ali pa vplačati ustrezne zneske v že obstoječi pokojninski sklad nameščencev dosedanje zbornice.
(14) Nove zbornice morajo prevzeti alikvotni del nameščencev vseh kategorij dosedanje zbornice in jim priznati v celoti vse pridobljene pravice glede prejemkov, vračunane, odnosno vračunljive službe in položaja, ki so ga imeli. Ta alikvotni del se mora izračuniti po odstotnem preseku prispevkov za zbornično doklado, s katerim je bila udeležena dotična gospodarska panoga, pri čemer je vzeti za podstavo računa celokupne prejemke nameščencev dosedanje zbornice (odstavka (’) in ('-') tega paragrafa).
(12) Začasne in pogodbene nameščence morajo prevzeti nove zbornice po istih pogojih, po katerih so služili pri dosedanji zbornici.
(13) Dosedanje skupne zbornice morajo upokojiti stalne nameščence, ki so pridobili pravico do pokojnine in imajo najmanj 15 let službe, ki se da po pravilih in posebnih pogodbah vraču niti v čas zbornične službe, če ne žele služiti pri novih deljenih zbornicah in če zaprosijo ob delitvi zbornice za upokojitev.
C4) Izplačilo pokojnin vrši zbornica, katere predsednik načeluje upravnemu odboru pokojninskega sklada (odstavek (”) tega paragrafa). Če pokojninski sklad kesneje iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogel zadostiti svojim obveznostim, mora skrbeti zbornica, katere predsednik načeluje upravnemu odboru, za to, da se dotira ta sklad z letnimi prispevki poedinih zbornic.
(15) Uslužbenci zbornic, ki so bili po prejšnjem zakonu o radnjama z dne 29. junija 1910. izbrani za določen čas, ne pa za stalne, postanejo stalni, ko stopi ta uredba v veljavo.
(16) Arhiv zbornic, ki se dele, ostane pri dosedanji zbornici; toda ostale zbornice imajo pravico, zahtevati tiste predmete, ki so jim neohhodni za nadaljevanje poslovanja in se nanašajo na njihovo stroko.
§ 40
Razsodišča dosedanjih skupnih zbornic morajo ostati v sestavu trgovinsko-industrijske zbornice kot skupne ustanove za vse deljene zbornice. V tem primeru vodi upravo tega razsodišča trgovinsko-industrijska zbornica. Od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, se mora dogovarjati pristojnost razsodišča za primer novih pravd po novem nazivu razsodišča, ki se mora tjtko izpremeniti, da se v njem jasno izraža, za katere zbornice to razsodišče posluje.
§ 41.
(') Obstoječe zbornice se morajo preustrojiti po odredbah te uredbe najkesneje v 6 mesecih.
. (2) Glede volitve, odnosno postavitve zborničnih svetnikov veljajo odredbe zakona, s katerim se odlagajo volitve trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 30. aprila 1929.*
§ 42.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 3. avgusta 1932.; II. br. 24.640/u.
Minister za trgovino in industrijo Mohorič s. r.
* »Uradni listi št. 221/54 iz 1. 1929.
582.
Odločba
o izračunu cene zemljiščem.1
G. minister za trgovino in industrijo je na osnovi § 9. zakona o prometu s pšenico z dne 31. marca 1932.2 m pravilnika, izdanega na osnovi omenjenega paragrafa,3 odločil:
da se vrši izračun cen zemljiščem, če je ta cena dogovorjena v vrednosti žita ali izmenoma v vrednosti žita ali v denarju, po predpisih napominjanega pravilnika samo, če in kolikor pride plačilni rok v čas, ko so veljale v državi monopolne pšenične cene, t. j. v dobo od dne 5. julija 1931. do dne 31. marca 1932.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, dne 12. avgusta 1932.; Il-br. 24783/K.
(Ta odločba je objavljena v štev. 187. »Službenih novin« z dne 16. avgusta 1932. in je od tega dne v veljavi.)
583.
Katastrska uprava
v Radovljici.4
Na predlog podrejenega mi oddelka za kataster in državna posestva in na osnovi § 32. zakona o organizaciji finančne uprave
odločam:
Za področje radovljiškega sreza, odnosno za področje davčne uprave v Radovljici se ustanavlja katastrska uprava s sedežem v Radovljici.
Občina mesta Radovljice trpi vse stroške za prevoz katastrskega cperata in pisarniške oprave iz Kranja v Radovljico in da novi katastrski upravi brezplačno na razpolago prostore ter trpi vse stroške za kurjavo, razsvetljavo in postavitev enega služitelja-dnevničarja za snaženje pisarniških prostorov nove uprave v Radovljici v smislu zapisnika iz seje občinskega odbora mesta Radovljice, ki jo je imel dne 3. marca 1932.
Oddelek za kataster in državna posestva izvrši to odločbo preko dravske finančne direkcije v Ljubljani in ukrene dalje, česar treba.
V Beogradu, dne 9. avgusta 1932.; št. 26.472-V.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevic s. r.
1	»Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije':	z	dne
20. avgusta 1932., št. 191/LXXIX/5!3.
5	»Službeni	list« št.	283/28 iz 1.	1932.
*	»Službeni	list« št.	397/40 iz 1.	1932.
*	»Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
20.	avgusta 1932., št. 191/LXXIX/551.
584.
Pravilnik
o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah, izdan po pooblastitvi točke 5. § 51. finančnega zakona za leto 1932./1933. in § 6. zakona o bolnicah.*
A.	Oskrbni stroški.
I.	Obče bolnice.
a) Davčni obvezanci z neposrednim davkom do 60-— Din na leto brez doklad in osebnega davka ne plačajo nikakršnih bolničnih stroškov.
b) Pristojbina v III. razredu je za davčne obvezance, ki plačujejo neposrednega davka:
1. od 60'— do 200-— Din na leto brez osebnega davka in doklad po 20'— Din na dan;
2. od 200-— do 500'— Din na leto brez osebnega davka in doklad po 30'— Din na dan;
3. od 500'— do 2000'— Din na leto brez osebnega davka in doklad po 40'— Din na dan;
4. nad 2000'— Din na leto brez osebnega davka in doklad po 50-— Din na dan.
c) Neglede na višino neposrednega davka na leto znaša pristojbina v II. razredu po 70'— Din na dan, v I. razredu pa po 100-— Din na dan.
