Letnik 191$.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXXVIIL — Izdan in razposlan 14. dne julija 1918.
/	I
Vsebina: St. 254. Ukaz v izvršitev zakonov z dne 16. februarja 1918. 1. in z' dne 17. aprila 1918.1. o vojnem davku za leta 1916, 1917 in 1918.
254.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 6. julija 1918.1.
v izvršitev zakonov z dne 16. februarja 1918. I. (drž. zak. št. 66) in z dne 17. aprila 1918. I. (drž. zak. št. 160) o vojnem davku* za leta 1916, 1917 in 1918.
Za izvrševanje zakonov z dne 16. februarja 1918. 1. (drž. zak. št. 66) in z dne 17. aprila 1918. 1. (drž. zak. št. 160) o vojnem davku za leta 1916, 1917 in 1918 se izdajajo v porazumu s pravosodnim ministrstvom naslednja določila:
(Uvodna pripomnja: V nadpisih in v besedilu teh določil se navajajo paragrafi na prvem mestu imenovanega zakona, sklicevanje na člene zakona z dne 17. aprila 1918. 1. [drž. zak. št. 160] pa vobče izostane, ako prevzema zgolj določila zakona z dne 16. februarja 1918. 1. [drž. zak. št. 66]).
K § 1.
Davčna dolžnost. Vojna opravilna lota.
K odstavku 1.
Naštevanje davku zavezanih ‘družb v odstavku 1 je taksativno. Po tem niso zavezane
vojnemu davku tiste družbe, društva in zavodi, dolžni javno dajati račun in po II. poglavju zakona o osebnih davkih (z. o o. d.) zavezani pri-dobnini, ki niso navedeni v § 1, odstavek 1, tako na primer hranilnice, vzajemne zavarovalnice, nadalje podjetja avtonomnih korporacij (deželni kreditni zavodi, elektrarne, plinarne občin in slična podjetja).
j	__
Družbe z o. z. so zavezane vojnemu davku brez ozira na to, ali morajo po § 115, točka I, zakona z dne 6. marca 1906. 1. (drž. zak. št. 58) plačevati pridobnino po II. ali po I. poglavju zakona o osebnih davkih. Druge obči pridobnini zavezane družbe (javne trgovinske družbe, ko-manditne družbe in slične) niso zavezane vojnemu davku.	!
Od vojnega davka družb so oproščene:	11
1.	Po § 26 na podstavi določil zakona o osebnih davkih od posebne pridobnine oproščene družbe. Semkaj spadajo po § 84, lit. b—f, z. o o. d. od pridobnine oproščene združbe in zakladi. Pač pa so po § 1, odstavek 3, družbe, ki so oproščene pridobnine ne že po določilih zakona o osebnih davkih samega, temveč na podstavi posebnih zakonov — vseeno ali so navedeni v zakonu o osebnih davkih ali ne — za leta 1916, 1917 in 1918 zavezane vojnemu davku, tako zlasti na podstavi zakonov z dne 23. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 44), oziroma z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149)
(SloTtnUoh.)
164
od pridobnine oproščena plovstvena podjetja in železnice nižjega reda.
2.	Avstrijsko-ogrska banka (§ 37).
3.	Po § 85 z. o o. d. pogodovane pridobitne in gospodarske zadruge, kojih opravilni obrat je dobavljanje blaga za gospodarstvo njihovih udov (§ 15, odstavek 6).
4.	Tuzemske družbe, kojih čisti donos ne presega 5 odstotkov napravne glavnice po njenem stanju začetkom dotičnega vojnega opravilnega leta (§ 2, zadnji odstavek).
5.	Družbe, kojih večji donos ne presega 5000 K (§ 15, odstavek 7).
O davčni dolžnosti, oziroma oprostitvah posameznih oseb glej napotila k § 8, odstavek .1, točka I, in k § 9.
K odstavku 2.
/ ________
Zgledi: Ako obsega opravilno leto dobo 12 mescev, počenši
a)	s l. dnem januarja,
i) s 1. dnem junija/
c) s 1. dnem oktobra,
veljajo za vojna opravilna leta 1914 in 1915 v primeru
a)	koledarski leti 1914 in 1915,
b)	z 31. dnem maja končujoči opravilni leti 1914/1915 in 1915/1916,
c)	tri s 30. dnem septembra končujoča opravilna leta 1913/1914,	1914/1915 in
1915/1916.
Za vojna opravilna leta 1916, 1917 in 1918 veljajo v primeru
a)	koledarska leta 1916, 1917 in 1918 in v primerih
b)	in c) s 1. dnem junija, oziroma 1. dnem oktobra začenjajoča opravilna leta 1916/1917, 1917/1918 in 1918/1919.
Vojno opravilno leto 1915/1916 bo spadalo torej praviloma, ako se na podstavi § 2, odstavek 4, ne odredi kaj drùgega, še pod določila
cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 103).
Tudi opravilna leta, ki obsegajo dobo z več ali manj nego 12 mesci, morajo veljati za vojna opravilna leta, ako so izpolnjeni v § 1, odstavek 2, navedeni pogoji.
I.	Vojni davek družb.
K § 2.
Davčna podlaga.
K odstavku 1.	i
Večji donos je dognati in obdačiti z/ vsako vojno opravilno leto posebej. Zlasti torej tudi ni zaračuniti za vojno opravilno leto 4 primerjavi z mirovno poprečnino poizvedenega manjšega donosa na večji donos drugih vojnih opravilnih let. Ako se pa poda za eno vojnih opravilnih let dn vštetega leta 1917. davčnopravno izguba, jo je po § 21 odbiti od večjega donosa ostalih vojnih opravilnih let (primerjaj tudi napotila k § 21, zlasti gledé posebnega ravnanja z izgubo iz leta 1918.).
Pravtako se isti večji donos ne prevzema večkrat za davčno podlago (§ 92 z. o o. d. in člen 12, številka 2, izvršitvenega predpisa 11), kakor se ne odpiše vojni davek, ker se podjetja ustavijo ali prenesejo (§§ 118 in 120 z. o o. d.).
Ob ovedbi večjega donosa je zanemarjati zneske vinarjev, ki se podajajo.
K odstavku 2.
Merodajno je stanje napravne glavnice z za-s četkom tistega vojnega opravilnega leta, za katero je odmeriti davek.
K odstavku 3.
Pri inozemskih družbah je dati poizvedbi davku zavezanega večjega donosa v podlago le opravilne posledke tuzemskega obrata. Gledé tuzemskih družb primerjaj temu nasproti § 4, zadnji odstavek.
K odstavku 4.
Po tem določilu mora finančni minister poskrbeti zlasti za take primere, v katerih bi imel prehod k drugemu opravilnem letu posledico, da bi pod zvišane davčne postavke obeh zakonov
s
o vojnem davku proti njunemu namenu ne spadala polna tri leta.
Semkaj spada na primer slučaj, da je družba, ki je sklepala svoje račune doslej vsako leto s 30. dnem junija, prešla k bilansiranju po koledarskih letih in je za ta namen sestavila za čas od 1. dne julija 1916. 1. ali od 1. dne julija
1915.	1. do 31. dne decembra 1916. 1. prehodno bilanco. Po § 1, odstavek 2, v zvezi s § 15, zadnji odstavek, bi prišli za obdačbo po obeh zakonih o vojnem davku v poštev v prvem primeru le večji donosi 21/2letne, od srede 1916. 1. do konca 1918. 1. segajoče dobe. V drugem primeru bi se doba, ki pride v poštev, omejevala le na dve koledarski leti 1917 in 1918.
Da se pa obdačijo po obeh zakonih o vojnem davku tudi v takih primerih večji donosi iz dobe ne manj nego 36 mescev, se s tem za-ukazuje, da je praviloma poizvedeti davek za zadnje načeloma še pod cesarski ukaz z dne 16. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 103) spadajoče vojlio opravilno leto tudi po določilih zakona z dne 16. februarja 1918. 1. (drž. zak. št. 66), od tega davka pa predpisati, 'zmislu primemo upo-rabljaje § 15, zadnji odstavek, vsakočasno le primerno kvoto, torej v prvem zgornjih dveh zgledov na 6 mescev (od 1. dne januarja do 30. dne jtf-nija 1916. L), v poslednjem zgledu na 12 mescev (od 1. dne januarja do 31. dne decembra
1916.	1.) spadajočo kvoto. V ta davek je všteti morda že po cesarskem ukazu predpisani davek od vojnih dobičkov, kolikor pripada na isto razdobje; ostali del (v gornjih zgledih na čas od
1.	dne julija do 31. dne decembra 1915. 1. pripadajoča kvota davka od vojnih dobičkov) ostane v moči. Ako bi s tem ravnanjem v posameznih primerih ne bilo mogoče popolnoma\ajeti večje donose, ki bi po nameri zakona naj bili zavezani zvišanim davčnim postavkom, je izprositi ukazilo finančnega ministrstva; določilo bo potem, oziraje se na razmere posebnega primera, dobe, za katere je odmeriti davek po strožjih pravilih.
Pa tudi tedaj, ako obsega doba, ki jo je presoditi po novejših zakonih o vojnem davku, v celem polna tri leta, more menjava v opravilnem letu vendar imeti posledico, da se razdobja z ugodnejšim obratnim uspehom ne zajamejo' z vojnim davkom ali da se škrati davku zavezani večji donos s tem, da se privzamejo neugodne obratne dobe v opravilno leto. V takih primerih se more zahtevati od družbe, da poda račun za opravilno dobo, ustrezajočo dosedanjemu opravilnemu letu. V dvomnih primerih je tudi tukaj izprositi ukazilo finančnega ministrstva.
K § L
Poizvedba čistega donosa.
I.	Obča načela.
Čisti donos tako vojnih kakor tudi mirovnih opravilnih let je poizvedeti načeloma po določilih
II.	poglavja zakona o osebnih davkih, pri družbah z o. z. tudi oziraje se na določila §	115,
točka IV, zakona z dne 6. marca 1906. 1. (drž. zak. št. 58).
Po istem načelu je ravnati zlasti tudi pri družbah z o. z., zavezanih obči pridobnini, nadalje pri pridobnine prostih družbah.
Temu primerno je privzeti v čisti donos vse v vojnih opravilnih letih dosežene in zaračunjene opravilne donose, in sicer tudi tedaj, ako se niso vstavili v račune o donosu (račune o dobičku in izgubi) teh let. Te poslednje donose je posebno dokazati davčnemu oblastvu. To velja zlasti o donosih, ki so se izven računa o dobičku in izgubi porabili za odpis aktiv ali neposrednje odkazali glavniškemu računu ali reservi za izgube. Kolikor se ne dokaže davka prosta poraba ali namemba takih donosov, jih je po določilih zakona o osebnih davkih privzeti v čisti donos.
Ravnanje s sicer v vojnih opravilnih letih nastalimi, toda v teh letih niti v računu o donosu niti v bilanci zaračunjenimi dobički je uravnano v § 19, odstavek 1 do 4. Primerjaj tudi spodaj II, A, številka 4.
II. Razlike od zakona o osebnih davkih.
A. V čisti donos je tudi še privzeti:
1.	Pridržujč za zavarovanje vzajemnosti ukrenjena določila (§ 26), inozemske opravilne posledke tuzemskih podjetij brez razlike, ali se vzdržuje v inozemstvu obratovališče ali ne (§§ 87 do 89 z. o o. d.). To velja tako gledé vojnih kakor tudi mirovnih opravilnih let.
Take opravilne posledke je privzeti, ako ne nasprotujejo znatni pomisleki, z zneskom, izločenim ob odmeri pridobnine.
2.	Zaračunjeni vojni davek (§ 20).
3.	V primerih § 21 izgubo, s katero se ravna ob odmeri pridobnine, da je vračunljiva
po § 94, lit. g, z. o o. d. oziroma § 115, IV, številka 3, zakona z dne 6. marca 1906. 1. (drž. zak. št. 58). (Primerjaj ukazila k § 21.)
4.	Sicer že v vojnih opravilnih letih nastale, pa v teh letih knjižno še ne vpoštevane donose in stopnjevanja vrednosti na zalogah blaga in sirovinah (§ 19, odstavek 1 do 4).
5.	Po pogojih -§ 19, zadnji odstavek, dele na podstavi cesarskega ukaza z dne 11. marca 1915. 1. (drž. zak. št. 60) narejenih reserv za vojno izgubo, ki se niso porabili po določbi.
