Leto fil., štev. 50 V LTamjanf, torek dne 28. februarfa 1922 roaamegna «tev. 50 par« Z K Izhaja ob 4 zjutraj* Stane celoletno , . 240 S mesečno. ...... 20 m za inozemstvo .. 600 m Oglasi za vsak mm viSine stolpca (58 mm) . S K «iali oglasi do 30 mm atolpca (58 mm) . t m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva eesta št. VBji Tatefoa it IZ Opravnlštvot Ifpsernova nlica t. bi? Telefon it K Račun kr. pošt. ček, tnadt štev. 1L842. Ljubljana, 27. februarja. tn sik gre skozi opozicijonal-no časopisje. To pot velja gonja nradništvu. Seveda je »Slovencu* ali »Jugoslaviji* ali »Avtonomistu* ali »Naproju* toliko za uradništvo, kakor za lanski sneg. »Naprej* piše danes uvodnik, ki še ne vč, da je za uradniške doklade potrebni kredit že uzakonjen. Odkar nasprotniki mislijo, da se da tu kaj odkrhniti na škodo demokratske stranke, so kar v en glas zagnali svoj husa, liusa, husa! Na vseli straneh doni njihov lovski rog. Položaj je navidezno ugoden, trenutek dobro izbran. V državnih blagajnah ni denarja, i>ovsod se šele učimo uprave, svetovna kriza veže roke tudi Jugoslaviji. Demokrati so vseli delo v roke in ker delajo, nosijo tudi odgovornost za nedelo — drugih. Tako hoče in trdi logika politične demagogiji. Ali je uradniško vprašanje defiru-tivno rešeno? Gotovo ne. Z uradni-štvom vrod se dobro zavedamo, da je dosežen le delni uspeh, ki gotovo za-ostaje za upravičanimi zahtevami razmer. Toda, uspeh je vendar tu, je pozitiven in — dalekosežen. Pogoj, (Is. mora biti najprej izvršena redukcija uradništva, predno se izplačajo novi dodatki, je od vsega začetka pomenil opasnost, da se izplačila zavlečejo do nedoglodnosti. Saj vemo — nele iz domačo prakse, temveč iz skušnje y vseh državah — kako polagoma vršijo parlamentarne komisijo svoje delo! To je sedaj presekano. Uzakonjen je termin za pričetek izplačevanja novih dodatkov, odrejen je postopek in odobren je potrebni kredit v zakonu o proračunskem provizoriju. Izplačevanje novih dodatkov je torej sodaj brezpogojno in se 1. aprila avtomatično prične. Ne tajimo, da se je ta uspeh dosegel z velikim napoi om in pristavljamo, da bi bil lahko večji, ko bi bila opozicija, ki ga naknadno skuša omalovaževati. pozitivno podpirala posebno slovenske in hrvatske demokrate v borbi s finančno upravo. Razliko med besedami in dejanji vidimo tam, kjer je slavna opozicija sama v položaju, da nekaj ukrene. N. pr. na ljubljanskem magistratu. Plače ljubljanskih mestnih uradnikov odgovarjajo plačam državnih uslužbencev. Beda je tu ravno tako velika kakor tam. Pa magi-stratna koalicija mirno čaka. da bo državna uprava šla naprej in beda lastnega uradništva je ne vzpodbudi k pozitivnim ukrejKjm tam, kjer bi mogla pokazati svoje zlato srce! Isti pojav vidimo pri draginjsketn problemu. Citaj opozicijonalne liste s treznim preudarkom in ne ubraniš se vtisa, da jim je draginja le dobrodošla prilika za nove »opozicijonalne* kampanje. Draginjski problem se ne rešuje z nemogočimi teorijami in samimi obtožbami. Mi smo opetovano opozorili na kardinalno napake naše finančne in splošne gospodarske politike in potrudili smo se, najti konkretne predloge, ki se dajo spraviti v sklad z realnostmi agrarne države. To je edina pot. da se zagrabi problem pri jedru in se ga spravi v diskusijo, ki obeta pozitivne uspehe. Naivne teorije poboljševalcev sveta stremijo le za demagogičnimi efekti, toda ne dajo prebivalstvu ne več in ne cenejšega bruha. Finančni minister Kumanudi je izjavil, da pripravlja revizijo naše izvozne politike. S tem bo mnogo dose-ženo, toda ne vse. Pri aprovizaciii 'r treba praktičnega sodelovanja neposredno prizadetih. V tem oziru nam sme služiti za vzgled velika pažnja. ki jo temu vprašanju posveča zagrebški pokrajinski namestnik Demotrovič, ki je demokrat in seveda zato v očeh opozicije ni polnovreden. Z energično doslednostjo in osebnim izpostavljanjem je namestnik Demetrovič dosegel 10 milijonov dinarjev kredita za prehrano pasivnih krajev svojega področja. Pri nas imamo velike aproviza-cijske organizacije, se hvalimo, da imamo strokovnjakov na pretek, pa praktičnih |>oskusov lečitj zlo takoj in ne čakati na gospodarske obrate, ne vidimo nikjer. Zato pa je tem večja vnema pri zabavljanju. Opozicijonalno časopisje iznaša zadnje dni take glupe gorostasnosti in izkrivljuje dejstva na tako brezvesten način, da kompromitira vsako resno akcijo za zboljšanje razmer. V tem leži velika opasnost. Jugoslavija se nt da lečiti s Sintarskimi recepti, činov-niško vprašanje se ne rešuje s Pesk >-vimi vici o prvem aprilu, politični problemi ne z ogorčenmn apeli, drasrirva ne s samimi resolucijami in protesti. Povsod treba dela, ki mnogokrat greši, se prenagli, krene na strankota, ne dosesa želieneaa cilia. na vendar Split, 27. februarja. (Izv.) Včeraj je vršilo tu na inicijativo nacijonali-stične mladine velikansko protestno zborovanje meščanstva proti Radič^-vemu memorandumu. Predsedoval jc dobrovoljec dr. Puharič, govorili pa so dr. Krstulovič, dr. Jablanovič, žu-l»n dr. Tartaglia, predsednik demokratske stranke dr. Grisogono in eden izmed urednikov splitske »Nove Dobe*. Vsi govorniki so naglašali, da je hrvatski memorandum navadno izdajstvo in višek politične norosti. Ogor- Beograd, 27. febr. I(zv.) Na današnji popoldanski seji narodne skupščine so je po običajnih formalnostih najprej preči-talo poročilo zakonodajnega odbora o pregledu koncesijo za ribolov na ohridskem jezeru. Ko bo poročilo natiskano in razdeljeno poslancem, bo stavljeno takoj na dnevni red skupščine. Minister pravde jo zahteval izročitev posl. Radiča sodniji zaradi prestopka proti §§ 92, oziroma 103 k. z. Ker so prestopki poslancev Vladimira Pušcnjaka, Josipa Klekla in Ivana Majcen za sodno postopanje že zastareli, je minister pravde odstopil od zahteve, da se izroče sodniji. Poročilo se bo predložilo imunitetnemu odboru. Dalmacija proii blokaškemu izdajstvu SIJAJNA MANIFESTACIJA V SPLITU. ' . / čenje naroda je bilo velikansko in je bilo ponovno slišati vzklike: »Na ve-šala!