č) Starešine zadrug z več kot 3 nedoletnimi člani, a 15 polnoletnimi zadrugarji in vdove z več kot 3 nedoletni-mi otroki ne plačajo bolničnih stroškov za sebe in za svoje člane, če plačujejo neposrednega davka brez doklad in osebnega davka do vštetih 100-— Din na leto; plačajo pa ob davku od 100'— do 500'— Din po 20-— Din na dan, od 500'— do 2000'— Din po 30'— Din na dan, nad 2000'— Din pa po 40'— Din na dan.
II.	Bolnice za duševne bolezni. V
a) Davčni obvezanci z neposrednim davkom brez doklad in osebnega davka do 100'— Din na leto ne plačajo bolničnih stroškov.
b) Davčni obvezanci plačajo pristojbine v III. razredu z neposrednim davkom brez doklad in osebnega davka:
1. od 100-— do 300'— Din na leto po 5'— Din na
dan;
2. od 300-— do 500’— Din na leto po 10’— Din na
dan;
3. od 500’— do 2000-— Din na leto po 20-— Din na
dan;
4. nad 2000'— Din na leto po 30'— Din na dan.
c) Pristojbina za II. razred je po 40'— Din na dan, za I razred pa j>o 80'— Din na dan.
Za neozdravljive bolnike, ki se zdravijo dalj kot 5 let, trpi cskrbne stroške čez ta rok država.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	avgusta 1932., št. 192/LXXX/556.
B.	Pristojbine za intervencije.
Din
1. Mikroskopska diagnoza na parazite in bakterije	5'—
2. Bakteriološka diagnoza kultur in izoliranje klic
vseh ekskretov in sekretov.....................15'—
8.	Bakteriološka diagnoza s poizkusi na ži-
valih .........................................20'—	do	BO1—
4. Hematološki pregled (fizikalna ali morfološka diferenciacija)........................................10'—
5. Pregled krvi v poedinostih	.... 5'— do 20’—
6. Aglutinacija..........................................15'—
7. Serološka diferenciacija...................................20—
8. Ostale reakcije, vsaka......................20’— do 50-—
9. Analiza seča, za vsak element.........................5’—
10. Kolikostna analiza seča, za vsak element .......................................  .	10-—	do	30’—
11. Pregled želodčnega soka..........................*	.	20'—
12. Pregled sokov gastiro:-intestinalnega trakta . 20'—
13. Pregled sline......................................20’—
14. Pregled punktata in sekreta...........................20-—
15. Odvzem hrbtenične tekočine..................,	.	.	20’—
16. Pregled cerebro-sjiinalnega likvorja, za vsak element............................................10'—
17. Pregled izmečka.......................................20-—
18. Venepumkcija.......................................5'—
19. Izpiranje želodca..................................20'—
20. Venesekcija........................................20-—
21. Injekcije, podkožne in intramuskularne . . .	3’—
22. Injekcije intralumbarne............................20'—
23. Injekcije intravenozne.............................10'—
24. Punkcije in incizije, eksplorafivne ... • 10-—
25. Punkcije in incizije, terapevtske..................20'—
26. Male obveze (brez materiala)...........................o'—
27. Srednje obveze (brez materiala).......................10-—
28. Velike obveze (brez materiala).....................15'—
29. Sadrene obveze (brez materiala) . . 30’— do 80'— 80. Uporaba operacijske dvorane..........................100'—
31. Uporaba porodnišnice..................................80'—
32. Za male operacije se plača	do	80-—
33. Za srednje operacije se plača . . ICO-— do 150'—
34. Za velike operacije se plača . . . 150'— do 200'— Pri operaciji porabljena zdravila in drug material
se ne plačujejo posebej.
Za transfuzijo krvi plača bolnik sam onemu, ki mu d& svojo kri.
Pregledi in intervencije z rentgenom in radijem se računijo po tarifi, predpisani za dotične zavode.
Kvalifikacijo (velikost in težavnost) operacij in, pc-segov ocenja šef oddelka ali za to pooblaščeni odde'kovni zdravnik. Ob sporu o višini pristojbine odloča dokončno upravnik bolnice.
Če se zdravljenje v bolnici ne prekine, se ne plača ponovna uporaba operacijske dvorane.
. C. Zdravila.
Izdana zdravila in obveživa se plačajo po dejanski vrednosti (brez de'a in posod); zato mora zapisati šef bolnične lekarne ob odpremi vsakega zdravila na etiketo z rdečilom, koliko dotično zdravilo državo stane.
č. Plačilna obveznost.
I.	Oskrbni stroški.
1 Oskrbne stroške plačajo bolniki sami ali drugi, ki so po zakonu za to zavezani2 razen če pristojna občina
potrdi, prvostopno oblastvo obče uprave pa overovi, da ne morejo plačati bolničnih stroškov v smislu uredbe
S.	št. 25.472/30 iz 1. 1931.*
Polnoletne osebe, ki ne žive v zadrugi z očetom in ki posebej pridobivajo, plačajo same bolnične stroške.
Roditelji im skrbniki skladov plačajo za otroke do 10 let polovico pristojbine, ki bi jo sicer plačali po svoji davčni moči, odnosno davčni moči sklada.
2. Uradi za zavarovanje delavcev, humanitarni železniški skladi, bratovske skladnice in ostale ustanove za zavarovanje delavcev in nameščencev plačajo za svoje zavarovane člane po tarifi A, I., b) 2; A, II., b) 2.
Za osebe, ki niso zavezane obveznemu zavarovanju po zakonu o zavarovanju delavcev, plačajo oskrbne stroške za štiri tedne po tarifi A, I., b) 2. in A, II., b) 2. lastniki obrata, kjer so bile dotične osebe ob vstopu v bolnico, če plačujejo ti lastniki neposrednega davka brez doklade in osebne doklade več kot 60’— Din na leto, odnosno več kot 100'— Din na leto za zdravljenje v bolnicah za duševne bolnice. Ce lastniki ne morejo plačati, plača oskrbne stroške za spredaj označeni čas domovinska občina obolelega, odnosno banovina po § 8. zakona o bolnicah.** Za čas nad štiri tedne obremenjajo ti stroški državo.