Postavke pod številko 4 in 5 je priračuniti k čistemu donosu zadnjega vojnega opravilnega leta.
B. Nastopnih postavkov pa ni privzeti v čisti donos, oziroma jih je zopet odračuniti od pridob-ninske podlage, privzete za odmero vojnega davka, ako so bili všteti v njej:
1.	Obresti od hipotečnih posojil, prednostnih obligacij in drugih delnih zadolžnic (§ 94, lit. c, z. o o. d.). Ne vštevne pa so tudi pri vojnem davku obresti (deleži dobička) od glavniških vlog družabnikov (delnic, ' prednostnih delnic, opravilnih vlog, zadružnih deležev, vlog komanditov in dr.), nadalje tudi obresti od posojil, ki so jih dovolili družbi z o. z. njeni družabniki za trajno plodo-nosno porabljanje v opravilnem obratu (§ 115, IV, št. 2, zakona z dne 6. marca 1906. 1. [drž. zak. št. 58]).
2.	Posebna pridobnina z vojnimi »dokladami ter z dokladami avtonomnih korporacij:
a)	S tem je umevati pridobnino, ki pripada od čistega donosa, preračunjenega po pridob-ninskih predpisih, mirovnega ali vojnega opravilnega leta, ki prihaja vsakoöasno v poštev, torej ne morda v dotičnem letu zaračunjeni davek prejšnjega leta ali prihranek za davčno reservo (§ 94, lit. f, z. o o. d.).
Pridobnina obsega tudi dodatni davek.
b)	Kolikor v času odmere vojnega davka niso znani prikladni odstotki k pridobnini za vsakočasno po § 92 z. o o. d. merodajno davčno leto, bo dati odmeri doklade v podstavo odstotne postavke, ki jih mora dokazati družba, in sicer tistega leta, za katero se je zadnjikrat predpisala pridobnina. Družbi pa je dano na voljo, da naznani v roku
zastaranja odstotne postavke, ustanovljene za davčno leto, ki je merodajno po § 92 z. o o. d., davčnemu oblastvu dodatno, da popravi oznamenjeni odbitni postavek.
c)	Od družb z o. z., zavezanih obči pridobnini, bo zahtevati praviloma, da se poizve znesek doklade, ki se odračuni:
Izkaz o prikladnih odstotkih avtonomnih korporacij k posebni pridobnini, veljajočih po kraju njihovega sedeža, ločeno po posameznih davčnih letih, ki sledé mirovnim in vojnim opravilnim letom;
isti izkaz tudi gledé drugih občin, v katerih se je morda predpisala obča pridobnina;
izkaz o zneskih obče pridobnine, predpisanih v posameznih občinah.
3.	V zmislu II. poglavja zakona o osebnih davkih davku zavezane porabe občih reservnih zakladov, ki veljajo po § 98 z. o o. d. za ne-obdačene.
4.	Po pogojih § 7 večji prejemek iz posesti delnic in opravilnih deležev kake druge družbe. (Primerjaj ukazila k § 7.)
5.	Darovi za druge nego v cesarskih ukazih z dne 31. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 315) in z dne 29. maja 1916. 1. (drž. zak. št. 164) oziroma v ukazu finančnega ministrstva z dne 12. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 316) na- * tančneje oznamenjene dobrodelne in občekoristne namene — na primer darovi za skrb za bolnike, reveže in mladino, prehranjevanje ljudi in izobraževanje ljudi ter reševalstvo —, ako se je za to potrošenim zneskom, če so dani pogoji § 9, št. 3, prisodila sposobnost odbitka ob odmeri vojnega davka.
6.	Končno je na zahtevanje družbe odračuniti od/čistega donosa vojnih opravilnih let v § 18, zadnji odstavek, oznamenjene zneske dobička, izvirajoče dokazno iz manjše ocenitve zalog blaga in sirovin, ki je bila podlaga ene zadnjih mirovnih bilanc.
Spredaj pod Št. 4 do 6 navedeni postavki se nanašajo' le na vojna opravilna leta, ne pa tudi na mirovna opravilna leta. V njih je vpošte-vati zglasti odpise in ocenijve vseskozi z zneski, nastavljenimi pri odmeri pridobnine.
K § 5.
Poprečni donos. Napravna glavnica.
K 1, odstavek 1 in 2.
V poprečni preračun je privzeti tudi čisti donos tistih mirovnih opravilnih let, v katerih je bilo sedaj davku zavezano podjetje še pridob-nine prosto.	,
Pri mirovnih opravilnih letih s krajšo ali daljšo dolgo dobo nego enim letom (12 mescev) je ob poizvedbi odstotka donosnosti, oziroma čistega donosa ravnati po § 2, predzadnji odstavek.
K 1, odstavek 3, 5 in 6.
Določil teh odstavkov ni uporabljati na inozemske družbe.
Ako se zvišajo glavnice za vojna in mirovna opravilna leta z dobo več ali manj nego 12 mescev, je poizvedeti dobo, za katero je zaračuniti, vsakočasno iz razmerja dejanskega trajanja takega opravilnega leta k trajanju enega leta (12 mescev).
Pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah je za zaračun brez izjeme merodajen prirastek glavnice, ki se izrazi vsakočasno v ^tanju glavnice s koncem leta. Zaračuniti se mora torej tukaj vedno za polna leta (12' mescev), brez razlike, ali obsegajo vojna ali mirovna opravilna leta, za katera se zaračunja, dobo 12 mescev ali ne.
I
K I, odstavek 4.
Dovoljuje se, da se uporablja ta odstavek tudi' na inozemske družbe.
Za novo nastale družbe veljajo določila § 2, odstavek 2 in 3.
«
K I, odstavek 7.
O nadaljevanju istega podjetja se bo moglo zlasti tedaj govoriti, ako nova družba dalje obratuje isto podjetje v istem obratovališču brez pre-kinjenja. Ako se hkratu z izpremembo v davčnem osebku znatno prekine obratovanje ali premeni obratovališče ali vrsta obrti, je ravnati s primerom tako, kakor da je nastala nova družba po § 2, odstavek 2 in 3, zadnji stavek. Toda pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah ni enačiti pridobitve ali izgube v § 85 z. o o. d. določene ugodnosti, kakor da je nastala nova družba.
K II.
Napravna glavnica, ki jo je zaračuniti za odmero vojnega davka od večjega donosa vojnih opravilnih let 1916, 1917 in 1918, obsega:
1.	osnovno glavnico (§ 30), iz katere pa je izločiti :
a)	tiste pomnožbe te glavnice, ki so se založile iz dobičkov katerihkoli vojnih opravilnih let (§ 1, odstavek 2, drugi 'stavek) ali na deftg iz takih dobičkov narejenih reserv (z od-kazom gratis-delnic ali kako drugače),
b)	nova vplačila, opravljena na to glavnico v vojnih opravilnih letih 1916, 1917 in 1918, kolikor v teh letih ni bilo potrebno vzprejeti novih glavnic za vzdrževanje ali razširjenje opravila. Poslednji pogoj bo dan zlasti tedaj, ako se je moglo zvišanje osnovne glavnice brez škode za opravilni obrat založiti iz odkritih ali tihih reserv, kar jih je že.
Na zadruge se ne uporablja sprednje določilo (b). ■
j *
2.	Glavnice, ki so jih družabniki razen osnovne glavnice trajno naklonili obratu za opravilno vlogo, tako zlasti pri rudarskih družbah novce, ki so jih izročili rudarski družabniki poleg glavnice rudarske družbe za izvedbo novih investicij, ali pri družbah z o. z. glavnice, ki so jih družabniki razen osnovne vloge trajno naklonili opravilnemu obratu.
Pod številko 1, lit. a)'in b) navedene omejitve ne veljajo tukaj.
3.	Iz dobičkov mirovnih opravilnih let nabrane prave, bilančno tako izkazane reserve, torej izključujč vse vrste tihih reserv ter pri- " hrankov, služečih za izravnavo zmanjšanja vrednosti in izgub (računi o ocenitvi). Sovpoštevati je tudi dotacije, ki so se odkazale pravim reservam
iz čistega donosa mirovnih opravilnih let šele s sklepom občnega zbora, nadalje odnose dobičkov iz mirovnih opravilnih let. Da izvira iz mirovnih opravilnih let, je smatrati pri odnosih dobičkov vobče v bilancah vojnih opravilnih let izkazani znesek, kolikor ne presega stanja tega postavka, ki se podaja po izkazu o razdelitvi dobička za zadnje mirovno opravilno leto.
Iz dobičkov vojnih opravilnih let izvirajočih reserv, dotacij in odnosov dobičkov pa ni privzemati v napravno glavnico.
Bilančno izkazane odnose izgub ter zneske, ki jih je sklenil občni zbor vzeti iz reservnih zakladov, je odračuniti odi napravne glavnice le toliko, kolikor presegajo pomnožbe napravne glavnice, ki so navedene spredaj pod jstevilko 1, lit. a) in b) in številko 3, odstavek 2, in na katere se ni ozirati.
Z reservo za nadavek je ravnati enako kakor z osnovno glavnico.
v
•	S
K § 6.
Ustavitev in prenos podjetij.
K odstavku 1.
V zmislu tega' določila, ki se uporablja zlasti, ako se izpremeni vojnemu davku zavezana družba v drugo pravno obliko, ter ob fuzijah, je poizvedeti večji donos ustavljenega, oziroma prenesenega podjetja iz dotičnega (zadnjega) vojnega opravilnega leta po § 2 in predpisati dosedanjemu imetniku opravila (izročniku) vojni davek, pripadajoč od njega po § 15 za čas do ustavitve (prenosa), ne kraté v § 31, odstavek 2, zaukazanega jamstva prevzemnika.
O ravnanju pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah v primeru dosege ali izgube v § 85 z. o o. d. določenih ugodnostih primerjaj ukazila k § 15, odstavek 5.
Odstavek 2.
Vseeno je, ali pride začetek nadaljevanja obrata za račun prevzemnika časno skupaj s prenosom podjetja ali ne, zlasti tudi, ali se je dogovorilo, da veljaj, da se obrat nadaljuje za prevzemnikov račun že od prejšnjega časa pred prenosom. V obeh primerih je poizvedeti večji donos na podstavi posledkov vojnih opravilnih let, v katerih se je obratovalo na prevzemnikov račun, in od vojnega davka, preračunjenega od tega, predpisati na čas tega obratovanja pripadajočo kvoto družbi, ki prenese podjetje.
V teli primerib mora torej družba, ki prenese podjetje, dalje plačevati davek tudi čez čas, s katerim še je preneslo podjetje ali naj velja pravno za preneseno.
f
/
K § 7.
Posest delnic >li deležev druge družbe.
Višina posesti delnic ali deležev druge družbe v mirovnih opravilnih letih je brez pomena za vprašanje, ali je načeloma dopustno izločiti večji prejemek, in ima pomen lé za način preračuna izločljivega večjega prejemka. >
Ta večji prejemek je v zmislu odstavka 3 preračuniti različno po tem, ali so se delnice ali deleži pridobili šele v vojni ali ne. Da je pridobljeno v vojni, velja tisto število delnic ali deležev, ki presega število delnic ali deležev, ki so se imeli na koncu zadnjega mirovnega opravilnega leta (ki pa ni treba, da bi bilo isto kakor zadnje poprečno leto).	r
II.	Vojni davek posameznikov.
K § 8.
Davčna dolžnost. Davčna podlaga.
K odstavku 1.
I.	V razmerju k inozemstvu Je gledé davčne dolžnosti — ako ni posebnih zaukazov (prim. k § 26) — zmislu primerno uporabljati določila § 153 z. o o. d. in Člena 1 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju zakona o osebnih davkih (izv. p. IV). Zato je zlasti večji dohodek iz virov, oznamenjenih v § 153, številka 1, odstavek 1, drugi stavek, le tedaj izvzet od obdačbe, ako je v deželi, iz katere je, dokazno že zavezan davku enake vrste kakor je vojni davek in ako ravna dotična dežela gledé večjega dohodka omenjene vrste nasproti Avstriji po načelih vzajemnosti.
Ako obstojajo v konkretnem primeru dvomi o tem, ali je dan ta pogoj, je izprositi ukazih, finančnega ministrstva.