* Zborovalci so priredili državi, narodnemu edinstvu, kralju in Jugo-slovanstvu viharne ovacije in sprejeli soglasno resolucijo, ki obsoja memorandum kot akt velcizdajstva in izraža ogorčenje, da je akt kot odini Dal-matinec podpisal tudi dr. Drinkovič. Enaka veličastna zborovanja so se vršila tudi po drugih dalmatinskih mestih. Seja narodne skupščine Nova italijanska vlada HLADEN SPREJEM V JAVNOSTI. RAZPRAVA O POSLOVNIKU. Skupščina je nato prešla na dnevni red. Prečitano je bilo poročilo odbora za poslovnik z oddvo.enimi mišljenji jugoslovanskega zcmljoradniškega in socialdemokratskega kluba. V generalni debati o načrtu poslovnika je najproje razložil izvestitelj dr. Ninko Perič glavne principe, na katerih sloni sestava poslovnika. Govorila sta potem poslanca Costinčar in dr. Trumbifi, ki sta izvajala, da je pri formulaciji nekaterih točk poslovnika odbor stal pod pritiskom vlade. Na izvajanja poslanca Trumbiča je odgovarjal minister Trifkovič, nakar je potem še enkrat govoril poslanec dr. Trum-bič. Soja je bila zaključena ob 20. uri. Rim, 27. februarja. (Izv.) Poslanec Luigi de Facta je v soboto večer po dvadnevnih pogajanjih sestavil novo koncentracijsko vlado brez fašistov in socijajistov ter ob 20-25 predložil kralju listo svojega ministrstva, katero je kralj odobril. Novi kabinet je sestavljen tako - le: Predsedstvo vlade, notranjo zadeve in osvobojene pokrajine: Luigi de Facta. Zunanje zadeve: Karel Schanzer. Kolonije: Giovanni Amendola, Pravosodje in Vere: Luigi Rossi. Finance: Giovanni Batt. Bertone. Zaklad: Kami! Peano. Vojna: Pietro Lanza di Scalea. Mornarica: Roberto de Vito. Prosvuta: Antonio Anile. Javna dela: VIncenzo Riccio. Poljedelstvo: Giovanni Bertinl. Trgovina in industrija: Teofilo Rossi. Delo in socijalna skrb: Orlando delta Sbarbo. Železničars!fa konferenca v Beogradu Beograd, 27. febr. (Izv.) Včeraj se je vršila v veliki občinski dvorani konferenca udruženja narodnih železničarjev. Konferenci so prisostvovali šef želczni-čarsko delavske komore 1'avičevič, delegat trgovsko komore v Beogradu in tfe-legatje narodnih železničarjev. Na predlog g. Ace Diniča je bilo sklenjeno, da 6e za vprašanje matericlnih odnošajev in vprašanje prometa skliče za 1. maj konferenca, ki naj prouči vse momente, ki zadržujejo promet in vse gospodarsko življenje. Sprejeta je bila rcsolucija, ki zahtova, da se namesto dosedanjega birokratskega sistema uvedo v železniški upravi ko-mercioneini sistem, da se i vsemi sredstvi omogoči redni promet in da se izvršujejo vsa popravila v domačih delavnicah; da se izvede povišanje plač železničar-skih uslužbencev v razmerju S plačami pri privatnih podjetjih. Osnujejo naj se strokovne Sole za izpopolnitev strokovne izobrazbe ielezni-čarjev. Železniške tarife naj se akomodirajo potrebam trgovine. Izvede naj se unifikacija železničarske službe pri raznih ravnateljstvih potom zakona, uredb in pravilnikov. Rcsolucija naposled z obžalovanjem koiistatira, da na tej konferenci ni bilo nobenega delegata prometnega ministrstva. — Pošta in brzojav: Cofoma di Ce-saro. Rim, 27. februarja. (Izv.) Pactovo ministrstvo je včeraj priseglo kralju. Prvi komentar: pišejo zelo resignirano. Za kabinet je na eni strani značilna premoč Giolittiancev. na drugi strani pa majhna udeležba Pipiievcev, ko najbrže za ta pa-clfikacijski kabinet, niso hotel! dati svojih najboljših mož. Tudi pristaši Nittlja niso hoteli dati svojih najspretnejših politikov za to ministrstvo. Vlada najbrže ne bo dolgo na krmilu, ker pomenja le nov korak naprej v notranji krizi Italije, kjer bo prišlo prej ali slej do novih volitev. Posamezni ministri ne bodo mogli izpre-meniti razvoja položaja. Inozemstvo se zanima najbolj za Schauzerja. ki se ie na washingtonsld konferenci in pri drugih mednarodnih sestankih mnogo naučil, kar se tiče gospo« darskega vprašanja. Menijo, da bo v Genovi dobro nastopal za interese Italije, zlasti če ga bo podpiral Tittoni. Na vsak način bo Italija sprejela novi datum za konferenco, ki so ga predlagali zavezniki. Popolen sporazum med Anglifo in Francijo IZJAVA LLOYD GEORGEA O B OULOGNESKEM SESTANKU. — VSEBINA SPORAZUMA. ZOPET PREKINJENA POGAJANJA Z AVSTRIJO. Beograd, 27. februarja. (Izv.) Avstrijsko jugoslovanska pogajanja za ukinje-nje sekvestrov so zopet ukinjena, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma. Avstrijski delegati bodo morali dobiti nova navodila. NOVA MUSLIMANSKA MINISTRA V AVDIJENCI. Beograd, 27. februarja. (Izv.) Kralj prejms pojutrišnjem nova muslimanska ministra, trgovinskega ministra Viloviča in ministra za narodno zdravstvo, Ome-roviča v posebni avdijenci in bosta pri tej priliki najbrže položila tudi prisego. RADIKALCI OVIRAJO DELO ZA UPRAVNO RAZDELITEV. Beograd, 27. februarja. (Izv.) Danes bi se bila imela vršiti seja odbora za administrativno razdelitev države, ki se pa ni mogla vršiti, ker se je istočasno vršila važna konferenca radikalnega kluba. Ker je bila na dnevnem redu upravna razdelitev Srbije, je verjetno, da peka struja ra-dikalcev zopet sabotira delo v odboru, kakor je to storila že tudi popreje. SEPARATISTIČNI PORAZ V KAR-LOVSKEM SOKOLU. Karlovac, 27. februarja. (Izv.) Včeraj se je vršila tu velika sokolska skupščina, na kateri so dobi"! pristaši jugoslovcnstva 120, blokaši pa 50 glasov. Blokaši so zaradi tega sklenili stopiti Iz društva In ustanoviti svoje. RATHENAU POJDE V RIM. Rim, 27. februarja. (Izv.) Nemški zunanji minister dr. Rathenau odpotuje v kratkem v Rim, da poseti rimsko vlado. ustvarja in je zato edino sredstvo napredka. V usodepolni zamenjavi besede z dejanjem leži Droblom vseh problemov naše države. IZ ŠVICE IZGNANI HABSBUR2ANI Bern, 27. februarja. (Izv.) Švicarsko zvezno državno pravdništvo objavlja listo onih oseb, ki so pripadali bivšemu dunajskemu dvoru in bili v službi pri razccsar-ju Karlu in ki so sedaj po členu 70 zvezne ustave izgnani iz Švice. Lista vsebuje nastopna imena: nadvojvoda Maks, nad-vojvodinja Marija Jožefa, nadvojvodinja Marija Anuncijata ter Marija Terezija, dvorni kaplan Scydl. grof Waldemar Le-dochowski, fregatni kapetan Emerih Schonta, kapetan Kari \Verkmann pl. Ho-hensalzburg in njegova soproga Elza, generalni ravnatelj baron Steincr in njegova soproga Irena, Icgacijski svetnik mejni grof Pallavlcinl s soprogo, poslaniškl ataše Demeter baron Hyo, legacijski svetnik Adalbert pl. Glatz, sekcijskl načelnik dr. Robert Schlager, Ivan Aller, imenovan Adler, trgovec Ozvald Furkaš, pilot Zim-mermann iz Dessana ter bivši konzul pL Fischer-Anker. ZASLUŽNA KAZEN ZA BANKO. Beograd, 27. februarja. (Izv.) Finančni minister Je kaznoval zagrebško »Banko za trgovino, obrt in Industrijo* za 200 tisoč Din globe, ker je kupovala devize na račun »Deutsche Arrar- und Industrie-bank. v Pragi. Banki le tudi odvzeto dovoljenje za nakupovanje deviz in valut. PRED NOVIM SOCIALNIM BOJEM V AVSTRIJI. Dunaj. 