Za osebe, navedene v § 56. finančnega zakona za leto 1932./1933.,*** plača oskrbne stroške država.
3. Ministrstvo za vojsko in mornarico plača za zdravljenje častnikov, podčastnikov in vojakov po predpisih zakona o ustroju vojske in mornarice, po tarifi A, I., b) 2. in A, 11., b) 2.
4. Banovine za svoje člane in uslužbence in člane njih rodbin po tarifi A, I., b) 1. in A, II., b) 2.
5. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po členu 88. zakona o uradnikih za vse državne uradnike in uslužbence in upokojence ter člane njihovih rodbin, dalje za invalide, pribežnike in naselnike v Južni Srbiji (in člane njih rodbin) ter politične emigrante po tarifi* A, I., b) 2. in A, II., b) 2.
Za dijake mcnaške šole, učenke šole za zaščitne sestre Rdečega križa v Beogradu samo v državnih bolnicah po tarifi A, I., b) 1. in A, II., b) 2.
6. Državni uslužbenci morajo plačati, če se zdravijo v II. ali I. razredu, razliko od maksimalne pristojbine za III. razred.
7. Tuji državljani, zdravljeni v naših bolnicah, plačajo oskrbne strcške, zdravila in intervencije po isti tarifi, ki je določena za naše državljane, če ni po konvencijah ali praksi, po načelu vzajemnosti razlogov za drugačno postopanje.
8. Predpis pod točko 6. velja tudi za primere pod C.
2.	do 4.
9. Za ostale primere velja § 8. zakona o bolnicah.
II.	Pristojbine za intervencije in zdravila.
Pristojbine za intervencije in zdravila plačajo »m-bulančni bolniki, ki plačujejo več kot 60'— Din neposrednega davka brez doklade in osebnega davka, kakor tudi oni bolniki ITI. razreda, pod Č. 1., ki plačujejo več kot 200'— Din neposrednega davka na leto brez oseb-
* »Službeni lisk št. 461/66 iz 1. 1931.
** »Uradni liste št. 186/41 iz 1. 1929./1930
*** »Službeni lisk Št. 281/28 iz 1. 1932.
nega davka in doklad. Bolniki II. razreda plačajo za intervencije po 30%, bolniki I. razreda pa po 50% več od označene tarife.
Pod Č. 2. do 5. navedene osebe teh pristojbin (iz-vzemši zdravljenje z rentgenom in radijem, kar je predpisano v pravilnikih za dotične zavode) ne plačujejo.
Pristojbina za intervencijo in zdravila se plača pri ambulančnih bolnikih takoj; pri bolnikih I. in II. razreda za 10 dni nazaj, za bolniško oskrbo pa za 15 dni naprej; pri bolnikih III. razreda pa se vrši vplačilo potem, ko je ugotovljena velikost takse za bolnično zdravljenje.
Kdor pri pregledu v bolnici nima potrdila o davku, vplača varščine 300’— Din, kar se mu pri obračunu všteje.
Oddelkovni zdravnik, kateremu je poverjena skrb za dotičnega bolnika, mora vpisati v popis bolezni, odnosno v ambulančno knjigo vse intervencije in zdravila s ceno vred in postaviti poleg vpisanih podatkov svoj Čitljivi podpis. Vse te podatke potrdi s svojim podpisom šef oddelka ali za to posebej pooblaščeni oddelkovni zdravnik. Za opuščeni vpis je odgovoren, kdor ga je opustil, in ta mora povrniti škodo.
Ves dohodek, dobljen na osnovi tega pravilnika, je vpisati kot dohodek bolnice za pokrivanje njenih proračunskih potreb. Banovine predpišejo po § 6. zakona o bolnicah višino bolnionih pristojbin in ostalih taks skladno s tem pravilnikom.
Odločba S. št. 43.576 z dne 18. novembra 1929. ostane v veljavi.
Dosedanji predpisi, ki temu pravilniku nasprotujejo, prestanejo veljati.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v >Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 27. julija 1932.; S. št. 8452.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r.
585.
Pojasnilo
po zakonu o zaščiti kmetov.*
Na vročena mi vprašanja, ali se more smatrati lastnik zemljišča, ki daje zemljo na spolovino, za kmeta po zakonu o zaščiti kmetov, dajem na osnovi § 9. zakona o zaščiti kmetov v soglasnosti z gospodom ministrom za poljedelstvo to-le pojasnilo:
Osebe iz odstavka (*) člena 5. uredbe za izvrševanje zakona o zaščiti kmetov, ki oddajajo zemljo na spolovino ali v zakup, se ne smatrajo za kmete po zakonu o zaščiti kmetov, ker zahteva napominjani predpis izrečno, da obdelujejo te osebe zemljo v lastni režiji.
Nasprotno pa se maloletne in nedorasle osebe iz odstavka (3) člena 5. uredbe za izvrševanje zakona o zaščiti kmetov, ki oddajejo zemljo na spolovino ali v zakup, smatrajo za kmete po zakonu o zaščiti kmetov, če iz-
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. avgusta 1932., št. 192/LXXX/557. — Zakon o zaščiti kmetov gl. >Službeni list« št. 334/33, uredbo pa št. 492/56 »z l 1932.
poln ju jejo tudi ostale pogoje, ki jih zakon in uredba zahtevata, ker po napominjanem predpisu te osebe niso dolžne obdelovati svoje zemlje v lastni režiji.
V Beogradu, dne 12. avgusta 1932.; št. 83.598.
Minister pravde dr. Ilija šum čukovi«; s. r.
--------...------j
586.