II.	Za primerjavo z vsem dohodkom vojnega leta je privzeti ves dohodek mirovnega leta (poprečnih let) tudi tedaj, ako ni bil zavezan tuzemski dohodnini, bodisi cel, bodisi deloma; dohodnini ne zavezani dohodek pa mora davčni zavezanec verojetno dokazati. Ako je večji dohodek le deloma zavezan vojnemu davku, ker je od dohodka iz inozemskih virov že v inozemstvu odmerjen vojni davek in ga je torej izločiti (§ 153, št. 1, odstavek 1, drugi stavek, z. o o. d. in zgoraj točka I) ali ako je pri osebah, stanujočih
/
v inozemstvu, le iz tuzemskih virov prihajajoči dohodek v tuzemstvu zavezan davku (§	153,
št. 2 in 3, z. o o. d.), je tudi dohodek mirovnega leta (poprečnih let) le toliko privzeti za primerjavo, kolikor je iz ustreznih virov.
III.	Večji dohodek je poizvedeti ločeno za vsako vojnih let in ga obdačiti.
IV.	Zahteva, da se privzame poprečni dohodek let 1911, 1912 in 1913 za primerjavo, se more uveljavljati v vsakem stadiju priredbe ter tudi še v prizivu zoper odmero davka.
K odstavku 2.
To določilo se ne uporablja na osebe, kojih dohodek je le deloma zavezan dohodnini. (K odstavku 1, točka II.)
K odstavku 3.
I.	Za dohodek leta 1913. (poprečnih let) in vojnega leta velja vsota v vsakem teh let (koledarskih let) doseženih dohodkov, ki so v zmislu § 1$9 z. o o. d. načeloma zavezani dohodnini, odbivši tam oznamenjene izdatke.
Merodajen je tudi pri virih dohodkov, ki so nastali ali prenehali v teku leta (§ 156, odstavek 2, z. o o. d.), dejansko doseženi dohodek.
V ostalem je določila zakona o osebnih davkih o poizvedbi davku zavezanega dohodka, zlasti določila §§ 157 do 171 in členov 3 do 9 in 12 do 28 izv. p. IV uporabljati z razlikami, ki se podajajo iz naslednjih določil.
II.	Vinarske zneske, ki se podajajo ob preračunu dohodka, je zanemarjati.
K odstavku 4.
Po členu III, odstavek 2, zakona z dne 17. aprila 1918. 1. (drž. zak. št. 160) je poizvedeti tudi dohodek koledarskega leta 1917. še potom golega preračuna v zmislu prvega stavka § 8, odstavek 4; dejanski dohodek za del bilančnega leta po drugem stavku se dožene šele gledé bilančnega leta 1918/19 za ostali del koledarskega leta 1918, ki spada vanje.
K odstavku 5.
Za leto 1913. (poprečna leta) se more na željo davčnega zavezanca vzeti ves dejanški dohodek tega leta (poprečnih let), vštevši tukaj davku ne zavezani dohodek, oziroma zapustnikov dohodek, ako se verojetno dokaže.
K § 9.
Oprostitve.
K I (Uvod).
Davčne oprostitve § 154 z. o o. d. imajo načeloma moč tudi za vojni davek. Razen tega obsega § 9 zakona o vojnem davku še nadaljnje oprostitve, ki se tičejo zgolj vojnega davka samega.
K številki 1.
Semkaj spadajo tudi prejemki duhovnikov iz štolnin, službeni prejemki nameščencev trgovinskih in obrtnih zbornic, odvetniških, zdravniških, notarskih in inženirskih zbornic, iz državnih ali njim zenačenih javnih blagajnic plačevane preskusne takse, kolegnine in kaj enakega.
K številki 2.
Semkaj spadajo razen službenih prejemkov vseh kategorij zasebnih nameščencev tudi službeni in mezdni prejemki ali preskrbninski užitki državnih ali drugačnih javnih nameščencev iz drugih nego državnih in njim zenačenih javnih blagajnic.
Ako presega ves prejemek službenih ali mezdnih prejemkov ali preskrbninskih užitkov znesek 20.000 kron, je večji dohodek- iz teh prejemkov — pridržujé ukazila prvega odstavka k § 15, odstavek 7, ki jih je uporabljati zmislu primemo — s svojim polnim zneskom zavezan vojnemu davku.
Za presojo meje 20.000 kron je sešteti iz različnih virov izvirajoče službene prejemke. Ako se pa priračunijo službeni prejemki pripadnikov gospodarstva, je za presojo te meje vpoštevati službene prejemke vsakega pripadnika posebej.
K številki 3.
Razločevati je med darovi za namene vojne oskrbe v zmislu v zakonu omenjenih določil in
darovi, ki se nakljanjajo drugim dobrodelnim ali občekoristnim namenom.
O oprostitvi darov prvoimenovane vrste (vojna oskrba) naj odloča odmersko oblastvo 1. stopnje, oziroma v postopanju pravnih pomoČkov finančno deželno oblastvo. Razlike ni, ali je mesto, kateremu se je naklonil dar, pod javnim nadzorstvom in javno upravo ali ne, ako gre le za namen vojne oskrbe v zmislu omenjenih določil. Ako se dvomi o tem, je izprositi mnenje političnega oblastva.
Ako pa gre za darove za druge dobrodelne ali občekoristne namene, h katerim spadajo zlasti skrb za bolnike, reveže in mladino, prehranjevanje ljudi in narodno izobrazbo ter reševalstvo, je predložiti razpravo finančnemu ministrstvu, pri-loživši pravila institucije, Icateri se je darovalo (namenilno listino in dr.) in mnenje političnega deželnega oblastva, ki ga naj izprosi finančno deželno oblastvo.	—
K številki 5.
Oprošča se le toliko, kolikor večjega dohodka ni zvračati na zvišanje cen v vojni.
Za izredno sekanje gozdov je smatrati tako sekanje, ki znatno presega redncv uživanje lesa na leto, oziroma normalni letni prirastek lesa gozdne posesti davčnega zavezanca. Pri tem ni razlike, ali je izredno sekanje bilo prostovoljno, ah ga je povzročil izreden, od volje posestnika gozda neodvisen dogodek (elementarni dogodek in dr.). Doba posesti, način pridobitve ali namen pridobitve (trajno uživanje ah zopetna otujitev) je brez pomena za davčno ugodnost.
O merodajnih okolnostih, zlasti o nastavkih vrednosti mirovnih let je, ako treba, izprositi mnenje' pristojnega gozdnega tehnika politične uprave..
K številki 6.
1. Ako so ha družbi z o. z. udeležene za družabnike tudi delniške družbe ah druge v § 1 imenovane družbe, se ne uporablja določilo. Nasprotno pa udeležitev javnih trgovinskih družb ni napoti davčni prostosti. Uporabljanje tega določila se dovoljuje tudi, ako so na družbi z o. z. udeležene druge nego v § 1 imenovane juristične osebe, kakor na primer občine, javni zakladi in dr. <
Pravico zahtevati oprostitev imajo le družabniki sami, ne pa tudi osebe, ki so sicer udeležene
na dobičku, pa niso družabniki, na primer poslovodje, udje nadzornega sveta.
2.	Ako pripada opravilni delež na družbi z o. z. več soupravičencem, tako ako je na primer javna trgovinska družba udeležena za družabnika na družbi z o. z., je šteti vsakega soupravičenca (družabnika) posamez za „udeleženega“.
Ako je pa delitev opravilnega deleža zvračati na dediščino, se dovoljuje, da se soupravičeni dediči štejejo za eno fizično osebo.
3.	Merodajno je število družabnikov, ki pri-dejb v poštev v času razdelitve čistega dobička po § 82 zakona o družbah z o. z.; menjavanje števila družabnikov med opravilnim letom naj se ne vpošteva.
K II.
Enako kakor z večjim dohodkom, oproščenim po § 9, I, številka 1 — 6, je ravnati tudi z večjim dohodkom davka prostih . vojaških prejemkov v § 154, številka 6, z. o o. d. omenjene vrste. Po § 154, številka 1 do 5 in številka 7 z. o o. d. dohodnine oproščeni dohodek pa sploh ne pride v poštev za preračun najmanjšega zneska 5000 K, merodajnega za davčno dolžnost (§ 15, predzadnji odstavek) ter davčnega postavka (člen 34, VII, številka 3, izv. p. IV).
V primerih, v katerih je ob konkurenci davku zavezanega in oproščenega večjega dohodka zvišati mirovni dohodek po § 8, odstavek 2, na 10.000 K, v katerih je torej po tem vštevni skupni večji dohodek manjši nego dejanski skupni večji dohodek, je tudi davku zavezani večji dohodek vzeti ne s celim dejansko doseženim, temveč le s tistim manjšim zneskom, ki se poda, ako se po § 8, odstavek 2, vštevni večji dohodek porazdeli po razmerju dejanskih zneskov davku zavezanega in davka prostega večjega dohodka. Po istem razmerju je porazdeliti tudi davek in predpisati znesek, ki pripada po tem na davka zavezani del večjega dohodka.
Zgled :
1913	1916
Službeni prejemki	. . . 3.000 K -6.000 K
Drug dohodek.............. 5.000 K 16.000 K
8.000	K 22.000 K
Po § 8, odstavek 2, znaša vštevni skupni večji dohodek
22.000	K — 10.000 K == 12.000 K.
Od tega pride po lestvici skupnega davka 700 K.
Dejansko doseženi večji dohodek iz službenih prejemkov znaša 3000 K, iz drugih virov
11.000	K, skupaj 14.000 K.	,
Potemtakem se preračuni večji dohodek, ki ga je obdačiti, po proporciji x : 12.000 = 11.000:14.000 z 9428 K in davek, ki ga je predpisati, po proporciji x : 700 — 11.000 : 14.000 s 550 K.
K m.
To določilo se razteza tudi na izgube, ki so koga zadele že v letih 1914 in 1915, in na davek od vojnih dobičkov od večjega dohodka teh let.
Za razdejanje je smatrati tudi, ako so se imovinski predmeti šiloma odvzeli brez plačila.
Da se dožene izguba, na katero se je ozirati, se je sporazumeti s političnim oblastvom.
Izgubo je praviloma odbiti od večjega dohodka tistega leta, v katerem je nastala. Kolikor presegajo izgube večji dohodek dotičnega vojnega leta, jih je, oziroma ostanke izgub odtegniti od večjega dohodka drugih vojnih let, in sicer izgubo iz leta 1914., oziroma ostanek izgube najprej od večjega dohodka leta 1915., eventualno let 1916, 1917 in 1918, izgubo iz leta 1915., oziroma ostanek najprej od večjega dohodka leta 1916, eventualno 1917, 1918 in 1914, izgubo iz leta 1916., oziroma ostanek najprej od večjega dohodka leta 1917., eventualno 1918, 1915 in
1914.,	izgubo iz leta 1917., oziroma ostanek najprej od večjega dohodka leta 1918., eventualno 1916, 1915 in 1914, izgubo iz leta
1918.,	oziroma ostanek od večjega dohodka leta
1917.,	eventualno 1916, 1915 in 1914.
Ako je po tem zaračuniti izgubo na večji dohodek, od katerega se je že predpisal vojni davek, oziroma - davek od vojnih dobičkov, je predpis dodatno primemo popraviti.
oblastvu, da se primemo popravi odmera. V ta namen mora davčno oblastvo imeti v razvidnosti v zmislu tega določila vpoštevane primere.
K § 10.
Obdačba gospodarstva.
Odstavek 1.
Odločilne za prištetje dohodka so zgolj razmere gospodarstva s koncem vojnega leta, oziroma, ako neha dolžnost vojnega davka pred koncem leta, ob tem prejšnjem času. Premembe v tem razdobju se morajo zanemarjati. Pri tem je merodajno, kar se dejansko dožene o teh razmerah o priliki priredbe dohodnine; ako se nič ni dognalo, je nalašč poizvedeti razmere.
Dohodek je prišteti s polnim v vojnem letu dejansko doseženim zneskom.
Pripadniki gospodarstva jamčijo po § 157, odst. 6, z. o o. d. za tisti del vojnega davka', ki pripade razmerno na njihoy večji dohodek.
K § 11.
Prehod imovinc.
K odstavku 1 in 2.