27. februarja. (Izv.) Delavci v tkalni industriji so s 1. marcem odpovedali kolektivno pogodbo, ker so delodajalci Izjavili, da že sedai ne morejo Izplačevati doklad, določenih na podlagi kolektivne pogodbe. Delavci so sklenili na--stopiti z vsemi bojnimi sredstvi proti delodajalcem ŽITNE CENE V NOVEM SADU. Novi Sad, 27. februarja. (Izv.) Današnje žitne ccne: baška pšenica 1900, srbska 1920, koruza, baška kolodvor Novi Sad 1350, banatska 1340, moka št. 0 24.50. št 2 23.50. št 6 22.00. London, 27. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Llojd George je izjavil v razgovoru s posebnim poročevalcem Reuterje-vega urada po svojem povratku iz Bou-logna, da sta se s Poincarčjem sporazumela, da ni pred 7. aprilom, ko 6e sestane genovska konferenca, potreben noben nadaljnji sestanek Brez dvoma so se v prostodušnem razgovoru odstranile vse težkoče. Na sestanku med obema državnikoma se je predvsem razpravljalo o genovski konferenci in o vprašanjih, ki se bodo tam obravnavala. Vprašanje, aH se bo Rusija pripoznala, je odvisno od Rusije same in od stališča, ki ga bo zavzela na genovski konferenci. Nadalje je Lloyd George izjavil, da je po njegovih razgovorih antante tako složna, kot nikoli poprej. Kar se tiče angorske pogodbe, se o tem vprašanju ni moglo razpravljati, ker še ni bila sestavljena italijanska vlada, da bi se o tem pogajala. To vprašanj« bo razmotrival zunanji minister Francije, Anglije in Italije. Llovd George je še dostavil, da sta se on in Poincarč razgovarjala o fran-cosko-angleškem paktu, vendar pa jima za to vprašanje ni ostalo mnogo časa, ker so bila na dnevnem redu važnejša vprašanja, zlasti genovska konferenca. Pariz, 27. febr. (Izv.) Poincart in Uoyd George sta se sporazumela, da se na konferenci v Genovi ne bo razpravljalo o mirovnih pogodbah, ki so se podpisale s Francijo. Ta pridržek pomeni, da genovska konferenca ne bo že v naprej priznala onih pogodb, ki jih je sovjetska Rusija sklenila v Brestu Litovskem s baltskimi državami. Konferenca ee ne bo bavila z vprašanjem reparacij. Dalje ste se ministrska predsednika porazumcla: 1.) da udeležitev sovjetske vlade na konfcrenci še ne pomeni njenega priznanja; 2.) pri razpravi o ruskih dolgovih se ne bo oziralo na vojne dolgove, zlasti ne na one, ki so v zvezi z Denjikinom in Kolčakom; 3.) obveznost, ki jo bodo prevzele evropske drŽave, da se ne bodo medsebojno napadle, ne pomenja, da se bodo zavezniki v bodoče odrekli sankcijam proti Nemčiji ali pogodbam, ki so sedaj v ve-'javL Poincare je mogel ugotoviti, da Lk>yd George ne bo sprožil na konferenci vprašanja razorožitve na kopnem. Kakor se zdi, se more sedaj smatrati, da se je dosegel sporazum tudi glede angleško-fras-coskega pakta in je Anglija pripravljena skleniti ta pakt za daljši čas. Predkonferenca zaveznikov London, 27. februarja. (Izv.) Kakor se govori, se dne 6. marca sestanejo v Londonu zastopniki Velike Britanije, Francije. Italije, Belgije in Japonske, da odredijo pri prave za genovsko konferenco po onih glediščih, ki so se določila na za/l n jem sestanku med Poin-carčjem in Lloyd Georgem. SESTANEK MED POINCAREJEM IN SCHANZERJEM. Pariz, 27. februarja. (Izv.) Kakor se doznava od poučene italijanke strani, je izrazil Poincarč željo, sestati se z novim italijanskim zunanjim ministrom Schanzerjem, ki so na svojem povratku iz Washingtona t Rim pelje skozi Pariz. Schanzer dospe jutri z italijansko delegacijo v Le Ha vre. Poincaič «e sestane z njim ali jutri zvečer ali pojutrišnjem dopoldne. ZA RAZDELITEV NEMŠKIH PLAČIL. Pariz, 27. februarja. (Izv.) Finančni ministri Francije. Anglije, Italije ln Belgije se sestanejo najbrže dne 9. marca v Parizu, da se sporazumejo o razdelitvi nemških plačil za stroške zasedbe, o Izvršitvi wiesbadenskega dogovora in o medzavezniškem dogovora z dne 30. avgusta 192L BRZOJAVNI PROMET S TURČIJO. Beograd, 27. februarja. (Izv.) Poštno ministrstvo je odredilo zopetno otvoritev brzojavnega prometa s Turčijo za privatnike, ki Je bil do sedaj prepovedan. V brzojavkah, ki se odpravljajo preko Grčije, se plača za vsako besedo 49 in **o! , centima v zlatu. Rusija za odgoditev genovske konference Moskva, 27. februarja. (Izv.) Cičeriu je poslal italijanski vladi noto, v kateri prosi za kratko odgoditev genovske konference. Prošnja se utemeljuj? s tem, da Rusija v določenem kratkem roku ne more izvršiti vseh predpriprav. Nadalje zahteva Cičerin e.ksteri-torialnost za ruske odposlance, prosto dopisovanje ter pravico pošiljati v Moskvo šifrirane brzojavke. Dr. Benei o ureditvi odnoSaiev z Rusijo Rim, 27. februarja. (Izv.) Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš je pred svojim odhodom iz Pariza izjs« vil sotrudniku »Tribune*, da je za genovsko konferenco važno, da pridejo evropske države nanjo z namenom vzpostaviti z Rusijo gospodarske orl-nošaie. Boljševizem bo v 10 letih izginil. Zaradi tega je vzpostavitev odnošajev z Rusijo potrebna. Ako bi se na konferenci omogočili mednarodni odnošaji z Rusijo, bi se moralo to zelo pozdraviti. Na vprašanje, kaj je resnice na ve. 5 te h o zvezi med Franciio in Malo an-tanto, je odgovoril dr. Beneš, da so vesti izmišljene. Končno ee je izjavil za sistem mednarodnih garancij, po katerem bi se države strnile v skupne in e tem dobile jamstvo za svoj obstoj. AVSTRO MADŽARSKA POGODBA. Budimpeita, 27. februarja. (Izv.) Med madžarskim zunanjim ministrom grofom Banffyjem in avstrijskim poslanikom Knoblochom podpisana po-sodba med Avstrijo in Madžarsko ima 14 členov. Polefaf v Sofggr!!? ftcoiiifefja je vsled tega zagrozila z re-- I presaliiami in vlada je sedaj res pre- ,Vladna zmaga pri občinskih volitvah, i klicala" svojo prepoved, toda medtem so se občinske