Tolmačenje
§ 8., odstavka (2), zakona o državnih monopolih.*
Ker tolmačijo poedine občine besedilo § 8., odstavka
(2), zakona o državnih monopolih** različno, dajem na osnovi § 6., točke 10., zakona o organizaciji finančne uprave to-le
pojasnilo:
Po § 8., odstavku (3), zakona o državnih monopolih mali prodajalci tobaka niso zavezani plačevanju samoupravnih taks na tablice malih prodajalnic, izdanih po monopolni upravi. Potemtakem občinska telesa nimajo pravice, niti da predpišejo, niti da dalje pobirajo občinsko takso na tablice malih prodajalcev, ker teh tablic ni smatrati za firme po predpisih trgovinskega zakona. To tem manje, ker so mali prodajalci oproščeni ne samo samoupravnih, temveč tudi državnih taks na vse monopolizirane predmete, pa so po omenjenem zakonskem predpisu oproščene občinskih davščin tudi tablice malih prodajalcev; potemtakem se te tablice tudi, če služijo za neko vrsto firm, vendar ne smejo obreanenjati z nikakršnimi državnimi davščinami.
Vsebino prednjega pojasnila je priobčiti vsem kralj, banskim upravam, ki naj skrbe za to, da se občine prednjega pojasnila povsem drže.
To pojasnilo je razglasiti v >Službenih novinah«, odsek za samoupravne finance pa naj skrbi za točno izvrševanje tega pojasnila.
V Beogradu, dne 21. julija 1932.; št. 26.035.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevid s. r.
— .«—
587.
Razveljavljenje
odločbe o prodajanju inozemskih plačilnih sredstev za osebne potrebe.f
Gospod minister za finance je odločil pod št. 11-97.553 z dne 13. avgusta 1932., da se razveljavi točka 1. odločbe št. 11-120.360 z dne 28. oktobra 1931.,++ ki se glasi:
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. avgusta 1932., Št. 192/LXXX/558.
** >Službeni list« št. 70/6 iz 1. 1932.
+ 2>Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	avgusta 1932., št. 191/LXXIX/554.
++ >Službeui list« št. 520/70 iz 1. 1931.
»Pooblaščene banke in (pooblaščene menjalnice smejo prodajati našim državljanom in inozemskim podanikom, ki stalno žive v naši državi, inozemska plačilna sredstva za njih osebne potrebe do največ 500 (pet sito) dinarjev enkrat na mesec, brez posebne odobritve ministrstva za finance; te prodaje je zaznamovati v osebne izkaznice kupcev.«
Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance, dne 15. avgusta 1932.; št. 11-97.553.
(Ta odločba je objavljena v št. 187 »Službenih novin« z dne 16. avgusta 1932. in je od tega dne v veljavi.)
588.
Popravki.
I. Norme o kamnu za tlak (»Službeni list« št. 493/56 iz 1. 1932).
1. V tabeli »Drobna kocka«: a) v stolpcu »Pripomba« k I., 2., je vstaviti »kakor pod I., 1.«; b) v 1. stolpcu II. in
III.	je pri toleranci mesto »č« postaviti »š«.
2. V tabeli »Plošče za trotoarje (hodnike)« je v stolpcu »Pripomba« k I., 2., II. in III. vstaviti »kakor pod I 1«.
II. Norme za preizkušanje kamna (»Službeni list« št. 494/56 iz 1. 1932).
1. V naslovu je v 2. vrsti črtati besedo »norme«.
2. Pod A v zadnji vrsti, 1. odst., je namesto »12« postaviti »15«.
3. Pod C 5., »Specifična teža« je v 4. in 5. vrsti od spodaj črtati oba — (pomišljaja).
4. Pod C 7., »Obraba pri struženju — trenju« je v 2. vrsti. 2. odstavek, namesto »404« postaviti »440«.
III. Predpisi za stabilnost zidanih visokih dimnikov (»Službeni list« št. 495/56 iz 1. 1932).
1. V § 2., 2. vrsti, 1. odst., je namesto »nadziranje« postaviti »nadzidanje«.
2. Nad naslovom »Določitev teže« je postaviti »§ 4«.
Banove uredbe.
589.
II.	No. 17917/18.
Popravek.
V razglasu kraljevske banske uprave o občinskem proračunu mestne občine Celje za leto 1932., objavljenem v »Službenem listu« z dne 27. junija 1932. pod št. 511/59, je v prvem odstavku pomotoma izostal vmesni stavek, tako da se celi prvi odstavek glasi pravilno:
»Mestna občina celjska je upravičena na podlagi odloka ministrstva financ od 10. III. 1932, 10704/1, ki ga je prejelo mestno načelstvo celisko 21. V. 1932, pobirati v proračunskem letu 1932. nastopne občinske davščine:...«
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. avgusta 1932.
590.
Objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 124/5.
Objava.
Občina Kot, v srezu Črnomelj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1	vina Din 100-—,
b) od	100 1	vinskega mošta Din	50-—,
c) od	100 1	piva Din 100-—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5—,
d) od	goveda nad 1 letom Din	40-—,
e) od	goveda pod 1 letom Din	35-—,
f) od	prašičev Din 35'—,
g) od	drobnice Din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50— Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. avgusta 1932.
591.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 165 z dne 21. julija 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
16.	junija 1932., štev. 66.071, so napredovali: iz V, v IV. položajno skupino 2. stopnje dr. Adamič Rudolf, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; An-t i p i n Nikola, sodnik okrajnega sodišča v Laškem; dr. Juhart 1 ran, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; Bidovec Valentin, sodnik okrajnega sodišča v Radovljici; dr. Muha Vlad. mir, sodnik okrajnega sodišča v Ptuju; Gorenc Franc, sodnik okrajnega sodišča v Ljutomeru; dr. čipčič Marko, sekretar stola sedmerice,- oddelek B, v Zagrebu; dr. F el ah er Julij, namestnik državnega tožilca v Ljubljani in Sever Franc, namestnik državnega tožilca v Mariboru; iz VI. v V. položajno skupino: Dokler Zvonko, sodnik okrajnega sodišča v Brežicah.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 13. julija
1932.,	I. štev. 25.093, je prepovedano uvažali v našo državo in v njej razširjati list »Le Progres«. ki izhaja v Solunu.
Številka 166 z dne 22. julija 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
22.	junija 1932. je bil postavljen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za direktorja IH. položajne skupino 1. stopnje ing. K 1 o d i č M a k s o, dosedanji pomočnik direktorja, iste položajne spupine pri isti direkciji.
Izdaj8 kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Liubliani; njen predstavnik: Otuiar Micbdlek s Liubltani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 69. letnika III. * dne 31. avgusta 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
III, 6844/1	2799
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju * dne 25. avgusta 1032.