Ako je prešla imovina pred letom 1914., je prejemke, ki so došli iz prešle imovine pravnemu predniku v letu 1913. (v poprečnih letih), izločiti iz njegovega dohodka in jih priračuniti dohodku pravnega naslednika; ako je prešla imovina v enem vojnih let, naj se izloči, oziroma pri-računi — ne kraté določila § 8, odstavek 5 — le s tistim zneskem,’ki razmerno ustreza dobi od prehoda imovine do konca vojnega leta.
K odstavku 2.
Pri izročilnih pogodbah med “roditelji (dedom in babico) in otroci (vnuki) ali med zakonci včasih običajni pridržki v prid izročnikom, kakor na primer preužitek in drugo, nimajo za posledico izgube ugodnosti.
K § 12.
Izredni prejemki in izpadki.
K odstavku 2.
Ako se od večjega dohodka odbita izguba iodatno docela ali deloma nadomesti, mora davčni
Za izredne dohodke prihajajo v poštev iz-
»vezanec v 14 dneh naznaniti to davčnemu kupila iz izrednega sekanja gozdov (primerjaj
(81ov«ni»ch.)
165
k § 9, številka 5), izkupila za iznajdbe in izredni, ne ponavljajoči se avtorski honorarji, nadalje izredni enkratni spekulacijski dobički, prihodek večletnih zaostalih glavniških aktivnih obresti in dr., za izredne izpadke izdatne znižbe dogodka zaradi elementarnih škod in nenavadnih motenj obrata, plačilo večletnih zaostalih obresti za dolg in dr.
K § 13.
Popravek mirovnega dohodka.
Ako se spozna, da dokaz ni podan, je vzeti za podlago posledke priredbe dohodnine, ali ako se še ni izvedla pred popravkom, prvotno priznani dohodek.
K § 14.
Na novo pojavljena imovina.
Zadošča, ako davčni zavezanec verjetno dokaže, da izvira imovina iz prejemkov, ki niso zavezani vojnemu davku ali ki so že obdačeni. Da je ta pogoj izpolnjen, bo smatrati torej praviloma, ako se iz dokazovanja davčnega zavezanca poda brez ugovora, da je obstajala imovina že pred začetkom leta 1914. in se je pomnožila pozneje zgolj za lastne fruktifikate (obresti). V ostalem je ravnati, svobodno uvažujč posamezni primer.
Ako so izpolnjeni pogoji le pri enem delu imovine, je izvzeti ta del, da se ne privzame v vojni davek.
III.	Skupna določila.
K § 15. ,
Izmeni davka.
K odstavku 1.
I. V tem odstavku določena davčna lestvica-se uporablja
1.	s polnimi postavki pri inozemskih družbah in, pridržujč določilo odstavka 2, pri posameznikih,
2.	s polnimi postavki, zvišanimi za 20 odstotkov, pri večjih dohodkih v odstavku 2 ozna-menjene vrste,
3.	s polovico postavkov pri podjetjih, pogo-dovanih po § 85 z. o o. d. (odstavek 5), kolikor niso po odstavku 6 sploh oproščena vojnega davka,
4.	z dvema tretjinama postavkov pri ostalih tuzemskih družbah (odstavek 3). Davčni znesek, ki je zanje tako poizveden, je v zakonu ozna-menjen za osnovni znesek.
H.	Večji donos, oziroma večji dohodek je zaokrožiti navzdol na znesek, ki je deljiv z 20. Pri posameznikih je opustiti to zaokroževanje do večjega dohodka 5263 K (prim. k odstavku 7). » 1
Ako se predpiše le delni znesek davka, je zanemarjati vinarske zneske, ki se podajajo ob preračunu.
K odstavku 2.
To določilo velja le gledé posameznikov, ne pa tudi gledé družb.
K odstavku 3.
Vinarske zneske, ki se podajajo ob preračunu osnovnega zneska, je zanemarjati (prim. tudi ukazila k odstavku 7).
K odstavku 5.
Dosego ali izgubo v § 85 z. o o. d. določene ugodnosti je vpoštevati, slično uporabljaje za posebno pridobnino veljajoča določila člena 63, številka 2 in 3, izvršitvenega predpisa k II. poglavju zakona o osebnih davkih, od časa, ko nastopi oznamenjena prememba. Toda paziti je tudi na nastopno:
I.	Takih prememb ni enačiti postanku nove družbe (primerjaj ukazila k § 5, I, odstavek 7). Ob poizvedbi poprečnega donosa mirovnih opravilnih let je ravnati torej v teh primerih po občih določilih § 5, I.
2. Obdačba po določilih, merodajnih za čas pred premembo, mora nehati različno od predpisa § 118 z. o o. d. vsakočasno že z začetkom nove obdačbe. Vojnemu davku zavezani večji donos tistega vojnega opravilnega leta, v katerem je nastopila prememba, je poizvedeti torej po določilih, veljajočih za pogodovane kakor tudi za nepogodovane zadruge in potem odmeriti vojni davek, pripadajoč od njega na del leta, ki je bil pred premembo, in na del leta, ki ji sledi, zmislu primerno uporabljaje predpis § 15, zadnji odstavek.
K odstavku 6.
To določilo se nanaša na konsumna društva, ki omejujejo svoj obrat na svoje ude.
Oprostitev gledé blagovnega opravila ostane v moči, tudi če obrrtuje zadruga razen tega
1
opravila še drugo opravilno stroko, ako se polaga ločen račun o davka prostem in davku zavezanem obratu in ako zadruga ne izgubi morda ugodnosti po § 85 z. o o. d. za ves opravilni obrat, kar je raztegnila drugo opravilno delovanje na neude.
K odstavku 7:
Vojni davek je odmeriti tako, da od davku zavezanega večjega donosa, oziroma večjega dohodka po odbitku vojnega davka ne sme ostati manj nego 5000 K. Vojni davek posameznikov je potemtakem pri večjih dohodkih do vštevši 5263 K ■odmeriti le s tistim zneskom, za katerega presega večji dohodek davka prosti znesek 5000 K.
Na posameznike, ki niso od vsega svojega večjega dohodka zavezani davku (k § 8, odstavek 1, točka I in II), se uporablja določilo §15, odstavek 7, le tedaj, ako dokažejo, da ves njihov večji dohodek, vštevši davku ne zavezam dohodek, ne presega zneska 5000 K. Pri osebah, ki morajo zaradi priselitve v ozemlje, za katero
velja zakon, ali izselitve iz tega ozemlja ali prehoda imovine zaradi smrti plačati vojni davek le od večjega dohodka krajše dobe nego enega leta (§ 8, odstavek 5), je preračunih večji dohodek na letni znesek, da se dožene davka prosta meja (5000 K).
Pri tuzemskih družbah je odmeriti vojni davek vrhutega tako,
1.	da mora od čistega donosa vojnega opravilnega leta (§ 4) po odbitku vojnega davka ostati znesek'najmanj 5 odstotkov napravne glavnice po njenem stanju z začetkom dotičnega vojnega opravilnega leta (§ 2, zadnji odstavek) in
2.	da v primerih, s katerimi je ravnati po
§ 15, odstavek 3, ne sme od večjega donosa po ' odbitku vojnega davka nikdar ostati manj, nego bi ostalo od večjega donosa, ustrezajočega najvišjemu odstotku donosnosti bližnje nižje stopnje donosnosti, po odbitku vojnega davka, pripadajo- ' čega nanj po omenjenem določilu.
Zgled: Pri delniški družbi znaša napravna glavnica ob začetku vojnega
opravilnega leta.......................................................................... 2,000.000	K
večji donos................................................................................. 246.000	,	,
torej 12-3 odstotkov napravne glavnice.
Vojni davek je torej odmeriti od prvih 100.000 K s . .	27.500 K
od	ostalih	146.000	K s................................................... 73.000	,
skupaj .	100.500 K,	■
• <
od tega dve tretjini ......................................................................   67.000	K
k temu 36 odstotkov priklada................................................................. 24.120	,
skupaj .	91.120 K.
\	I	^	,
Ako se odbije ta znesek od večjega donosa.............................................. 246.000	K
ostane...................................................................................... 154.880	K.
Najvišjemu odstotku donosnosti bližnje nižje stopnje donosnosti 12 odstotkov ustreza večji donos ................................................................ 240.000	K
Vojni davek od tega znaša od prvih 100.000 K . . . .	27.500 K
od	ostalih	140.000	K..................................... 70.000	,
skupaj .	97.500	K,
od tega dve tretjini.............................................................. 05.000 K
k temu 30 odstotkov priklada...................................................... 19.500 ,
skupaj .	84.500K;
po odbitku	tega	zneska od večjega donosa .............................................. 240.000	K
ostane.................................................................................... 155.500	K.
Vojni davek od večjega donosa...................................................... 246.000	K
je odmeriti	torej	po odbitku sprednjih.................................................. 155.500	,
le z.............................................................................. 90.500	K.
K § 16.
Vlaganje priznanice.
Izvršitvena določila k § 16 so med ukazili k § 38 o uravnavi postopanja.
K § 17.
Preračun mirovnega donosa (mirovnega dohodka) v izjemnih primerih.
K odstavku 1.
To določilo je uporabljati ob preračunu večjega donosa (večjega dohodka) obrtnih in kmetijskih obratov, ne pa tudi večjega dohodka iz drugih virov, kakor posesti poslopij, glavniške posesti i. e.
Pri inozemskih družbah se more dovoljenje § 17 nanašati le na preračun mirovne poprečnine na podstavi posledkov zadnjih 6 mirovnih opravilnih let.
Ob preračunu mirovne poprečnine družb na podstavi 6 let ni izločiti dveh let z največjim in najmanjšim čistim donosom, oziroma odstotkom donosnosti (§ 5, I, odstavek 1).
letih pred vojno in so v zvezi s tedanjimi mednarodnimi zmedami (balkanska kriza).
p Za uporabljanje tega paragrafa je prositi na pristojnem davčnem oblastvu I. stopnje gledé let 1916 in 1917 v 6 tednih po razglasitvi tega ukaza, gledé leta 1918. pa v roku, dovoljenem za vlaganje pridobninskih, oziroma dohodninskih priznanic za leto 1919. Za eno vojno leto izrečena odločba velja tudi za ostala vojna leta.
Za odločanje v imenu finančnega ministrstva se pooblaščajo finančna deželna oblastva; gledé posameznikov je zaslišati prizivno komisijo za dohodnino.
K § 18.
Odpisi in reserviranja.
K odstavku 1.
Odpisov vrednosti in položb v posebne zaklade, ki so se izvršili zaradi vojnih dogodkov, ni vpoštevati kar tako v meri, ki je bila običajna v mirovnih časih, temveč v. meri, osnovani v izrednih razmerah vojnih let, torej včasih v znatna višji meri.
Za lastno glavnico davčnega zavezanca veljaj pri tuzemskih družbah v ukazilih k § 5, II, natančneje oznamenjena napravna glavnica, pri posameznikih glavniški račun, kj kaže presežek aktiv čez pasiva, torej vobče glavnica, ki jo je podjetnik iz svojega naklonil podjetju, prištevši porabljeno v, obratu puščene čiste donose.
ne-
V ostalem je odpise in položbe v zaklade, tudi če so jih povzročili vojni dogodki, vpoštevati za odbitni postavek praviloma le po pogojih, veljajočih fea vštevno ravnanje z njimi pri posebni pridobnini in pri dohodnini. To velja zlasti o pogojih, izrečno povdarjanih v sklepnem stavku § 18, odstavek 1, po katerih se dadö izgube spoznati in ceniti.
Teh> 5 odstotkov je preračunih od napravne glavnice, kar je je v resnici s koncem zadnjega merodajnega mirovnega opravilnega leta (poprečnega leta), oziroma lastne glavnice davčnega zavezanca.
Ako obratuje davčni zavezanec več obrtnih ali kmetijskih obratov, je gledé ugodnosti po § 17 vpoštevati posamezne obrate ločeno.
Kolikor se spoznajo odpisi v vojnih letih za neprimerne, jih je brez ozira na to, katerih aktivnih zalog se tičejo, torej zlasti tudi tedaj privzeti v čisti donos, oziroma dohodek, ako so se izvedli na zalogah blaga in drugih aktivnih zalogah, ki so podvržene hitrejši reprodukciji v opravilnem obratu.