volitve že izvršile. Vladna intriga je storila svojo dolžnost, kajti občinske volitve so prinesle Stambolijskemu sijajno zmago. Sedaj mu ne more več škodovati, ako se izkaže, da je bil glavni_ adut_ v njegovi volilni agitaciji — izmišljen. Politične beležke '-f- Užaljeni verski čut. Ob izvolitvi papeža smo konštatirali, da sv. Duh že nad 500 let redno izbira Italijana za papeža. Takrat je »Slovenec* rekel, da smo žalili njegov verski čut. Pozneje je »Slovenec* napisal, da naj gredouradniki kidat sneg in čistit poplavljene ljubljanske ulice, mi pa smo odgovorili, da naj raje opravijo to delo brezposelni korarji itd., če že mestna občina ne more, — in glej, »Sloven- določilih mirovne pogodbe izvesti. Kakor znano, se je trudil gosp. Stambolljski na vse načine, da bi dosegel v zapadnih političnih centrih revizijo določb mirovne pogodbe, vsaj dede vojske. Dokazoval je, da je v iz-hljučno agrarni državi, kakršna je Bolgarija, samo iz prostovoljcev sestavljena vojska ne mogoča. Šel je celo tako daleč, da je izjavil, da mora odklanjati odgovornost za vzdrževanje redu, ako se mu ne dovoli, da sme vsaj mal kontingent armade sestavljati potom rekrutiranja. Mirovna pogodba določa namreč slično kakor za ostale premagane, države tudi za Bolgarijo razpust redne, potom prisilnega rekrutiranja sestavljene armade in njeno nadomestilo z najemniki, oziroma rs-ostovoljci. Kljub temu pa, da je znala bolgarska vlada — vse drugače kakor naša! — vpreči v svojo propagando veliko inozemsko časopisje, 'zlasti londonsko in pariško, Stambo-lijski s to svojo zahtevo ni mogel prodreti. Tudi bavbav z izgredi pri občinskih volitvah mu ni pomagal in Bolgarija bo morala sedaj vendarle izvesti vsaj to mirovno določbo. Bolgarsko javnost vznemirjajo zadnji čas ve;dno znova govorice o zaroki kralja Borisa s hčerko italijanskega kralja Jolando. Očividno po naročilu vlade, molče sicer listi o tem vprašanju ko grob, zato pa se o njem tem več govori. Splošna prevladuje mnenje, da bi bila ta zaroka za Bolgarijo nujna državna potreba, ker bi se sicer, zlasti sedaj po zaroki kralja Aleksandra z romunsko Marijo, lahko zgodilo, da ostane Bolrarija popolnoma osamljena. Oni redki zagovorniki iskrenega sosed sta z Jugoslavijo sicer svare pred tem korakom, češ, da bi postalo potem bolgarsko - jugoslovansko razmerje še bolj napeto, kakor pa je podoba, so ti v veliki manjšini. Kakor stoje stvari danes, je odvisno le od Italije, oziroma od princese Jo-lande same, ali pride do rodbinske ■zveze med Rimom in Sofijo ali ne. Zanimiv spor je nastal med bolgarsko vlado in zavezniško reparacijsko komisijo v Sofiji. Teden dni pred občinskimi volitvami je namreč izdala vlada uraden razglas, da je vrhovni bvet v Parizu dovolil Bolgariji za. vsa njena iz mirovne pogodbe izvirajoča plačila triletni odlosr. Vladni agitatorji so seveda izrabili to kot sijajen uspeh Stambolijskega in njegove vlade kot najostrejše orožje r>roti svoiitn volilnim nasprotnikom. Reparacijska komisija v Sofiji pa je bila vsled omenjene vladne izjave peronoma per-fieksna, ker sama ni imela o odgodit-vj reparacijskih plačil nikakega obvestila in tudi na svoje vprašanje v Parizu ni mogla dobiti pritrdilnega odgovora. Izdala je zato demanti dotič-nega vladnega razglasa in ga dostavila vsem bolgarskim listom. Ko je vlada za to znala, je časopisju prepovedala demanti objaviti. Reparacijska nedeljska smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije Smučarski šport zasluži, da postane U3Š najpopularnejši zimski šport Letošnja smuška sezona je končala v nedeljo s prideditvijo, ki se je razvila v nepričakovano manifestacijo, pri kateri ie odlično sodelovala sama priroda. Razpust armade. — Vprašanje kraljeve zaroke. — Volilni trik gosp. Stambolijskega. ot. Beograd, 25. februarja. V nedeljo dne 19. t. m. so se vršile ;<- Bolgariji občinske volitve. Volilni l'Oj je bil zelo oster in srdit, ker so se združile vse opozicijonalne stranke, da pri volitvah, ako že ne premagajo, pa •■■saj oslabe vladno stranko g. Stambolijskega. Dasi bo kmalu že teden dni od volitev, iz Sofije vedno še ni nikakih točnih poročil. Uradna agen-tura javlja dan za dnevom samo, da je doživela opozicija nepričakovan poraz in da je zmagal gosp. Stambolij-ski celo sijajnejše, nego so se ou in njegovi pristaši nadejali. Tudi o kakih izgredih dosedaj niso poročali. Verjetno je, da so bile tozadevne alarmantne vesti, ki jih je pošiljala pred volitva- občina ne more, — in --------_ mi bolgarska vlada v svet, samo trik, gev» verski čut je zopet užaljen. Pri p katerim je hotela vlada zavleči raz- prihodnjih volitvah bodo iz katoliške rmst redne vojske, ki bi ga morala po cerkve izključeni vsi, ki ne bodo gla- --------—sovali z SLS ali eno njenih zaveznic. Kdor ni »Sloveučevega* mnenja, žali verski čut! -j- »Tajne seje.» Neresna žurnalisti-ka. ki se ne potrudi, da bi se vpoznala z najprimitivnejšimi občo veljavnimi predpisi parlamentarnega post^anja iznaša zadnje dni v svet »senzacije* o tajnih sejah »odbora za razdelitev države*. Tako objavlja n. pr. nedeljski »Jutarnji List* dramatično prikrojeno poročilo o skrivnostnem konventiklu, pri katerem so položili na mizo zemljevid Jugoslavije, opremljen z usode-polnimi granicami, ki jih je začrtal kot oblastne meje gospodin Pašič. »Jutarnji List* je celo v položaju, da z debelimi črkami objav! ia »Pašiceve oblasti* in brumni čitatelji seveda strmijo nad informiranostjo blokaškega oficijoza. ki vse vidi in vse vč. kateremu ne ostanejo prikrite niti tajnosti najtajnejšib zarotniških odborov. Pri eni luči pogledana stvar ni tako skrivnostna. »Pašiceve granice* se nahajajo namreč že v vladinem predlogu zakona o razdelitvi v oblasti, o katerem se že dobra dva meseca govori in piše. »Tajna seja* ni bila nič drugega nego seja posebne komisije (pododbora) zakonodajnega odbora, v kateri^ se vrši prvo posvetovanje o zakonskih projektih glede administrativne razdelitve, uvedbe samouprave in o ureditvi obče državne uprave. Na celem svetu je parlamentarni običaj, da se posvetovanja takih komisij vršijo nejavno, to je, da k njim publika nima pristopa. V našem parlamentu je princip javnosti itak bolj poudarjen nego drugod. Zurnalisti