Opomba: Imena sedežev .sreskih načelnikov (mestnih magistratov! so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakupnih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Krško: Sv. Križ (Poštena vas in Prev magovci po 1 dvorec).
Steklina:
Maribor des. breg: Pobrežje (Pobrežje 1 primer).
Mehurčasti izpuščaj: Maribor desni breg: Pretrež (Pretrež
1 dvorec).
Svinjska kuga:
Brežice: Globoko (Pdršenberg 6 dvorcev), Globoko (Mali vrh 1 dvorec), Raj-lienburg (Rajhenburg 2 dvorca), Krško: Cerklje (Gor. Skopice 2 dvorca), Veliko Mraševo (Veliko Mraševo 10 dvorcev), Sv. Križ (Dobrava 12 dvorcev, Sv. Križ 13 dvorcev), Raka (Gmajna 1 dvorec) Kržišče 6 dvorcev, Mr-Šeča vas 2 dvorca, Smednik 1 dvorec, Zaloke 2 dvorca). Laško: Dol (Hrastnik
2 dvorca). Maribor desni breg; Stude-nica (Studenica 1 dvorec), Pohorje (Pohorje 2 dvorca). Maribor levi breg: Sv. Križ (Sobar 1 dvorec), Ledinca (Ledinca
3 dvorci), Sv. Peter (Mečava 1 dvorec), Lobrenje (Dobrenje 1 dvorec). Metlika: Suhor (Dole 2 dvorca). Novo mesto: Ajdovec (Brezova reber 1 dvorec), Cr-niošnjioe (Gaber 1 dvorec). Dvor (Dvor, Mačkovec po 1 dvorec), Prečna (Gor. Straža 1 dvor). Ptuj: Cirkovci (Pangerci 4 dvorci). Radovljica: Dovje (Mojstrana 6 dvorcev). Šmarje pri Jelšah: Križe (Osredek 6 dvorcev).
Svinjska rdečica:
Brežice: Sela (Sela 1 dvorec), Zakot (Brežina in Bukovšek po 1 dvorec). Kamnik: Loka pri Mengšu (Loka pri Mengšu 2 dvorca). Konjice: Konjice oko! (Sp. Pristava in Konjiška vas po 1 dvorec), Grušovje (Sp. Grušovje 1 dvorec), Laško: Dol (Kovk 1 dvorec). Libija; Velika vas (Zalog 1 dvorec), Pol-Štiik (Velika goba 1 dvorec). Novo me-Rto:	Trebnje (Dole 2 dvorca), Velika
Loka (Korenitka 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Šmarje pri Jelšah (Vrh 4 dvgrci).
Perutninska kolera: Metlika: Drašiči (Drašiči 7 dvorcev), Knmačina 2 dvorca).
Gniloba čebel ne zalege:
Ljutomer: Cven (Gor. Krapje v 1 dvorcu), Lukavci (Lukavci v 1 dvorcu).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. avgusta 1982.
*
VIII.	No. 4946/1.'	2783—2—2
Razglas.
Mestna elektrarna ljubljanska namerava napraviti transformatorsko postajo za palače Pokojninskega zavoda v Ga-jevi ulici in položiti nov visokonapetostni kabel iz transformatorske postaje na Marijinem trgu do palač Ljubljanske kreditne banko in Pokojninskega zavoda.
Podrobnosti projekta so označene v načrtih.
O tem projektu se na podstavi §§ 110 in 122 ob. z., §§ 84, odst. 2, 89 odst. 3. gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73 i sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na ponedeljek, dne 5. septembra 1932 s sestankom komisije ob 8. uri na Marijinem trgu.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira na nje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. avgusta 1932.
Po pooblastilu bana
načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo:
Dr. Mam s. r.,
*
I. No. 4330/2.	2793
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Krškem službeno mesto banovinskega cestarja, in sioer na bano-vinski cesti Krško—Tum—Planina od km 6.00 do km 14.00.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpri-
čevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti naj-kesneje do 15. septembra 1932. pri sre-skem cestnem odboru v Krškem.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. avgusta 1932.
I. No. 5608/1	2820
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi razpisujem v območju sreskega cestnega odbora Litija dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer: 1 mesto na banovinski cesti št. 16. Litija—Sava za progo v dolžini 6-345 km in 1 mesto na banovinski cesti št. 59. Ljubljana— Sv. Jakob—Litija — Poljšnik — Tihaboj, odcep Moravče in Sv. Jakob do drž. oeste za odsek Od podklanca pri Vel. Preski — Čepi je — skozi vas Brezovo — do novomeške meje v dolžini 7‘00 km.
Prosilci za ti mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj dz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 15. septembra 1932. pri sreskem cestnem odboru v Litiji. j Kralj, banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 27. avgusta 1932.
jj*
I. No. 1924/3	2819
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v banovinskem' zdravilišču na Golniku službeno mesto honorarnega duhovnika, ki bo vršil vso dušno-pastirsko službo v zavodu in poleg tega pa še administrativne posle.
Poleg mesečnega honorarja 1400 Din ima honorarni duhovnik pravico do brezplačnega stanovanja z vso oskrbo in brezplačno prehrano v zavodu.
Prošnje za to mesto, za katero morejo priti v poštev tudi duhovniki-državni upokojenci, ti pa samo pod pogoji § 57. finančnega zakona za 1932/33, je vložiti, opremljene s potrebnimi prilogami, do 30. septembra 1932. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Kralj, banska uprava Dravsko banovino v Ljubljani,
dne 26. avgusta 1932,
K V — No. 245/218.	2759—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem dopolnilnih del I. etape v drž. bolnici za duševne bolezni Novo Celje I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
19.	septembra 1932. ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 38 tehničnega 'oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami. Pripomočki se interesentom ne bodo razpošiljali.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v od totkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: Din 549.Č26-82.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski dotičnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. avgusta 1932.
*
2786
Izprememba v imeniku Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Pavešič Ivo, sreski sanitetni referent v Metliki, je bil premeščen v Mostar in se radi tega izbriše iz imenika Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. avgusta 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 688/32—2.	2?»-
Oklic.