K odstavku 2.
K odstavku 2.
Za izredne razmere v zmislu § 17, odstavek 2, se morejo pri nekaterih obrtnih strokah (tako na primer pri tekstilni industriji) smatrati zlasti gospodarske depresije, ki so nastale v zadnjih
Dovoljuje se, da se to določilo uporablja tudi na davek od vojnih dobičkov let 1914 in 1915.
Ako za vojna leta, ki so minula pred razglasitvijo obeh zakonov o vojnem davku, ni dana
na stran posebna vsota za namene, oznamenjene v tem odstavku, se more ta vsota dodatno dajati na stran v naslednjih vojnih letih tudi tako, da se primeren znesek odloči od ostalih reserv. Davek, ki pripada na to na stran dano vsoto, je zaračuniti na dolg poznejših let, kolikor je bil že vplačan.
V § 18, odstavek 2, oznamenjene na stran dane vsote so pri posameznikih (fizičnih osebah in mirujočih dediščinah) dopustne tudi tedaj, ako te osebe ne pišejo rednih knjig. V teh primerih mora davčni zavezanec uveljavljati vpoštevanje na stran danih vsot v priznanici ali s posebno vlogo, najkasneje pa v prizivu zoper odmero davka.
Kolikor so v § 18, odstavek 2, oznamenjena reserviranja v očitnem nerazmerju k skupni vrednostni obratne naprave ali k verojetnosti možnih izgub, se ni ozirati nanja. To je sporočiti davčnemu zavezancu z navedbo razlogov.
Zaukaži § 18, odstavek 2, se morejo uporabljati pri vseh podjetjih s stvarnimi obratnimi napravami, oziroma obratnimi uredbami. Za nadomestno nabavo obratnih uredb pa se ne more smatrati, ako se zopet napolnijo skladišča blaga. Pravtako ne morejo zmanjšanja vrednosti skladišča blaga veljati za izgube na obratnih napravah.
Z obratnimi napravami, narejenimi za vojno gospodarstvo, ni umevati le naprav, ki služijo neposrednje nabavljanju reči za vojsko, temveč v širjem zmislu vse v dobi vojne narejene, v interesu vojskovanja ali narodnega gospodarstva v vojni (z nabavljanjem živil, sirovin ali drugih tvarin itd.) obratovane naprave.
Tangento vojnega davka, ki se začasno ne pobira, je v plačilnem nalogu izrečno poočititi za tako tangento.
O popravku davčne odmere, .oziroma o odklonitvi davčnega odpisa, ako 1 se ponesreči v § 18, odstavek 2, določeni dokaz, je obvestiti davčnega zavezanca z navedbo razlogov s posebnim odlokom, zoper katerega je rekurz dopusten na finančno deželno oblastvo v 30 dneh po vročitvi. V rekurzu se ne morejo pravnomočno navesti drugi vgovori nego vgovori, ki so v zvezi s končnovcljavnim davčnopravnim ravnanjem z vsotami, danimi na stran. Dodatno plačilo davka, ki se podaja na podstavi odloka, je plačno 30 dni po vročitvi odloka.
Eventualne prošnje, da se podaljša enoletni rok, dovoljen za dokaz izgube, se morejo vpošte-vati le v povsem izrednih primerih. Odločba je pridržana finančnemu ministrstvu.
K odstavku 3.
Ako davčni zavezanec (družba ali posameznik) sicer ne more podati v tem odstavku zahtevanega dokaza za vsako posamezno vojno leto, pač pa more brez dvoma dokazati, da so se zaloge skladišča, ki so se v zadnji mirovni bilanci prenizko cenile, docela realizirale v teku vojnih let, se dovoljuje, da se znesek dobička, ki se podaja iz manjše ocenitve, porazdeli na posamezna leta po razmerju v posameznih letih doseženih, po določilih zakona o osebnih davkih poizvedenih čistih donosov podjetja in da se s temi delnimi zneski vpošteva pri odmeri vojnega davka za odbitni postavek.
Zgled: Na zalogi skladišča zadnjega mirovnega leta, popisani po inventuri, znaša manjša ocenitev 100.000 K. Zaloga skladišča se je docela razprodala v vojnih letih 1914 do 1917 s skupnim dobičkom 300.000 K. Davčnopravno poizvedeni čisti donos
iz	leta	1914 ................. 100.000	K,
„	„	1915	  300.000	„
„	„	1916	  200.000	„
„	„	1917	  400.000	„	.
Po razmerju teh čistih donosov pride od kvote dobička 100.000 K, ustrezajoče gornji manjši ocenitvi
na leto 1914 . .		 10.000 K,
„	,	1915 . .		 30.000 „
»	»	1916 . .		 20.000 „
.	»	1917 . .		 40.000 „ ,
katere zneske je v letih za odbitne postavke.	1914 do 1917 vpoštevati
Ako bi znašal s	prodajo zaloge skladišča
doseženi skupni dobiček namesto 300.000 K morda le 100.000 K ali še manj, bi ga bilo z njegovim celim zneskom izločiti po gornjem razmerju.
Ako se poda v kakem letu izguba, ga je porazdeliti po drugem pravičnem ključu (kosmati prejemki in dr.).
K § 19.
(Člen lil zakona z dne 17. aprila 1918. 1. [drž. zak. št. 160]).
V Tojnili opravilnih letih ne zaračunjeni dobički. K odstavku 1.
Razlike ni, iz katerih razlogov se je obraču-nilo šele pozneje, to se pravi šele po preteku zadnjega vojnega opravilnega leta (neopravljen obračun z odjemniki, knjigovodska navada, opravilna ovira, pomota itd.) in kako so se porabili pozneje zaračunjeni donosi (razdelitev, dotacija reserv za izgube, neposrednji odpis od aktivnega postavka in dr.).
Priznati je z računskim izpiskom, kateremu je dodati pismeno izjavo, da se drugi donosi te vrste niso zaračunili v dotičnem letu.
K odstavku 3.
Tukaj zaukazanemu izkazu je priložiti natančen popis posameznih opravil, ki pridejo v poštev.
Ako se opusti v § 19, odstavek 1, 3 in 4 predpisana dodatna priznanica, oziroma izkaz, velja to za zatajbo davka (§ 24, odstavek 2).
K § 20.
NezaračnnIjivost vojnega davka.
Določilo velja tudi gledé davka od vojnih dobičkov, odmerjenega na podstavi cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 103).
K § 21.
(Člen- 11 in IV zakona z dne 17. aprila-1918. 1. [drž. zak. št. 160]).
Vpostevanje izgub.
Z izgubo je umevati saldo izgube, ki ko podaja davčnopravno v skupnem uspehu podjetij družbe, oziroma v skupnem uspehu gospodarstva posameznika.
Po tem ne pridejo, uporabljaje § 21, same zase v poštev izgube, ki jih je kdo imel na posameznih imovinskih kosih in terjatvah (v nasprotju k § 9, III).
Za izgubo v zmislu § 21 tudi ni smatrati manjšega donosa (manjšega dohodka) vojnega leta, to je tistega zneska razlike, za katerega zaostane donos (dohodek) vojnega leta za mirovnim donosom (mirovnim dohodkom). Ako se je torej na primer nasproti mirovnepu donosu 500.000 K dosegel v vojnem letu le donos [300.000 K, se manjši donos 200.000 K ne more kompensirati z večjim donosom ostalih vojnih opravilnih let.
Izguba se poizve po davčnopravnih načelih, veljajočih za poizvedbo čistega donosa, oziroma dohodka. Po tem se izrazi izguba, ki jo je vpo— števati-, z zneskom, za katerega presegajo vsi davčnopravno vštevni izdatki davku zavezane skupne prejemke.
Izgubi je prišteti pri družbah pripadajoči najmanjši davek z avtonomnimi dokladami.in vojno doklado vred (§ 4, odstavek 1).
Da se izguba ne vpošteva dvakrat, je pri zadrugah, pogodovanih po § 85 z. o o. d., ter pri družbah z omejeno zavezo zopet privzeti v donos izgubo, s katero se po § 94, lit. g, z. o o. d., oziroma § 115, IV, številka 3, zakona z dne 6. marca 1906. 1. (drž. zak. št. 58) ravna, da je vštevna ob odmeri pridobnine.
Gledé vrstnega reda vojnih let, kojili večji donos (večji dohodek) je kompensirati z izgubo, je zmislu primerno uporabljati določila člena 2, IV, in člena 23 izvršitvenega ukaza finančnega ministrstva z dne 8. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 247). Izguba, ki je nastala v prejšnjih vojnih letih, se more odračuniti zlasti tudi od večjega donosa (večjega dohodka) leta 1918. Nasprotno pa se ne sme tudi narobe odračuniti izguba leta 1918. od večjega donosa (večjega dohodka) prejšnjih let.
Kolikor je izgubo zaračuniti na večji donos, oziroma na večji dohodek, od katerega se je že predpisal vojni davek, je dodatno popraviti predpis.
K § 22.
Plačnost In vplačevanje vojnega davka.
Za plačevanje se morejo po ukazih finančnega ministrstva z dne 18. aprila 1*916. 1. (drž. zak. št. 109), z dne 27. novembra 1916. 1. (drž. zak. št. 403), z dne 7. maja 1917. 1. (drž. zak. št. 203), z dne 6. novembra 1917. 1. (drž. zak. št. 436) in z dne 25. maja 1918. 1. (drž. zak. št. 187) porabljati titri 4,, 5., 6., 7. in 8. nvstrij-
Kos CXXVIII. 254. Ukaz finančnega ministrstva z dne 6. julija 1918.
' I	f
skega vojnega posojila. V ostalem je zmislu primemo uporabljati določila člena 30, odstavek 2, izvršitvenega ukaza finančnega ministrstva z dne 8. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 247).
K § 24.
Kazenska določila.
K odstavku 1.
Vse vrste dejanj in opustitev, za katere so gledé pridobnine, oziroma dohodnine v V. poglavju zakona o osebnih davkih zapretene kazni, se morejo storiti eventualno tudi zgolj gledé vojnega davka.
K odstavku 2.
Kaznivost v tem odstavku navedenih primerov opustitev je dana le gledé vojnega davka, ne pa tudi gledé pridobnine in dohodnine. Isto velja gledé kaznivih dejanj družbenih zastopniških organov, navedenih v § 34, odstavek 1 in 2.
K § 25.
Zastaranje.
Določila člena II, odstavek 1, cesarskega ukaza z dne 28. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 280) in § 1 cesarskega ukaza z dne 7. marca
1917.	1. (drž. zak. št. 110), po katerih davčnih let 1914, 1915, 1916 in 1917 ni vračunjati v rokove za zastaranje pravice odmerjati in izterjavah neposrednje davke, ki so uravnani v zakonu z dne 18. marca 1878. l._ (drž, zak. št. 31) in v § 284 z. o o. d., se uporabljajo tudi na vojni davek.
K § 26.
Obča določila. Vzajemnost.
Finančni minister je po § 285 z. o o. d. pooblaščen ukreniti odredbe in dogovore, ki se razlikujejo od predpisov zakonov o vojnem davku.
Že obstoječi dogovori, da ne bo dvojnega obdačevanja, se uporabljajo na vojni davek le toliko, kolikor pride v poštev enakovrsten davek dežele, s katero je sklenjen dogovor.
Davčna oblastva morajo, ako opazijo, da se zaradi uporabljanja določil zakonov o vojnem davku v zvezi z inozemsko obdačbo krši vzajem-
nost, da se podajajo dvojna obdačevanja in dr., poročati po finančnem deželnem oblastvu in sta. viti predloge.
V razmerju k Ogrskemu veljajo gledé vojnega davka od večjih donosov in večjih dohodkov iz let 1914, 1915 in 1916 določila razglasa finančnega ministrstva z dne 31. oktobra 1917. L (drž. zak. št. 445).
IV.	Zavarovanje vojnega davka.
K §§ 27 do 3(4.
Omejitev razdeljevanja dobička. Razpust in pre-drugačba družb. Odgovornost družbenih zastopniških organov.
V	§ 28, odstavek 3, omenjena določila, § 5, I, odstavek 3, 5, 6 in 7, je uporabljati tudi, ako se je zvišala osnovna glavnica v vojnih opravilnih letih 1914 in 1915.