imajo n. pr. pristop k vsem parlamentarnim odborom. V drugih državah so seje teh odborov nejavne. Tako stoji stvar. V najresnej-ših tudi slovenskih listih pa smo zadnje dni čitali ogorčene j>roteste, da je »parlamentarni odbor za razdelitev države* izključil javnost, kar je »nekaj neverjetnega* in da poslanci zakonskega načrta o upravni razdelitvi države še niti v roke niso dobili, kar je zopet »najbolj karakteristično*. Obe trditvi sta pa le posledica nezadostne poučenosti. »Parlamentarni odbor za razdelitev države* sploh ne eksistira. Zakonski projekt se. kakor znano, nahaja pr«1 zakonodajnim odborom, odnosno sedaj pred posebno komisijo, ki ga pripravlja za debato v tem odboru. Ni treba omeniti, da so v tej komisiji zastopane tudi opozicijonalne stranke. Projekt se pa že mesece nahaj v rokah vseh poslancev in je bil n. pr. v »Jutru* skoraj dobesedno objavljen pred mnogimi tedni. -f- «Za našo lepo slovenščino® se bori nedeljska »Jugoslavija*. Seveda proti »Jutru*. Zanimivo je, kako se predejo misli brihtnemu avtorju dotič-nega sestavka. On pravi: »Slovenščina je bogat, prožen, čist jezik. Ta jezik je pa danes napoti nekaterim centralističnim prenapetežem, ki jih zba-da, kakor trn v peti. Zato bi ga silno bro došli!* In gospod župan nas pozdrav! v imenu kraja, naglasa, da se sestajamo Slovenski, hrvatski in srbski smučarji tik najzapadnejše jugoslovanske mejne točke, a želi, da se naš šport krepko razvije, ker je tudi on sredstvo moralnega in fizičnega preroda, spoznavanja domovine, ujedinjenja naroda. Navdušen!, krepki klici »Živeli! Zdravo!* orijo skozi noč. Cele Rateče so na nogah. Vkljub soboti pred pustno nedeljo in vkljub velikemu številu gostov se pa ne razvije nikakršno popivanje in veseljače-nje. Pravi šport zahteva in goji treznost, in gostoljubni Ratečani kmalu odvedejo vsak svoje odkazane mu goste na skrbno pripravljena, udobna in čista ležišča. V nedeljo je solnce že zgodaj pokazalo svojo rastočo moč. Zato se je tekma morala pričeti nekoliko bolj rano, predno se sneg omehča In zlepi. Tekme se je udeležilo 62 smučarjev, med njimi poleg Ljubljančanov tudi Beograjčani, Zagrebčani, Celjani ter domačini iz Kranjske gore in Bohinja. Proga j- vodila izpod Jalovca skozi vso planiško dolino na daljavo 10 km in je bila prav skrbno pripravljena, tir izvožen in markiran z zastavicami. Sploh je bilo vzorno prip-av-ljeno vse potrebno. Tekma sama se je odvila v najlepšem redu in točnosti, brez vsakršnega incidenta. Pokazala je zopet, da imamo dobre moči, s katerimi bomo v doslednem času častno in uspešno nastanili na med- rad! spravili s sveta. En način zato' jim je nesramno smegenje naših naj-j boljših pisateljev. »Kulturni delavec* j je »Jutrovcem* psovka. Drug način, jim je postavno izpodrivanje s suženjsko posnetimi izrazi ix srbohrvaščine.i Tako beremo razne spake, — beograjski centralisti pa niso nič boljši in govore o »hozentregrih* itd.* — Končno1 svetuje, »naj se bratje Srbi ponižajo in pridejo k Slovencem po lepe slovenske izraze, da ž njimi nadomeste ogabne tuje spake*, — »naši ccntrali-sti pa naj »jurišajo* Elužbeno srbščino mesto da pačijo našo lepo slovenščino, dragoceno kuiturno dedščino narodnih buditeljev.* — Podlistek je zares klasična zmes pametne misli z budaloetj-i in obenem zlobo. Menda ree še nismo tako daleč, da bi po strankarski pripadnosti sodili, kdo jo za čistost jezika in kdo ne, in če čitamo v cirilici »herihtarska radnja*, je to gotovo manj po volj; »Jutrovcem*, ko komu drugemu. Toda gospodje, ki pisarijo »Jugoslavijo*, še niso prišli na to. Oni raje obrekujejo. Le zloben človek more trditi ali verjeti, da je komurkoli »slovenščina trn v peti*. Tisti »kulturni delavec*, ki je to pisanje izročil »Jugoslaviji*, je prava karikatura tega naziva, in če se »Jutro* kedaj naroga takšni karikaturi bo prav j in rosni kulturni delavec temu le pritrdil. Kulturni delavci, oni, ki to ime res zaslužijo, niso in ne bodo svojega dela vezali s pustim zabavljanjem in abot-nim podtikanjem, niti z zlorabo kulturnega dela proti političnim nasprotnikom. »Kulturni delavec*, ki piše v »Jugoslavijo*, pa naj se prej sam nauči dobre sloveščine. V soboto zvečer smo dospeli v Rateče. Na postaji velika množica domačinov, godba, pevski zbor, lampijoni, baklje! Ni ga kraja, ki bi bil katerekoli potnike pri nas sprejel tako prisrčno, bodisi da vrli Ratečani že po svoji veseli naravi še priiazneje in prisrčneje sprejemajo goste, bodisi da znajo boljše ceniti veliki pomen športa in tujskega prometa, ali oboje. Vsekakor je sprejem bil veselo presenečenje. Kakor v veliki procesiji smo se podali s postaje v vas. Bila je bajna slika kakor da gremo k polnočnicam. Nad nami iasno zimsko nočno nebo z milijardami zvezd, in od postaje se proti vasi pomika skozi noč vesel dolg sprevod, iz katerega migljajo raznobarvni lampijoni in baklje, ki mečejo svoj svit po belem snegu. Novi cerkveni zvonovi pa potrkavajo z jasnimi glasovi, tudi oni V pozdrav dobrodošlim gostom! V vasi nas sprejmejo nove množice, pred slavolokom z velikim napisom: »Do- Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE, Drama. Torek, 28. febr.: Zaprto. Sreda, 1. marca: »Hamlet*. B. Četrtek, 2. marca: »Gardist*. Izv. Petek, 3. marca: Dramska predstava v opernem gledališču. Sobota, 4. marca: »Svet*. A. Nedelja, 5. marca: Popoldne ob 3. uri »Vražja ženska*. Izv. Zvečer ob 8. url »Hamlet*. Izv. Ponedeljek, 6. marca: Zaprto. Torek, 7. marca: Dramska predstava v opernem gledališču. Opera. Torek, 28. febr.: Popoldne ob 3. »Prodana nevesta*. Izv. Sreda, 1. marca: «Werther». C. Četrtek, 2. marca: »Cavalleria rusticana*, »Plesna legendica*. B. Petek, 3. marca: »Žlahtni meščan*. E. Sobota, 4. marca: »Madame Butcrfly». D. Nedelja, 5. marca: »Faust*. Izv. Ponedeljek, 6. marca: Zaprto. Torek, 7. marca: »Žlahtni meščan*. C. • • • Romanovski-Kogoj priredita v nedeljo dne 5. marca ob U. uri dopoldne v Fil-harmonični dvorani matinejo, na kateri se bodo izvajali v prvem delu samospevi starejših naših komponistov: Maška, Fleišmana i. dr. Naše občinstvo do sedaj še ni imelo prilike slišati teh skladb, ki se odlikujejo po svoji preprosti melodiki, a so srčno občutene, zato smo prav radovedni, kako