Kanič Elizabeti, trgovki v Hotizi, sedaj neznanega bivališča v Franciji, je vročiti v izvršilni stvari Oberski Barbare roj. Horvat, pos. v Rotizi, sedaj v Zagrebu, ki jo zastopa dr. Strasser Ar-min, odvetnik v Dolnji Lendavi, zoper Kanič Elizabeto, radi 20.000 Din s prip., sklep z dne 21. avgusta 1932., opr. štev. 'E 688/32—1, s katerim se je dovolila izvršba z rubežem zavezani stranki pri-stoječega zahtevka do prenosa lastninske in posestne pravice proti zahtevajoči stranki, iz kupne pogodbe z dne 15. maja 1926. glede zemljišča vi. št. 272, pare. št. 362, k. o. Hotiza.
Ker je bivališče zavezane stranke neznano, sc postavlja za skrbnika Zenko-Ivič Matjaž, posestnik in ži oan v Hotizi, !ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne Simenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 21. avgusta 1932.
E 258/32—9	2779
Dražbenl oklic.
Dne 12. septembra 1982 ob 10. uri bo na licu mesta na Dobračevi št. 65 dražba nepremičnin: hiše št. 65, pare. štev. 586/10, 586/8 — pašnika in pare. štev. 587/6, 127 gozda, zemljiška knjiga Do-bračeva, v-1. št. 234.
Cenilna vrednost: Din 8989'55 Din.
Vrednost pritikline: Din 690‘—.
Najmanjši ponudek: Din 5704'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražite-lja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 24. avgusta 1932.
Vpisi v trgovinski register
Izbrisala se je nastopna firma:
11-10. Sedež: Mokronog.
Dan izbrisa: 25. avgusta 1932. Besedilo: Anton Bulc, Mokronog, Slovenija, Iniport-Export.
Obratni predmet: trgovina na debelo in na drobno z živino, kakor tudi z zaklano govejo živino, prašiči, perutnino in cvcrmi in vsakovrstnimi mesnimi izdelki, nadalje trgovina s konji in surovimi kožami.
Imetnik: Anton Bulc, posestnik in mesar v Mokronogu št. 68.
Vsled opusta izvrševanja obrta. Izbrišeta se obenem imetnik firme Bulc Anton ter prokuristinja Bulc Gabrijela.
Okrožno sedišče v Novem mestu, odd. II,
dne 25. avgusta 1932.
Firm. 139/32. — Reg. A I 302/2.
Vpisi v zadružni register
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
1141. Sedež: Št. Rupert. r Dan vpisa: 25. avgusta 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Rugelj Ignacij, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Zavrl Jože, posestnik V Okrogu št. 13.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 25. avgusta 1932.
Firm. 140/32. — Zadr. I 73/32.
Konkurzni razglasi
S 2/30-20	2800
1112.
Odprava konkurza.
Prezadolženka »Skupni dom« registr. zadr. z omejeno zavezo v Mežici.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 2/30-2 o imovini prezadolženca se odpravi, ker je bila
razdeljena vsa masa po § 139. k. r. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IH*>
dne 25. avgusta 1932._
S 12/31-19	*'	28lv
1143.
Odprava koukurza.
Prezadolženec Štern Arnold, trgovec v Puconcih.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklep/11! opiavilna številka S 12/31-1 o imovim prezadolženca, se odpravlja, ker se ,le sklenila prisilna poravnava po §-u 1611 ki n k. za k.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd III.,
due 25. avgusta 1932.
\	»j.
S 20/32	2801
1144.
Konkurzni oklic.
Konkurzni oklic o imovini Kuzmič Mihajla, krojaškega mojstra v Vadarcio št. 80.
Konkurzni komisar: dr. Slavko šu-menjak, starešina okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Upravnik mase: dr. škerlak Vladimir, odvetnik v Murski Soboti.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sedišču dne 7. septembra 1932. ob devetih. Oglasitveni rek do 30. septembra 1932. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 3. oktobra 1932. ob devetih pri okrajnem sodišču v Murski Soboti.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III-,
dne 25.avgusta 1932.
Sa 9/32-1	2801
1145.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega post< panja 0 imovini Jurčeca Franceta, posestnika in klobučarja v Krškem št. 106.
Poravnalni sodnik: dr. Jan Jakob, starešina okrajnega sodišča v Krškem.
Poravnalni upravitelj: Ivanuš Edvard, trgovec v Krškem.
Narok za sklepanje poravnave prl okrajnem sodišču v Krškem dne 4. oktobra 1932 ob desetih.
Terjatve je oglasiti pri okrajnem s0' dišču v Krškem do 27. septembra 1932. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II-> dne 24. avgusta 1932.
Sa 41/32—2.	2797
1146.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja 0 imovini Jule Molnar, Grand hotel T°' plice na Bledu.
Poravnalni sodnik: dr. Josip Štular, starešina okrajnega sodišča v Radovljici.
Poravnalni upravitelj: dr. Ivan Dobravec, odvetnik v Radovljici.
Narok za sklepanje poravnave Prl imenovanem sodišču, dno 6. oktobra 1932.« ob pol desetih.
Rok za oglasitev do 30. septembra 1932.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. avgusta 1932.
sa 32/32-3
1147.
2810
Poravnalni oklic.
Uvede se poravnalno postopanje dolžnika Tischler Ernesta, posestnika in lrgovca v Vitanju.
Poravnalni sodnik: Mihelič Gvidon, starešina okrajnega sodišča v Konjicah.
Poravnalni upravnik: dr. Mejak Ervin, °dvetnik v Konjicah.
Narok za sklepanje poravnave pri °krajnem sodišču v Konjicah dne 25. oktobra 1932. ob 9. uri.
Terjatve je prijaviti pri istem sodišču no 15. oktobra 1932.
Dolžnik ponuja 40%> kvoto, plačljivo v 12 mesečnih enakih obrokih.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celja, dne 29. avgusta 1932..
*
0315
5a 62/32-11
1148.
Sklep.
Dolžnik: Podlipnik Konrad, trgovec Pri Sv. Barbari v Slov. goricah.
Pomotoma ustavljeno poravnalno postopanje se nadaljuje.
Rok za prijavo terjatev: 24. september 1932.