V	ostalem je gledé §§ 27 do 34 zmislu primerno uporabljati določila členov 31 in 34 do 43 izvršitvenega ukaza finančnega ministrstva z dne 8. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 247) z nastopnimi izpremembami in dopolnitvami.
člen 36, odstavek 2, št. 1 in 2, se mora glasiti :
1.	Za preračun prihaja v poštev le osnovna glavnica (§ 30), toda brez omejitev, določenih v § 5, II; druge vloge družabnikov ter reserve se ne vpoštevajo.
2.	Za najmanjšo izmero poprečne razdelitve je vzeti po § 28, zadnji odstavek, v vseh primerih pet odstotkov osnoVne glavnice po njenem stanju na koncu vojnega opravilnega leta. (Primerjaj pa § 5, I, odstavek 4, in § 17, odstavek 1.)
Člen 37, odstavek 1, se mora glasiti:
K reservam, oznamenjenim v § 27, odstavek 1, spadajo le pravi po bilanci za reserve izkazani, na stran dejani zneski, vštevši na strain, dejane dobičke iz donosov, doseženih v vojnih opravilnih letih. Omejitev § 5, II, odstavek 1, torej ne velja tukaj.
Člen 37, odstavek 5, se mora glasiti:
Reserve ostanejo vezane s poldrugim zneskom večjih razdelitev do časa, ki (je oznamenjen
y § 27, odstavek 2. (Primerjaj tudi § 27, odstavek 1, v zvezi s § 29.)
K § 35.
Izvršilno zavarovanje vojnega davka pri družbah in posameznikih.
I.	Pristojnost davčnih oblastev.
Gledé. pristojnosti davčnih oblastev za izvrševanje zavarovalnih naredb so merodajna določila o pristojnosti za priredbo vojnega davka (prim. ukazila k § 38) za vsa vojna opravilna leta (vojna leta).
Ako pristojnost za priredbo vojnega davka še ni določena, more izvršiti zavarovanje davčno oblastvo, v čigar okolišu ima davčni zavezanec ob času zavarovalnih naredb stanovališče. Ako ni stanovališča ali ako ni znano ali se ne more dognati s potrebno hitrostjo, je pristojno davčno oblastvo bivališča, oziroma, ako davčni zavezanec ne biva v ozemlju, za katero velja zakon, tisto davčno oblastvo, v čigar okolišu je vir davku zavezanega dohodka.
II. Pogoji za zavarovanje, zavarovalni znesek, dosega zavarovanja.
Določila členov 44 do 46 izvršitvenega ukaza finančnega ministrstva z dne 8. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 247) je z naslednjimi izpremembami in dopolnitvami zmislu primerno uporabljati tudi za zavarovanje vojnega davka od večjega donosa družb ih večjega dohodka posameznikov iz let 1916, 1917 in 1918.
I ,,
V členu 45, št. 1, lit. J, morajo stopiti na mesto drugega in naslednjih stavkov nastopna določila:
Pri tem se za brzo izvršitev zavarovanja ob poizvedbi večjega donosa tuzemskih družb ni ozirati na pomnožitve glavnice v zmislu § 5, 1, odstavek 3, 5 do 7. Pri inozemskih družbah je poizvedeti poprečni donos iz mirovnih opravilnih let po § 5, I, odstavek 1, 2, 4 in 7. Izjemnih določil § 17 ni uporabljati.
ČUen 46, odstavek 1, se mora glasiti:
Izvršujč zavarovalne naredbe, je ravnati, kolikor moči prizanašaje davčnim zavezancem, in zlasti paziti na to, da prizadetim iz tega ne nastanejo nepotrebne težave in stroški. Ako se je pa spoznalo, da je zavarovanje potrebno, je z naj-
večjo hitrostjo storiti korake, ki so potrebni za njega dosego.
Člen 46, odstavek 6 in 7, se mora glasiti:
Rekurz zoper zavarovalni nalog je vložiti na davčnem oblastvu I. stopnje in to oblastvo ga mora takoj predložiti finančnemu deželnemu oblastvu.
K § 36.
Jamstvo za vojni davek posameznikov.
Za uveljavljanje jamstva mora davčno oblastvo I. stopnje dognati dejanstvo brezplačne ali le na videz odplatne pridobitve, merodajni čas prenosa in vrednost prenesenih predmetov. Na podstavi teh ugotovitev je izreči jamstvo z razsodbo o jamstvu, v kateri je na kratko naznaniti stranki dejanstva, ki osnujejo jamstvo.
Okolnosti, ki omejujejo ali razveljavljajo jamstvo, mora pridobitnik uveljaviti in dokazati z vgovori; o tem mora biti primeren pouk v razsodbi o jamstvu. Ako vgovarja stranka, pora davčno oblastvo I. stopnje preskusiti podane dokaze o razlogih omejitve ali -razveljave in po po-sledku te preskušnje izpremeniti ah razveljaviti razsodbo o jamstvu ali pa zavrniti vgovore.
Zoper razsodbo o jamstvu ter zoper odločbo o vgovorih je dopusten stranki rekurz na finančno deželno oblastvo.
T. Sklepna določila.
K § 37.
Avstrijsko-ogrska banka.
Obdačba Avstrijsko-ogrske banke za leta 1914, 1915 in 1916 se je uravnala z zakonom z dne 30. decembra 1917.1. (drž. zak. št. 11 iz 1. 1918.).
K § 38.
Na podstavi pooblastila § 38 zaukazuje finančno ministrstvo nastopno, da se uravna postopanje ter da davčna obremenitev ne bo prehuda.
I. Pristojnost prirmlbenth organov. Postopok. Plačilni nalog. Pravni pomočki.
A. Družbe.
Določila členov 12 do 15 izvršitvenega ukaza fiiiančnega ministrstva z dne 8. avgusta 1916. 1.
(d«'ž. zak. št. 247) je z naslednjimi izpremembami in dopolnitvami zmislu primerno uporabljati tudi za vojni davek od večjega donosa družb iz let 1916, 1917 in 1918.
člen' 12, odstavek 2, se mora glasiti:
Finančno ministrstvo pa more na podstavi § 109 z. o o. d. tudi zaukazati, da odmeri vojni davek drugo nego za odmero pridobnine pristojno davčno oblastvo. Temu primemo se odreja, da je določila razglasa finančnega ministrstva z dne 30. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 291) o delegiranju davčnih oblastev za odmero davka od vojnih dobičkov lin pridobnine družb uporabljati tudi na vojni davek, ki se odmeri po obeh zakonih o vojnem davku.
Člen 13, št. 1, drugi stavek, se mora glasiti:
Poprečni donos se preračuni le, če znaša čisti donos vojnega opravilnega leta več nego 5000 K (§ 5, I, odstavek 4, y zvezi s § 15, predzadnji odstavek) in če presega pri tuzemskih družbah znesek petih odstotkov napravne glavnice po njenem stanju začetkom dotičnega vojnega opravilnega leta (§ 2, zadnji odstavek).
Člen 13, št. 3, odstavek 1, se mora glasiti:
/
3.	Posebno priznanico za odmero vojnega davka morajo vložiti po § 16 tudi brez izrečnega zahtevanja davčnega oblastva le družbe z omejeno zavezo, ki so zavezane obči pridobnini.
Priznanico je narediti po priloženem vzorcu A.
Člen 13. št. 3, odstavek 2, drugi stavek, se mora glasiti:
Za vojna opravilna leta, gledé katerih je že minil ta rok, je vlagati priznanice na pristojnem davčnem oblastvu v šestih tednih od dneva razglasitve izvršitvenega ukaza k zakonoma o vojnem davku.
V ■členu 13 mora pod št. 3 odpasti odstavek 4. V istem členu je pod št. 3 dostaviti nastopna določila:
Ako je za vojno opravilno leto 1916. že predložena priznanica na podstavi dosedanjih predpisov o davku od vojnih dobičkov, je dati v zmislu določila § 39, odstavek 3, brez zahtevanja vno-
vične priznanice za to leto dodatno vložiti zgolj dopolnila, ki so morda še potrebna z ozirom na razlikujoče se predpise tega zakona.
Vojni davek za ostale družbe se bo mogel odmeriti praviloma, ne da bi se vložila posebna priznanica o večjem donosu, že na podstavi spredaj pod št. 1 in 2 oznamenjenih pomočkov. Davčnemu oblastvu pa je po § 16, odstavek 1, v posameznem primeru prepuščeno, da zahteva tudi od teh družb vložbo priznanice, puščaje jim vsaj 14dnevni rok.
Priznanico je naredili po priloženem vzorcu B.
Člen 14, tretji stavek, se mora glasiti:
Ako se je poizvedba poprečnega donosa enkrat. naznanila davčnemu zavezancu, se je v naslednjih plačilnih nalogih sklicevati nanjo in po-očititi zgolj popravek poprečnega donosa, izvršen z ozirom na zvišano napravno glavnico vojnega opravilnega leta, oziroma, ako se je preračunil poprečni donos še po določilih cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916, 1. (drž. zak. št. 103), z ozirom na razlikujoče se predpise obeh zakonov o vojnem davku izvršen popravek.
Člen 15, odstavek 2, se mora glasiti:
Poprečni donos, ki se je pravnomočno dognal ob prvi odmeri davka od vojnih dobičkov, oziroma vojnega davka se more ob odmeri davka za poznejša vojna opravilna leta izpodbijati le toliko, kolikor se m ira njegov znesek popraviti gledé teh poznejših let z ozirom na določila obeh zakonov o vojnem davku, ki se razlikujejo od cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 103), ali zaradi zvišanja napravne glavnice v teh letih.
B. Posamezniki.
Določila členov 25 do 29 ukaza finančnega ministrstva z dne 8. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 247) je zmislu primerno uporabljati tudi za vojni davek od večjega dohodka posameznikov iz let 1916, 1917 in 1918, z naslednjimi razlikami in dopolnili :
•
1. Razen primerov, navedenih v členu 26, I, odstavek 2,- lit. a) do e), mora pristojna cenilna
(Slovenkah.)
166
komisija za dohodnino s nostojno dognati dohodek, oziroma druge zneske, ki pridejo v poštev:
f)	ako se pritegne za primerjanje poprečni dohodek let 1911, 1912 in 1913, dohodka let 1911 in 1912 pa ni s številkami posneti iz spisov za priredbo dohodnine, ker se je neposrednje dognal poprečni dohodek;
g)	ako gre za izrek o davčni prostosti večjega dohodka izrednega sekanja gozdov po § 9, I, števika 5 zakona; komišija mora v teh primerih določiti, s katerim delnim zneskom je obdačiti večji dohodek;
h)	ako je treba odločiti, ali. okiroma s katerim zneskom je priračuniti ob odmeri dohodnine za eno izmed let 1917 do 1923 dognano novo imovino v zmislu § 14 zakona k večjemu dohodku davčnega zavezanca;
i)	< ako je odločiti o uporabi § 17 (določila
poprečnega dohodka o izrednih primerih);
k)	ako gre za to, da se dožene višina odpisov, prihrankov ali manjših ocenitev po § 18;
l)	ako je poizvedeti večji dohodek iz prilič-nega posredovanja vojnih dobav ali drugih opravil, ki so v zvezi z vojnim gospodarstvom (§ 15, odstavek 2);
m)	ako je dognati višino vojnih škod', ki so sposobne za odbitek po § 9, III.
2. Na mesto odstavkov 2 in 3 člena 27, II, stopijo naslednji odstavki:
V prvem odstavku predpisane priznanice je za leto 1916 in 191*7 izročiti brez posebnega pozi>a v 14 dneh po razglasitvi tega ukaza, priznanice za leto 1918. v roku, določenem za izročanje priznanic za dohodnino za leto 1919., na pristojnem davčnem oblastvu I. stopnje. Toda za leto 1916. na podstavi ukaza z dne 8. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 247) že vložene priznanice ohranijo svojo veljavnost.
Na zahtevanje davčnega oblastva so davčni zavezanci dolžni tudi v drugih primerih priznati davku zavezani večji dohodek (§ 16). S pozivom, ki ga je izdati z dovolitvijo vsaj 14dnevnega roka,
se more združiti zapretilo pravnih posledic »po § 205 z. o o. d.
V ozira vrednih primerih more davčno obla-stvo na prošnjo davčnega zavezanca dovoliti primerno podaljšanje roka.