jih bo sprejelo. Baje misli Marij Kogoj v uvodu govoriti o razvoju slovenskih samospevov. To namero toplo pozdravljamo. Grafična razstava v Zagreba — preložena. Vsled nepričakovanih zaprek se je morala III. jugoslovanska grafična razstava v Zagrebu za sedaj odgoditi. Vršila se bo šele v jeseni. Vsi umetniki-grafiki so že sedaj naprošetii, da zbero do takrat svoja najboljša dela. — Kolegij jugoslo-venskih grafikov, Zagreb-Ljubljana. Dioklecijanova palača v Splitu. Mestna občina Split namerava obnoviti južno zl-dovje ogromne starodavne palače rimskega cesarja Dioklecijana. V kratkem se razpiše tozadevni natečaj. Najboljši trije načrti jugoslovanskih arhitektov dobe nagrade po 30.000, 20.000 in 10.000 kron. narodnih tekmah, čim se naša moštva iz-vežbajo še v drugi običajni panogi, smu-škem skoku na daljavo. V vztrajnosti in distančnem teku pa že sedaj tekmujejo naša moštva z uspehi, doseženimi na najboljših mednarodnih tekmah. Zanimivo ie, da je v nedeljo Izven konkurence tekmoval tudi smukač, ki je opetovano dobil zmagalne nagrade na Semerniku, pa je v Ratečah bil časovno le tretji! Po tekmi smo preskrbeli, da si prive-žemo dušo. In zopet so se pokazale Rateče v najlepši luči. Gosti so se v obeh gostilnah izražali prav pohvalno. »Enostavno, dobro in poceni*, poleg tega pa ona očarujoča rateška ljubeznjivost ln postrežljivost! Popoldne smo morali žalibog kmalu odriniti; vlak je ob petih že čakal in nestrpno sopihal. Zato smo nastopili na ra-teškem trgu v zbor, pred katerim je predsednik tekme, g. univ. prof. dr. Je-senko prečita! izid tekme, razdelil nagrade in se zahvalil vrlim Ratečanom, gospodu županu, g. župniku duh. svetniku Lavtižarju, g. nadučitelju Pečarju, g. Žerjavu za gostoljubni sprejem. Zopet je naglasi!, da je naše število vedno večje, In da bo športno sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev pomagalo njcdinjatl Jugoslovane, nas medsebojno upoznavati in nas učilo poznavati in ljubiti svojo krasno domovino. V tem smislu smo tudi Izmenjavali medsebojne bratske pozdrave s prisotnimi zagrebškimi in beoeralskimi Smrtna obsodba pred ljubljansko poroto Danes ob 9. uri dopoldne je predsednik deželnega sodišča, dvorni svetnik dr. Papež otvoril prvo letošnje porotno zaseda nje. Votanta sta višji svetnik dr. Mladič in okrajni sodnik Avsec. Javno obtožbo zastopa drž. pravdnik dr. Dotnenico, zagovornik je dr. Zirovnik. Pred porotniki se mora zagovarjati Anton Jalen, rojen 1. januarja 1864 v Illebcah na Gorenjskem, krojač in gostilničar s Poljanske ceste v Ljubljani, zaradi umora rač. nad-6vetnika Avg. Zajca. Is obširne obtožnic« posnemamo: Obtoženec je sin kmetskih staršev z Gorenjskega. Izučil se je za krojača in je prišel kot tak leta 1890 v Ljubljano, kjer se je po smrti svoje prve žene leta 1894 oženil z M. Dežmanovo, ki je bila teta umorjenega nadsvetnika Zajca, v čegar hiši na Poljanski cesti je prevzel obtoženec leta 1910 skupaj s svojo ženo gostilno. Med njim in lršnim lastnikom so kmalu nastalo razprtije, deloma političnega, deloma zasebnega značaja. Zato je A. Zaje leta 1918 Jal*nu odpovedal gostilniške prostore. Jalen si je zato kupil svojo hišo v Šiški, ki pa jo je zopet prodal. ker ni dobil dovoljenja, da bi so vselil v njo. Meseca avgusta 1921 je Zaje povišal obtožencu najemnino od 1200 na 2600 K, kar pa je stanovanjski urad na Jalenovo pritožbo znižal na 2008 K. Dne 4. novembra je prejel Jalen od Zajca pismo, v katerem se mu naznanja novo povišanje najemnine. Ko jo dobil naslednji dan še eno tako pismo, ga je v svojem razburjenju neprečitanega raztrgal. Dne 7. novembra je sledilo nato tretje pismo, s katerim je povišal Zaje najemnino na 0000 kron. To je tako razpalilo staio sovraštvo, da je prišel Jalen na strašno misel, da napravi konec in spravi Zajca s sveta. Vzel je iz kuhinje dolg nož in tra shranil v svoji sobi. Ko je prišel A. Zaje domov, je planil Jnlen nanj in mu zadejal z nožem 8 silnih sunkov, ki so povzročili takojšn'o smrt napadr.nega. Obtožnica naposled dokazuje, da je ravnal Jalen premišljeno in preudarno, da gre torej za umor in ne za uboj ter da zločina ni izvršil v duševni zmedenosti, ampak pri polni zavesti tako da je zanj v polni meri odgovoren. Po prečitanju obtožnice je zaslišan obtoženec Jalen, Obtoženec je črno oblečen in povsem miren. Na vprašanje predsednika: »Ali se čutite krivega?* odgovarja jasno s tihim glasom: »Ne gospod!* Ko mu predsednik iz.javi. da je njegova trditev v popolnem nasprotju z izjavo, ki jo je podal na policiji in pri preiskovalnem sodnikn, odgovarja obtoženec, da je bil tako razburjen. da ne ve prav nič, kaj je govoril in delal. Jalen slika nato njegovo razmerje do umorjenega Zajca. Sprva sta se dobro razumela, kmalu pa eta se sprla. Do raz-pora je prišlo med njimi vsled političnega nasprotstva. Jalen je bil vedno vnet naprednjak, dočim je bil Zaje klerikalce in ga je vedno nadlegoval, da ne opravlja svojih verskih dolžnosti, da ne hodi v cerkev, da ne moli pred jedjo itd. Sploh se je vedno vtikal v njegove družinske razmere. Preide na to na povišanje najemnine, ki je bila usodcpolna za oba. Neprestana pisma od g. Zajca so ga močno razburjala. Kaj se je godilo oni usodrpotni dan, ne ve natančno, tudi 0 nožu, ki ga je pripravil za napad, ne ve ničesar povedati. Zagovornik dr. Žirovnik predlaga, da se zasliši tudi psihiater dr. Robida o duševnem stanju obtoženca, sodišče pa predlog odkloni, nakar prijavi zagovornik ničnostno pritožbo. Nato sta bila zaslišana izvedenca dr. Travnar in dr. Lesjak, ki sta konštatirali, da je bila smrt vsled ubodljajev v srce neizogibna Zasliševanje prič. Julija K I a n č a r. služkinja pri Ja-lenu izjavlja, da je bil Jalen oni usode-polni dan miren in da na njem ni bilo gosti, in v tem smislu smo se prisrčno pozdravljali z rateškimi rojaki, ki so se ob slovesu zopet polnoštevilno zbrali ter nam klicali: »Zdravi! Pa še kaj pridite, pa kmalu!