Poravnalni narok: 29. september 1932 Pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah ob 9. uri.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd, III., dne 25. avgusta 1932.
*
,2806
Sa 16/32-29 1119.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Mišiča Matevža, posestnika in mizarja v Novi vasi št. 20 pri Rakeku, je končano, ker je poravnava potrjena.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. avgusta 1932.
Hi
2814
8a 52/32-34 1150,
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Miheličem Konradom, krojaškim mojstrom v Mariboru, Jurčičeva ulica, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 12. avgusta 1932 Pred okrožnim sodiščem v Mariboru sklenjena poravnava se potrja.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. ITI., dne 25. avgusta 1932.
2803
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 10.618/2
Objava.
Okrožno sodišče v Mariboru je s pravo-Pročno razsodbo K sp. X 592 z dne 7. ju-'ija 1932. prepovedalo Francu Tpavcu, delavcu v Ormožu pohajanje krčem za dobo 2 let, in sicer od 7. julija 1932. do e- julija 1934.
Načelstvo sreza ptujskega v Ptuju, dne 25. avgusta 1932.
2796
Razpis dobave.
Mestna plinarna ljubljanska razpisuje dobavo črnih, kovanih plinskih cevi, in
sicer:
300 m	cevi	2"	=	kg	1800
700 m	cevi	6/4"	=	kg	3150
1200 m	cevi	5/4"	=	kg	4000
600 m	cevi	3/4"	—	kg	1050______
2800 m cevi .	.	kg	10.000
Ponudbe je vložiti v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo plinskih cevi ponudnika N. N.« najkesneje do 2. septembra 1932. pri ravnateljstvu mestne plinarne.
Ravnateljstvo ljubljanske mestne plinarne, v Ljubljani, dne ,27. avgusta 1932.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 2785
Stanje 22. avgusta 1932.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.971,124.687-37 (— 9,537.342-31) Devize, ki niso v podlogi 80,674.577-18 (— 5,780.488'50) Kovani novec v niklu 126,343.165-50 (-)- 5,029.591-—) Posojila . . 2.391,786.502-19 (— 1,270.493-30) Vrednostni
papirji . .	12,872.520’—
Prejšnji predujmi državi 1.808,468.960-01 (+	310.911-81)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni .	600,000.000'—
Vrednosti re-
zervn. fonda 53,554.683-14 (-}-	46.134-50)
Vrednosti ostalih fondov ...	2,629.082-76	(+	274680'-)
Nepremičnino ... .	152,289.442-86	(-4-	729.147 89)
Razna aktiva 112.940.170-55 (-f 1,193.400-86)
7.312.683.791-56
Pasiva	Dinarjev
Kapital . . 180,000.000"—
Rezervni
fond . . .	60,697.489-35
Ostali fondi	3,939.385'46 (-f	1.193--)
Novčanice v obtoku . . 4.746,380.570-—(— 52,713.875-—) Obveze na
pokaz . . 711,878.222-43 (+ 29,716.176-47) Obveze z rokom . . . 1.399,317.466-67(- 3,665.162-75) Razna pasiva 210,470.657-65 (-f 17,657.210-23)
7.312.683.791-56
Obtok in obveze . . . 5.468,258.792-43 Celotno kritje. . . 3(»" 11 °/0 Kritje v zlatu . ... 32-29°/,,
Obrestna mera: po eskomptu	7K%
po lombardu	  .	. . 0%
$
Stev. 7564/2—32	o768—2_2
Razglas.
G. Hutter Ivan iz Srednje vasi št. 10, občina Črmošnjioe, je zaprosil za izdajo stavbno-obrtno-polic. dovoljenja za postavitev parnega strcja in parne kamere k obstoječi žagi g. Klemena v Srednji vasi in predložil načrte, ki so interesentom razgrnjeni na vpogled tukaj med uradnimi urami.
Na podstavi §§ 4. 9. 12. stavbn. reda za Kranjsko in §§ 105. do 112. obrtn. zakona, se razpisuje komisionalni ogled in razprava na kraju samem v Srednji vasi št. 10 na dan 10. septembra 1932. s pričetkom ob 11. uri.
K ogledu in razpravi se vabijo vsi sosedi in drugi interesenti ter se pozivajo, da navedejo svoje pomisleke ali ugovore proti nameravani napravi najkesneje takrat — ako niso tega storili že prej pismeno — ker se poznejši ugovori ne bodo uvaževali ter se bo dovolila izvršitev naprave, če se ne bodo pojavili pomisleki javnega značaja.
Načelstvo sreza novomeškega,
Novo mesto, 20. avgusta 1932.
*
Tebn. No.
1734/1.
Razglas
2750 a 2—1
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železobetonskega mostu čez Višnjico v km 590.840 drž. ceste št. 2 pri Višnji gori.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave V. No. 210/10 z dne
17.	avgusta 1932. prvo javno pismeno licitacijo na dan
17.	septembra 1932. ob 11. uri v prostorih tehničnega razdelka, Ljubljana, Št. Peterska vojašnica.
Natančnejša pojasnila glej prilogo k »Službenem listu« št. 68. z dne 24. avgusta 1932.
Tehnični razdelek skreskega načelstva v Ljubljani,
dne 22. avgusta 1932.
*
2787—2—1
Štev. 5898/1932.
Razglas.
G. Mlakar Rudolf, pek v Celju, prosi, da se mu dovoli gradnja enonadstropnega poslopja na parceli št. 344/4, d. o. Celje, v Komenskega ulici. Zgradba se ,namerava uporabljati v pritličju kot obratovalnica parne pekarne s proda-jalnico peciva, v I. nadstropju pa kot stanovanjski prostori.
O tem projektu se na podstavi §§ 109. in 110. ob. z., §§ 84. in 89., odst. 3., gradb. zakona in § 73. in sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled in obravnava na kraju samem na dan
12.	septembra 1932. (ponedeljek) s sestankom komisije ob 16. uri pred hišo Komenskega ulica štev. 17.
Interesenti se obveščajo, da so načrti do dneva razprave med uradnimi urami na vpogled pri mestnem načelstvu celjskem. Morebitne ugovore je podati ali pismeno do dne razprave pri podpisanem uradu, ali ustno pri raz-oravi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o prošnji odločilo, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Mestno načelstvo v Celju, dne 24. avgusta 1932.