Priznanico je podati praviloma, uporabljajo, obrabe priznanice za dohodnino po obrazcu A člena 32, izv. p. IV, ki je opremljen z zaznamkom „za vojni davek“. Dovoljuje pa se tudi, da se izpolni dolžnost priznanja, ne da bi se \kdo držal posebne oblike, z navadno vlogo ali ustno na zapisnik. Kolikor pride v poštev dohodek leta
1918.,	se more priznanje združiti s priznanjem za dohodnino za leto 1919. in za to porabiti razpredelek „Pojasnila“ obrazca priznanice za dohodnino; to je dopustno tudi za prejšnja leta v tistih primerih, v katerih se priznanica za dohodnino še ni vložila.
II. Izjemne odredbe, da se zabranijo ostrine.
Povod za odredbe, da se odstranijo ostrine v davčni obremenitvi, bodo dajali na primer primeri, v katerih je pravično, da se določilo § 5, I, odstavek 7, slično uporablja na družbe, ki so se ustanovile za nadaljevanje podjetja posameznika, ali da se izredni prejemki, ki so posledek (morda večletnega) pred letom 1914 začetega in v glavni stvari tudi končanega delovanja in kojih pritekanje, ki se je vršilo šele v vojnem času, je izvisalo le iz več ali manj slučajnih plačilnih pogojev, izločijo iz vojnemu davku zavezanega večjega dohodka. Tudi v drugih primerih, v katerih bi privzetje izrednili prejemkov v vojnem davku zavezani večji dohodek vodilo do nename-ravanih ostrin, more finančno ministrstva dovoliti, da se izjemoma izločijo dotični postavki.
Finančno ministrstvo odloči, zaslišavši pridani svet, ki ga sestavi finančni minister iz sta-leža prizivnih komisij za dohodnino.
Nadalje se dovoljuje, da se določila § 9, I, št. 3, o darovih za vojno oskrbo, § 9, I, št. 5, o izrednem sekanju gozdov, § 11, odstavek 2, o prehodu nadarhine, in § 17 o vpošlevanju na-pravne glavnice ob ugotovitvi mirovnega dohodka v nenavadnih primerih uporabljajo tudi na davek od vojnih dobičkov posameznikov od večjega dohodka leta 1914: in 1915. Že pravomočno od-* merjeni davek pa je dodatno popraviti le na zaprosilo davčnega zavezanca.
K § 39.
Prehodna določila k odstavku 4.
Predpise davka od vojnih dobičkov od večjega donosa, oziroma večjega dohodka leta 1916.. ki so se že izvršili na podstavi cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 103), je popreskusiti s pomočjo obeh zakonov o vojnem
davku in popravke predpisa, ki se podajajo po tem (dodatni predpis ali izbris davčnih zneskov, ki so predpisani preveč), izvršiti uradoma. Dodatnih zneskov do 10 K, nadalje zneskov do 10 odstotkov predpisanega davka, ako ne presegajo 500 K, ni predpisovati.
Wimmer s. r.
Obrazec A. y
(K § 16. odstavek 2, zakona z (Ink 16. t'e-*	bruaija 1918. 1. [drž. zak. it. 66].)
Dežela:................................. Okraj davčnega urada:...............................................
Politični okraj:........................ Občina:.............................................................
Pi iznanica za vojni davek
družb z o. z., zavezanih obči pridobnini.
oznamenilo
firme
sedež in naslov
za opravilno leto.
ki se prične dne dne...........
in konča
Podpisano načelstvo priznava po najboljši vednosti in vesti, da so podatki, navedeni za znotraj navedena podjetja za odmero vojnega davka, resnični in popolni.
\
dne
19....
(Podpis po pravilih:)
Opomnja: 1. (tisti donos posameznih opravilnih let je poizvedeti po določilih II. poglavja zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) o neposrednjih osebnih davkih ter §§ 115 in 116 zakona z dne 6. marca 1906. 1. (drž. zak. št. 58) o družbah z o. z. Najvažnejša določila omenjenih zakonov so natisnjena na 4. strani obrazca.
2.	V priznanici se more po dopustnosti prostora razložiti poizvedba čistega donosa tudi za več opravilnih let; ako se doženc čisti donos na prilogi, je izkazati poizvedeni čisti donos zgolj v razpredelku 13.

-S .ra o >•£	Oznamenilo podjetja		Po računskem sklepu			V smislu §§ 90, 93 do 6. marca	
	z navedbo sedeža, podružnic in pomožnih zavodov	znašajo		znaša		je izločiti iz spredaj oznamenje-nih prejemkov	je priračuniti k spredaj oznamenje-nim prejemkom
d >o ja o H		prejemki	izdatki	čisti donos	izguba		
1	2	3	4	5	6	7	8
		*		\ /'			
	/	X		— ■			V
	X						
1	/ t		/			•	'
	• \ /			<			1
97 in 99 z. o o. d. ter §§ 115 in 116 zakona z dne 1906. 1. (drž. zak. št. 58):					Temu primerno se podaje donos opravilnega leta J 9 . .z	\ Opomnja
	so prejemki popravljeni z zneskom	je izločiti iz spredaj ozname-njenih izdatkov	je priračuniti k spredaj o znamenj enim izdatkom	so izdatki popravljeni z zneskom		
	9	10	1 1	12	13	H
		•	V v s ' i		V	\ \ /
/
Izpisek iz zakona o osebnih davkih in iz ;
čistega
1.	Čisti donos sestavljajo, pridržujč naslednja določila, bilančni prebitki brez razlike, se-li razdelé za obresti, dividende, tantijeme ali pod katerimkoli imenom in po kateremkoli merilu, ali se-li- položijo v reservnih zakladih, prenesö na bodoči račun ali pa porabijo drugače.
2.	Bilančnim prebitkom je prišteti tiste vanje ne privzete zneske, ki se iz obratnih uspehov opravilnega leta uporabijo za kak v točki 1 izrečno oznamenjen namen ali pa za eden teh-le namenov:
a)	da se poveča v podjetju naložena glavnica;
b)	za odplačila na glavnice, po deležnikih naložene v podjetju, ter za taka poplačila dolgov, katerih založba iz tekočih donosov povzroči zvišbo imovinskega ostanka (salda) podjetja, ki ga je preračuniti po načelih resnične imo-vinske bilance, ah katera se nanašajo na take naprejščine ali prispevke, ki jih po točki 3, c, ni priračuniti čistemu dobičku;*
c)	za obrestovanje v podjetju v osnovnih vlogah naloženih, nadalje na prednostne obligacije ali drugačne delne zadolžnice posojenih glavnic ter glavnic, ki so jih posodili družabniki sami v katerikoli obliki, kolikor so deli napravne glavnice ;
d)	za podelitev garancijskih prispevkov, naprej -ščin ali doplačil drugim podjetjem;
e)	za brezplačne odmembe družabnikom ali udom njihove rodbine, ter za take odmembe, ki se dajejo družabnikom samim za njihovo delovanje v opravilnem obratu družbe; vštevni izdatki pa so darovi, darila in druge brezplačne naklonitve osebam in zavodom, ki ne pripadajo družbi sami;
f)	za plačilo obče pridobnine z dokladami vred;
g)	v založbo prenosov bilančnih izgub iz prejšnjih let; pri tem pa je odbiti tisto po določilih zakona o osebnih davkih preračunjeno izgubo, ki je nastala v zadnjem, pred bilančnim letom preteklem opravilnem letu.
zakona o družbah z o. z, gledé ugotovitve donosa.
3.	Nasproti pa se morajo, ako niso že itak bili pri preračunu teh prebitkov vzeti v poštev za odbitne postavke, odšteti od bilančnih prebitkov:
a)	prenosi bilančnih dobičkov iz prejšnjih let;
b)	čisti donosi iz predmetov zemljarine in liiš-nine (domarine) v tistojn znesku, v katerem so v podstavo odmeri zemljarine in hišnine; pri predmetih, zavezanih razredni hišnini, je za čisti donos šteti tisti znesek, katerega bi moral predmet, ako bi bil zavezan hišni najmarini, dati čiste najemnine, da bi hišna najmarina dosegla predmetu v resnici predpisano razredno liišnino;
c)	prejeti garancijski prispevki ali državne naprejščine;
d)	vse po podjetju dane pasivne obresti, izvzemši v točki 2, c, omenjene;
e)	odpisi, ki ustrezajo obrabi ali razvredenju inventarja ali obratnega gradiva, ter ob opravilnem obratu nastalim tvarinskim, kurznim ali drugim izgubam, dalje tisti deli donosa, kateri se iz istega povoda položijo v posebnih zakladih (reservnih zakladih za odpise, amortizacije, izgube i. dr.); v zadnjem primeru pa le tedaj, kadar so ti zakladi namenjeni v založbo primanjkljajev in izgub določno oznamenjene vrste in so izgube in primanjkljaji te vrste ali že nastppili ali se pa morajo pričakovati po naprej vidnem posledku opravilnih razmer. Primernost višine opravljenih odpisov, oziroma položb mora davčno oblastvo ugotoviti po izvedencih, ako ima zoper njo kake pomisleke, če se odpisni zneski porabijo za nove nabave inventarja ali obratnega gradiva, ni šteti, da se je s tem povečala v podjetju naložena glavnica;
f)	prispevki, ki se dajejo za preskrbo namc-ščenceji :
g)	nameščencem podjetja po pogodbi izplačane tantijeme.
Obrazec B.
(K § 16, odstavek 1, zakona z dne 16. fe-bruaija 1918. 1. [drž. zak. st. 66].)
Dežela:................................ Okraj davčnegi urada:
Politični okraj:....................... Občina:............................................
Priznanica
o davku zavezanem večjem dohodku.
f oznamenilo \ firme
f sedež in \ naslov
za vojno opravilno leto........., ki se prične dne ........................................in konča
dne..............................
Podpisano načelstvo priznava po najboljši vednosti in vesli, da so podatki, navedeni znotraj za odmero vojnega davka, resnični in popolni.
, dne ..................... 19. .
(Podpis po pravilih:)

Pozor: Da no lx> nadaljnjih poizvedovanj, se priporoča davčnim zavezancem v njihovem lastnem in-turesu, da pridenejo na tretji strani priznanice ali na vložni poli podrobnejša pojasnila, dopolnila in preračune, ki so morda še potrebna poleg navedb v priznanici. Za sostavo priznanice najvažnejša zakonita določila so na Usnjena na četrti strani.
(HloveuUobJ
107
I. Poizvedba čistega donosa po § 4 zakona z dne 16. februarja 1918. 1. (drž. zak. št. 06). *
Vojno opravilno leto	Ci	«							
Mirovna opravilna leta	s	\A							
	s	bd							1
	Ci	bd							
	s T“l Ci	«							
									
			Pridobninska podlaga		odbi vši od tega; pridobnino, ki pripada od tega, z avtonomnimi in vojnimi dokladami	obresti za posojila, ki so prištete po § 94, lit. c, z. o o. d				Vsota odbitnih postavkov..	Čisti donos (vrsta 2—7)..
T-S				c6		\6	CÔ	t-	00
III. Poizvedba pobotov.*)
1.	Za		poprečno leto			vojno opravilno leto
		19..	191.	191.	191.
2. 3.	Napravila glavnica koncem zadnjega poprečnega leta 191. .	K			
	S' Napravila glavnica koncem leta pred poprečnim letom (1. vrsta)	K	K	;	K 1 1			X
4. 5.	Napravna glavnica začetkom lojnega opravilnega leta (1. vrsta)				K
	Zvišba glavnice (vrsla 2—3, ozir. 4—2)		K	K	K	K
6.	od tega 5 "/o pobota		K	K	K	K
					
IV. Poizvedba vojnega donosa, zavezanega vojnemu davku.*)
Opravilno leto	Cisti dohodek po I. tabeli	Pobot po III. tabeli	čisti dohodek s pobotom vred	
	K	K	K	
19..				
191.				
191.				
Poprečni donos
Pobot za vojno opravilno leto 191.
Poprečni donos mirovnih let s pobotom vred
Čisti donos vojnega opravilnega leta 191.
Torej večji donos, ki je zavezan vojnemu davku
V. Prostor za pojasnila, dopolnila in preračune.
(Ako je treba, se moro uporabiti za to tudi vložna pola.)