* In zopet so nas mnogi spre-miii na kolodvor, kjer smo se še enkrat poslovili. Ne smemo pozabiti, da so se Ratečani še posebno izkazali z narodnimi nošami, namreč s pristnimi, od glave do pet. Tudi potujoči kinematograf jih je ujel na film. V naslednjem podatki tekme: Predsedstvo: univ. prof. dr. Jesenko, podpredsednik Goreč; starterja Pečar, Pavlič: sodniki: dr. Souvan, dr. Ulrnansky, Malen-šek. Goreč, Tominšek. Krmar: Badiura. Tekmovalo jc 62 ude'ežencev, prisotnih pa je bilo 96 smučarjev, razven njih je prišlo še okrog 150 gostov od zunaj. V skupini starejših (nad 25 let) so dospeli: 1. Habiht Ante (T. K. »Skala*) v času 30 min. 1.50 sek.; 2. Kodela Henrik (Sp. K. Celje) v času 30 min. 45 sek.; 3.) Ojcelj Miha (Kranjska gora) v času 31 min. 37 sek.; 4. Seljak Ante (Ilirija) v času 32 min. 59.5 sek.; 5.) Mihajlovič Jovan (»Jugoslovan*, Beograd) v času 33 min. 17.3 sek.- V skupini mlajših so dosegli čase: 1. Švigelj Zdenko (LSK) 26 min. 54 1 sek.; 1 2. Švieeli Fedor (LSK) 28 min. 29 sek.; opaziti znakov raztrarjenja. Ob četrt na tri popoldne je zaslišala v veži močan krik. Ko je videla Jalena. ga je vprašala: »Kaj je?» On je odgovoril: »Zaklal sem ga, sedaj bom zaprt*. O značaju Jalena izpove, da je bil miren in pošten, a silno razburljiv. Pil je malo, skoro nif. Strašen prizor umora so naslikale nato še druge priče, ki so bile slučajno takrat navzoče. Policijski nadzornik g. Habe izpove, da mu je obtoženec na policiji vse odkrito priznal in tudi to; da je imel namen umoriti Zajca. Priča g. Probaska izjavlja, da j« bil obtoženec tudi po izvršenem dejanju povsem miren in da je sam stopil k stražniku ter mu ponudil roke, da ga uklene in odvede na policijo. Pred odhodom se je obtoženec še preoblekel, odložil uro in žepni nožek ter potem mirno odšel s stražnikom. Nato je bila zaslišana vdova umorjena ga rač. nadsvet. Zajca ga. M i 1 i c a Z a j c . Pri njenem vstopu v dvorano vzklikne obtoženec: »Klanjam se milostiva, veseli me, da vidim na tem mestu vas — morilko svojega lastnega moža!* Obtoženec namreč trdi, da je ona kriva smrti svojega moža, ker ga je hujskala proti Ja-lenu. Priča pa izjavlja, da je Jalen gojil že od nekdaj veliko sovraštvo napram njenemu možu in da se je zato vedno bala, da se bo nekoč zgodilo nekaj groznega. Oni usodepolni dan je zaslišala klic: min. 39.5 sek. i V damski skupini so dosegle kvalificirane: 1. Sepetavec Talika (Ilirija). 2. Bloudek Milena (Ilirija) in 3. Vučina Vida (LSK). V smislu razpisa je naslov iprvaka Jugoslavije pripadel g. Zdenku Šviglja. Ob koncu sezone nam je dolžnost, da se vsi smučarji, stari in novi, iz srca zahvalimo g. R. Badiuri, neutrudljivemu propagatorju jugoslovanskega športa, organizatorju slovenske turistike in smučarske in športnemu publicistu. Njegovo delo je tiho. vztrajno, marljivo, je Idealno lepo in je uspešno. Ne samo s stališča tujskega prometa, ampak v pravem idealističnem pomenu je delo g. Badiure narodno delo. Takšnih podrobnih kulturnih delavcev nam tTeba povsod! G. Badiuri pa zagotavljamo svoje tople hvaležnosti vsi oni, katerim je Iznova pokazal pot v prirodo, — v zdravje. Ko smo se v nedeljo zvečer pred ljubljansko pošto razstali s krepkim trikratnim «Zdravo!>, smo dali duška prepričanju, da bo naš Badiura organiziral še mnogokrat tekmo, !n da bo še večkrat vodil svojo zimsko vojsko »na gore. na gore, na sinje vrhe*, T OGROMEN POŽAR V MARIBORU. Maribor, 27. februarja. * O zdravstvenem stanju ministra Žerjava smo prejeli sledeče poročilo: Gosp. minister se je v četrtek preselil v hotel »Imperial*, kjer je dobil na razpolago ugodnejši prostor. Vreme je bilo nekaj dni deževno, kar je naravno vplivalo na razpoloženje bolnika. Vsled naporne vožnje in premembe podnebja je bila bolnikova tem[>era-tura zadnje dni precej visoka. Koncem tedna se je stanje zopet obrnilo na bolje. Zdravnik primarij dr. Smolčič upa, da bo mogel dr. Žerjav tekom 10 dni zapustiti posteljo kot rekonvale-scent Vreme je sedaj krasno in gosp. minister se počuti prav dobro. * Kralj Aleksander — imejitelj romunskega polka. Povodom zaroke kralja Aleksandra z romunsko princeso Marijo je bil kralj imenovan od romunskega kralja Ferdinanda za imejitelja 9. polka gorskih strelcev. Polk ima sedaj naslov: »Aleksander I., kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev*. * Sbodi demokratske stranke. V sredo, dne 1. marca, se bo vršil shod demokratske stranke v Brežicah; v petek, dne 3. marca, pa v Laškem. Na obeh zborovanjih bo poročal minister n. r. dr. Kukovec. * Filozofična fakulteta v Sarajevu. Bosanska deželna vlada je prosila prosvetno ministrstvo, naj ustanovi Sarajevu filozofično fakulteto. V mestu je v to svrho na razpolago dovolj poslopij. * Italijanski bidroplani za našo mornarico. V Kotoru je pred par dnevi naša mornariška komisija pod_ vod stvom korvetnega kapitana Konjoviča prevzela pet italijanskih povodnih letal, ki so bila že pred dvema letoma naročena v Italiji. Aparati so tipa eSavoia*. Naša mornarica ima sedaj 40 povodnih letal. * Koroški Slovenci za svoje pravi-ee. Odposlanstvo koroški Slovencev se je preteklo soboto oglasilo pri zveznem kanclerju dr. Schobru in mu predložilo zahteve koroških Slovencev glede šolskih in kulturnih vprašanj. Deputacijo sta vodila češka poslanca Klimeš in Machafc. * Runajaninov dan na Hrvatskem Da se zberejo potrebna sredstva in da se na poseben način manifestira narodno spoštovanje do pokojnega skladatelja hrvatske himne Josipa Runja-nina. je sklenil odbor za Runjaninov spomenik, da se dan 1. aprila v celi Hrvatski proslavi kot »Runjaninov dam. Ženska udruženja organizirajo ta dan javno nabiranje prispevkov za Runjaninov spomenik, pevska in druga kulturna društva pa slavnostne akademije. * Imenovanja v državni službi. Računski revident pri pokrajinski upravi za Slovenijo Ivo Metlika je imenovan za u-Dravnika invalidskega doma v Celju, Fran Erjavec, doBedaj tajnik tretjega razreda borze rada v Ljubljani pa za tajnika tretjega razreda v ministrstvu za socialno politiko. * Himen. V soboto se je poročila v Mariboru trgovka gdč. Ivanka Weixl, sestra trgovca g. Viljka Weixla, z g. Ivanom Antoličem. — Gospodično Zlatico Gnez-dovo, hčerko Ivana Gnezde, pokojnega nadzornika južne železnice, je včeraj poročil g. Tonček Leskovec, asistent južne železnice. Obilo sreče! — V Slovenjgrad-cu sta se poročila gostilničarka v hotelu »Beograd* gospodična Julka Urbane iz Ribnice na Pohorju in g. Hinko Vidmar iz Ruš. Na gostovanju so bili