*
T. No. 1165/1—1932.	2769—3—2
Razglas
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za ..gradnjo železobetonskega mostu čez Pol-
skavo v km 119.312 državne ceste št. 50.
V smislu odloka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani,
V.	No. 210/10, z dne 17. avgusta 1932., razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru levi breg na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njigovih izprememb, odnosno dopolnitev, za prevzem in izvršitev železobetonske-ga mostu čez Polskavo
I.	javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 13. septembra 1932. ob 11. uri dopoldne
v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru levi breg, soba št. 51/11.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka (soba št. 51), oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 20'— pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v % na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša dinarjev 138.311-66.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom Din 200-— (tar. post. 25) in vsake priloge s kolkom Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »ponudba za gradnjo železobetonskega mostu čez Polskavo pri km 119.312 državne ceste Št. 50 od ponudnika N. N.< neposredno predsedniku licitacijske komisije med
10.	in A. uro dopoldne. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje in mora položiti kavcijo, ki znaša Din 14.000'—. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni davčne uprave v Mariboru v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izManih po denarnem zavodu v smislu 51. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podruž. v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davkov za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje nravico, oddati razpisano delo ne ozira-:e se na višino ponujene vsote ali tudi
vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji.
Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg,
dne 24. avgusta 1932.
T. No. 1034/1-E	(	2818
Razglas.
Na osnovi čl. 2. in 3. uredbe ministrstva za gradbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih od 21. maja 1929., št. 14.633, se razpisuje mesto državnega cestarja-delav-ca na progi državne ceste štev. 2 med km 681-5 do 688-5 s sedežem v Hrušici, z mesečno plačo Din 541-44 in mesečno stanovanjsko doklado 89-30 Din.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s pravilno kolkovanimi prilogami, je vložiti pri tehničnem razdelku sre-skega načelstva do
20.	septembra 1932.
Upoštevali se bodo le prosilci, ki so odslužili kaderski rok in ki niso mlajši od 23. in ne starejši od 30. let. Natančnejša pojasnila daje pisarna tehničnega razdelka v Kranju.
Srosko načelstvo v Kranju, dne 25. avgusta 1932.
*
2784
Poziv
na redovnu glavnu sknpštinu Saveza gradova Kraljevine Jugoslavije.
U smislu člana 20. Pravilnika Saveza gradova Kraljevine Jugoslavije saziv-ljem redovnu glavnu skupštinu Saveza gradova na dan
25.	septembra 1932. u 9. sati u dvorani »Prosvetnog doma« Vardarske banovine u Skoplju.
Dnevni red:
1. Pozdrav predsedavajučeg.
2. Izbor pretsedništva Saveza gradova prema zaključku redovne glavne skupštine u Sarajevu.
3. Ovjerenje zapisnika prošlogodišnje glavne skupštine (čl. 15. Pravilnika).
4. Poslovni izvještaj o radu uprave Saveza gradova.	,
5. Izvještaj o blagajničkom poslovanju Savezne uprave.
6. Izvještaj Nadzornog odbora o njego-vom radu i davanje odrešnice.
7. Utvrdjivanje budžeta za 1932. go-dinu;
8. Odredjivanje mesta za iduču glavnu skupštinu.	,
9. Izbor dvojice članova za overenje zapisnika ove skupštine.
10. Predavanja o raznim komunalnim problemima.
Na skupštini irgaju — u smislu 51.
14.	Pravilnika — pravo glasa samo oni članovi, koji su uplatili članarinu za 1932. g.
Svaki grad ima na skupštini samo je-dan glas. Svakom gradu stoji na volju
kako če i na koji način izaslati svoje delegate na glavnu skupštinu.
Glavna je škupština sposobna, da Pu' novažno zaključuje, ako je prisutna P0" lovima sviju članova. Ako na skupšthm ne dodje dovoljan broj članova, odrza-6e se istoga dana u
10.	sati dopodne glavna škupština i bez obzira na broj prisutnih članova.
Predloži članova imaju se pismeno podneti pretsedniku Saveza najkasnij® 14 dana pre skupštine, dakle do ukljm čivo 11. septembra 1932. Predloži koji ne budu do tog roka podneseni, ili ^ du izneseni na samoj skupštini moči če samo onda doči na raspravu, ako zato glasuju dve trečine prisutnih članova. Savez gradova Kraljevine Jugoslavijo u Zagrebu, dne 10. avgusta 1932.
Vršilac dužnosti pretsednika, potpredsednik:
Bogdanovič Dobroslav s. r.
*
2821 3-1
Eks. štev. 565/32.
Razglas.
Prodaja žrebcev na žrebčarni na S®1° pri Ljubljani.
V torek, dne 13. septembra 1932- oh
9.	uri dopoldne se bo v žrebčarni na Selu pri Ljubljani prodalo na iaval dražbi več toplokrvnih in težkih žrebcev. Natančni pogoji dražbe se poizvedo pri upravi žrebčarne.
Banovinska žrebčarna Selo pri Ljubljan*’ dne 29. avgusta 1932.
Razne objave
2767—3—3
Objava.
Toš Franjo, nadzornik glavnega podelita finančne kontrole v Murski S0”®' ti, sem izgubil legitimacijo za nošejU orožja, izdano po sreski upravi finanen kontrole v Murski Soboti dne 10. junJJ
1929.,	št. 1236
Proglašam jo za neveljavno.
Toš Franjo s. *• ' 2808
Objava.
Izgubil sem dovolitev za zaposlen^ v kraljevini Jugoslaviji, izdano od k Ijevske banske uprave Dravske ban*/; vine št. VI-14965/30 na ime: _ Radpa‘‘, Jožef, rodom iz Oseka pri Gorici. P glašam listino za neveljavno.
Badalič Jožel s- r-
*	2807
Objava.
Izgubil sem šofersko legftlma^ vozno dopustilo, legitimacijo za taksi in certifikat avtomobila na,nsajT] Merčun Alfonz iz Ljubljane. F rog jih za neveljavne.	r
Merčun Alfonz s- r'
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur v Ljubljani^ njen predstavnik; 0. MlchAlek v Ljubljani