*) K 1 Abell III ln IV primerja) Bloat! §sl 3 iu & zakonu o vojnimi davku, nadalje navodila „k. g 5“, ki no v izvršitve nom ukazu e dno fl. Julijo 1918. 1. (drž. itak. fit. 354), tor ukazllft rooplaa finančnega ministrstva * dne 8. Avgusta I91tf. 1., ukazal k St. »8 („k Členu 8“), zmiidu primerno voljojoča tudi gledč vojnih opravilnih lot 1910, 1917 in 1918. Ako so s« zvišalo glavnico v teku opravilnega lota, jo raz-loJUU'6% pobot pod V ali na prilogi. I*rl tem Jo zlasti natančno navesti datum, kdaj so Jo zvišala glavnica.
662	Kos CXXVIII. 254. Ukaz finančnega ministrstva z dne 6. julija 1918.
\
Izpisek iz zakonu z dne 16. februarja 1918. I. (drž. zak. št. 66) o vojnem davku od višjih opravilnih donosov
družb iz let 1916 in 1917.
§ l.
Vinji opravilni donosi delniških družb, delniških društev, komanditnih družb na delnice, rudarskih družb, družb z omejeno zavezo tor pridobitnih in gospodarskih zadrug (v naslednjem imenovanih družbe) iz vojnih opravilnih let 1916 in 1917 so zavezani vojnemu davku.
Za vojni opravilni leti 1916 in 1917 naj veljata pri družbah, pridržuje določilo § 2, odstavek 4, opravilni leti, ki se začneta v koledarskih letih 1916 in 1917. Kolikor «e v naslednjih določilih govori sploh o vojnih opravilnih letih družb, je umevati opravilna leta, ki pridejo docela ali deloma v dobo od 1. dne avgusta 1914. 1. do 31. dne decomba 1917. 1.
Vojnemu davku so zavezani tudi večji donosi takih družb, ki so na podstavi posebnih zakonov docela ali deloma oproščene pridobnine.
§ 2.
Pri družbah, ki inityo svoj sedež v tuzemstvu, je davčna podlaga večji donos, ki so ga dosegle v vojnem opravilnem letu 1916, oziroma 1917 nasproti poprečnemu čistemu donosu iz opravilnih let v miru (§ 6, I).
Pri družbah, ki imajo svoj sedež v inozemstvu, pa obratujejo opravilo v tuzemstvu, velja za večji donos tisti znesek, za katerega presega iz tuzemskega obra'a doseženi čisti donos (§ 4) poprečni čisti donos opravilnih let v miru (§ 5, I, odstavek 1 in 2). Ako se je začel tuzemski obrat šele v vojnih opravilnih letih, je smatrati za večji donos doseženi čisti donos.
Davčna dolžnost tuzemskih družb odpade, ako cisti donos ne presega
5	odstotkov uapravne glavnice po njenem stanju s pričetkom dotičnega vojnega opravilnega leta.
§ 3,
Ako se je končale prvo vojno opravilno leto pred 31. dnem decembra 1911. 1., jo predpisati davek, ki ga jo odmeriti na podstavi računskega sklepa za zadnje vojno opravilno loto, lo s tistim zneskom, za kateroga presega davek, odmerjen na podstavi računskega sklepa za prvo vojno opravilno loto.
.§ ‘1-
Za čisti donos mora veljati donos, ki je poizvedeu oziroma se poizve po določilih n. poglavja zakona o osebnih davkih, odbivši po § 91, lit. c, pri-računjene obresti od posojil in od tega donosa pripadajočo pridobnlno z dokladami avtonomnih korporacij in vojnimi dokladami vred.
Pri družbah z o. z. se jo za poizvedbo čistega donosa ozirati tudi na določila §-115, točka IV, zakona z dne 6. marca 1906. 1. (drž. zak. št. 58). Pri družbah z o. z., zavezanih obči pridobulni, je poizvedeti znesek obče pridobnine, ki se odračuni, po določilih, ki veljajo za družbo z o. z. z napravno glavnico čez milijon kron. Da se poizve znesek naklado, ki se odračuni, je porazdeliti ta davčni znësek v razmerju v posameznih občinah predpisanih zueskov obče pridobnine, oziraje se na kvoto, pripadajočo na sedež družbe. Kadar so uveljavlja ta postavok odbitka, morajo družbo podati vse potrebne izkaze. Občo pridobnino, ki jo je zaračunila družba, z nakladami vred, jo všteti v čisti donos.
V čisti donos tu*zcmskih družb jo privzemati tudi v inozemstvu doso žene opravilne poslodke.
§ 6.
I. Popročni Čisti donos opravilnih let v miru jo, pridržuj«» določilo § 17« preračuniti po posledkih petih opravilnih lot prod 1. dnem avgustu 1914. 1., poizvedenih po § 4 ; pri tem jo izločiti leti, v katorlh sc jo dosegel najvišji in najnižji čisti donos. Pri tuzemskih ' družbah je umevati s tema dvoma letoma, ki ju jo izločiti, leti z naj višjim in najnižjim čistim donosom v razmerju k napravni glavnici (II) po njenem stanju s koncem dotičnega opravilnega leta. .
Pri družbah, ki niso obstajale pot opravilnih let v miru, jo preračuniti poprečni čisti donos po posledkih zadnjih treh opravilnih lot v miru in, ako družba tudi tako dolgo šo ni obstajala, po posledkih krajše dobo njenega obstoja.
Ako so jo v teku poprečnih lot pomnožila napravna glavnica, jo pri-računiti k čistemu donosu za čas pred pomnožitvijo glavnico znesek letnih
6	odstotkov pomnožitvo glavnice.
Ako se poprečno podajo izguba, je šteti, prldržujč določilo § 17, za poprečni Čisti donos ničlo.
Ako je napravna glavnica vojnega opravilnega lota višja nego glavnica zadnjega merodajnega poprečnega leta, Jo za prermčun večjega donosa za vojno opravilno leto priračuniti k poprečnemu čistemu donosu, poizvedenemu po sprednjih odstavkih, 6 odstotkov zvisbe glavnico; ako so je pa zvišala glavnica Žele v teku vojnega opravilnega leta, jo priračuniti lo tisto kvoto, ki ustreza ostanku leta po zviš&Dju glavnice.
Ako se vplača zvišana glavnica v več obrokih, je smatrati za čas zvišanja glavnice zadnji rok vplačila.
Ako so je družba v mirovnih ali vojnih opravilnih letih za nadaljevanje istega podjetja izpremenila v drugo družbo v § 1 oznamenjene vrste, je poizvedeti poprečni donos, oziraje so na opravilne poslodke, in, ako gre za vojni davek tuzemske družbe, tudi vpoštevaje napravno glavnico podjetja v prejšnji obliki družbe. To določilo jo primerno uporabljati tudi pri delniških družbah, ki so s fuzijo vzprejele vase kako drugo družbo.
II. Z a napravuo glavnico velja vplačana osnovna glavnica (§ 30), pri-stevši bilančno izkazane prave reserve ; toda iz dobičkov vojnih opravilnih let j narejenih reserv, nadalje pomnožb osnovne glavnice iz takih dobičkov ali reserv ni vračunjati v napravno glavnico.
V letih 1916 in 1917 izvršenih novih vplačil na osnovno glavnico ji ni priračunjati toliko, kolikor v teh letih ni bilo potrebno vzprejeti nove glavnice za vzdrževanje ali razširjenje opravila. Ako so pokažejo v torn oziru pomisleki, je izprositi mnenje izvedencev in, ako ti'eba, izjavo dopustilnega oblastva.
Bilančno izkazane odnoso izgub ter odvzetja iz reservnih zakladov, ki jih je sklenil občni zbor, je odračuniti od napravno glavnice toliko, kolikor presegajo pomnožbe najiravne glavnice, na katere sc ni ozirati po sprednjih odstavkih.
§ 7.
Družbe, ki imajo delnice ali deleže druge družbe, imajo pravico odbiti od Čistega donosa vojnega opravilnega leta večji prejemek, ki so ga dobivale iz omenjenih delnic ali deležev čez poprečnino v § 5, I, odstavek 1 in 2, ozna-menjenih opravilnih let v miru, ako so v dotienem vojnem opravilnem letu ob času, ko so jo sklepalo ö razdelitvi dobička drugo družbe, imele več nego eno petinko vseh delnic ali deležev te poslednje družbe in so je drugi družbi naložil vojni davek od donosov, iz katerih prihajajo'omenjeni večji projemfci.
Višina večjih^ prejemkov, ki so morejo izločiti, 6e določi po posesti k delnic ali deležev v času, oznamenjenem v odstavku 1.
Kolikor posest v vojnem opravilnem letu no presega posesti v zadnjem ! mirovnem opravilnem letu, je preračuniti večji prejemek, ki so more izločiti, %■ iz razliko med deleži dobička, pripadajočimi v tem letu na posest voji»9ga leta, iu deleži dobička, pripadajočimi na enako število delnic in deložev v poprečnih , letih. Za posest delnic iu deležev, ki sega čez stanjo zadnjoga mirovnega opravilnega leta, so podaja večji prejemek, ki se more izločili, iz primerjave ] v vojnom opravilnem letu nanje pripadajočih deležev dobička s Sodstotnim j obrestovanjem glavniškega zneska, porabljenega za nabavo delnic iu deložev.
Vse merodajne okolnosti morajo družbe verojetno izkazati.
§ 18.
DavČui zavezanec more zahtevati, da se odračunijo od čistoga donosa vojnega opravilnega leta (vojnega leta) tisti v njom obsežoni zneski dobička, i glede katerih sc temeljito (s predložbo faktur, uradnih cenikov, mnenj izvedencev in dr.) dokaže, da izvirajo iz manjšo ocenitve zalog blaga in sirovin, i ki se jo dala v podstavo zadnji bilanci v miru.
§ 20. ' *
Vojnega davka ni odbijati niti ob odmerjanju tega davka uiti tudi ob odmerjanju pridobnino, oziroma dohodnine.
§ 21.
Ako so pokaže v enem v«vjnih opravilnih let (vojnih lot) izguba, jo jo odbiti od večjega donosa, oziroma večjega dohodka drugih let.
§ 21.
Ako so s prlkmtbo davka, ali zatajbo, storjeno po razglasitvi tega zakona, lužen piidobuino ali dohodnino prlkrnti ali prikratbi izpostavi tudi vojüi davek, je poleg kazni zaradi prikratbe ali zatajbo pridobnino ali dohodnine naložili tudi kazen zaradi prikratbe ali zutajbe vojnega davka.
Za zatajbo davka volja tudi opustitev dodatnega priznanja v vojnih letih doseženih, toda v teh letih ne zaračunjenih dobičkov uli opustitev dokaza do konca 1919. 1. ne zaraounjonlh dobičkov (§ 19).
§ 26. «
Ako so no ukrene zaukaz, ki bi se razlikoval od tega, Je na vojni rtav^k zmislu primerno uporabljati določila II. ali IV., nadaljo V. in VI. poglavja zakona o osebnih davkih ter druga zakonita določila, ki so tičejo neposrodnjib ose buli) davkov.
Izpisek iz zakonu z dne 17. aprila 1018.1. (drz. zak. št. 100), obsegajočega raztegnitev lojnega davka na višjo opra* vtlne donose družb iz I. 1918. ter obsegajočega razjasnjujočo določilo k dosedanjim predpisom o vojnem davku.
Člen I.
Vojnt davek ho razteza na vočje donoso družb iu večji dohodok posameznikov iz leta 1918. Za loti 1916. iu 1917. veljajoča določila zakona z dno 16. februarja 1918. I. (drž. zak. št. 06) so zmMu primerno uporubjnjo tudi za leto 1918.
Člen II.
Določilo § 21 v členu I omenjen«*;'» zakona so uporablja tako, du se izgubo, ki »« podajo v vojnem opravilnem letu (vojnem letu) 1918, no morojo odbiti od večjega donosa, oziroma večjega dohodka prejšnjih let.
Oien IV.
Za izgub«» v zmislu § 21 v členu I omenjenega zakona ni smatrati golil» manjšiii donosov (manjšega dohodka) v primeri z donosom (dohodkom) mirovnih let. To velja tudi glodo vojnega davka (davku od vojnih dobičkov) lot 1911 do 1917.
Iz c. kr. dvorno in državne tiskarne. 449818