svatje ta-rnošnje čitalnice in Društvenega doma, za katera je nabral starešina g. Peče znesek 824 kron. * Nenadna smrt Na državnem kolodvoru v Zagrebu se je dogodil prošlo soboto zagoneten slučaj. Todor IvoševiS, poljedelec iz Drežnice, je bil na potu iz Ogulina v Skoplje, kjer mu je bilo nakazano zemljišče za kolonizacijo. Na zagrebškem kolodvoru je v vagonu nenadoma umrl Policijski zdravnik je odredil, da se mrtvo truplo prepelje v mrtvašnico. * Smrtna kosa. V Št. Janžu na Dolenjskem je umrla ga. Anica Majcen, soproga tamkajšnjega župana in svakinja poslanca g. Majcena. — V nedeljo je umrl v Mariboru po dolgi bolezni nad-učitelj v pok. g. Ivan Weixl, oče znanih trgovcev in doktorjev Weixlov. — V Starem trgu pri Slovenjgradcu je umrl za sušico dne 21. febr. kaplan Alojzij Mešiček, izredno ljubezniv duhovnik, član raznih narodnih društev. — V Ljubljani je umrl sodni svetnik v Novem mestu g. Anton Cigoj. PogTeb se vrši v sredo, dne 1. marca ob 16. uri iz hiše žalosti Aleksandrova cesta 5. — Blag jim spomin, prizadetim pa naše sožalje. * Umrl je prošlo soboto v Zagrebu po dolgotrajni bolezni F ran; o Pevalek, vse-učiliščni ravnatelj in tajnik v pokoju Z njim je legel v grob zadnji član vseučilišča. ki je nastopil svojo funkcijo že ob otvoritvi zagrebške univerze dne 19. oktobra 1874. • Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane z ozirom na zakon o pobijanju draginje, naj imajo na vseh prodajnih predmetih vidno označene cene ter naj ne iščejo pri prodaji prekomernih dobičkov. Glede zadn'e točke pripomnimo. da imajo eventualne komisije, kl bi pregledovale v draginjskih zadevah trgovske lokale, vedno pravico vpogleda-ti tudi račune. Prekoračanje dovoljenega dobička se naistroiie kaznuk- * Novi poslovni prostori na glavni pošti v Ljubljani S 1. maicem se preseli oddelek za sprejemanje brzojavk iz dosedanjih prostorov ▼ avli poslopja glavnega poštnega urada in javna telefonska govorilnica, sedaj pri oddelku pisemske izdaje — vhod v Prešernovi ulici — v nanovo adaptirane prostore v pritličju istega poslopja. Novi prostori se nahajajo v Prešernovi ulici, vhod bode pa iz veže poštnega poslopja. Sprejemanje brzojavk in telefonska služba se bode vršila neprestano, tako da strankam ne bo več treba po 20. uri se potruditi v H. nadstropje. * Za naše praško dljaštvo je na Intervencijo posl Kukovca nakazal zastopnik ministra za soc. politiko dr. Krstelj ii pomožnega fonda 10.000 Din kot prvo pomoč. Denar je bil odposlan praškemu poslaniku dr ju. Vošnjaku. Kakor nam javljajo iz Beograda je na intervencijo demokratskih poslancev minister prosvete odredil, da se izvrši centralizacija ln v tem izenačenje štipendij, ki je predvidena šele v novem proračunu s čim največjim pospešen jem in so vršijo glede za-siguranja potrebnih kreditov pogajanja med prosvetno in; finančno upravo. Minister Pribičevič je izjavil, da upa zadevo urediti v najkrajšem času. * Žrtve splašenlh konj. Včeraj dopoldne je posestnik Franc Wagner iz Plača pred hotelom »Pri zamorcu* v Mariboru razkladal z voza vino. Ko je za trenutek pustil hlapec konje brez nadzorstva, so se ti »plašili in zdirjali po Gosposki ulici proti Glavnemu trgu, kjer so se zaleteli v izložbeno okno Weltove cvetličarne in razbili šipo. Na vozu se nahajajoča 131etna Milka Hrovat je padla z voza, vendar pa se je samo lahko poškodovala. 191etna gospa Milka Molnar, ki je prihajala s trga, se ni mogla več pravočasno umakniti m je padla pod voz, pri čemer si jo zlomila nogo pod kolenom in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Ko-n;o so končno ustavili in jih vrnili lastniku, ki bo moral plačati za poškodbe odškodnino. * Nezgode. Ivan KlemenSek, fagar v Solčavi, je zašel z desno roko v cirku-larno žago, ki mu je poškodovala prste. Vsled nesrečnega padca sta si zlomili desno roko Ivana Stare, posestni-kova žena iz Kamnika in Marija Košmrlj, bajtarjeva hčerka iz Loškega potoka. Pri podiranju bukev se je ponesrečil Matija Cepuder, gostač iz Zgor. Bernika. Neka bukev mu je padla na roko in mu jo zmečkala. * Tatvina. Dravski divlzijski oblasti je bilo ukradenih več pisalnih strojev. Dva stroja je policija že izsledila. Preiskava pa se nadaljuje. * Smrt tihotapca. Na Mrzlem vrhu je bil dne 22. februarja ustreljen doslej neznan tihotapec, ki na klic obmejne straže ni obstal, marveč se spustil v beg. Vojak Vasilij Kovalov je streljal za tihotapcem ter ga zadel v glavo. Tihotapec je obležal na mestu mrtev. * Tihotapčeva smola. Anton Drašler 191etni kajžarjev sin iz Zavrha pri Borovnici, se dosedaj ni udeleževal tihotapstva. Neareča pa je hotela, da jim je doma zbolela krava, ki so jo morali takoj zaklati. Napravili so veliko klobas, ki so jih sklenili prodati. Njih hiša stoji na samem. Usodno noč je par tihotapcev zašlo s pota in 6o dolgo tavali naokrog temi. Končno so zagledali pri DraSler-jevih luč in krenili takoj tja. Stari Drašler jim je takoj potožil svojo nesrečo, da je moral zaklati kravo in pripomnil da ima na prodaj veliko klobas. Eden izmed tihotapcev mu je takoj pomagal iz zadrege, rekoč: »Saj imate vendar velikega in močnega fanta. Naprtajte mu klobas in naj gre z nami!* Po kratkem odmoru so se tihotapci podali s fantom na pot in prešli srečno mejo. Fant se je vrnil domov, obložen z lirami To ga je ojunačilo in lotil se je tihotapstva. Toda sreča mu je bila opoteča. Kupčija se mu je sicer posrečila tudi v drugič in je prodal vse klobase po 7 do 8 lir, toda v tretjič ga je zadela nesreča. Nesel je čez mejo poleg klobas še par zavitkov tobaka. Toda ravno na meji so ga opazili obmejni vojaki in ga pozvali, naj se ustavi. Ker pa je skušal uteči, je padel strel, ki je mladega Drašlerja zadel v desno nogo in se je zgrudil na tla. V temi so vojaki ranjenca zgrešili Drašler se je šele drugo jutro, ves prezeb-ljen, priplazil do nekega kmeta, ki mu ■e pomagal do doma, kjer so ga takoj naložili na voz in odpeljali v ljubljansko bolnico. Včeral popoldne Je ogenj uničil velikanski paromlin dr. Franza v neposredni bližini tovornega skladišča na glavnem kolodvoru. Najbrž Je zažgala hudobna roka. Govorice po mestu spravljajo požar celo v zvezo z delstvom, da |e dr. Franz nedavno kategorično odklonil svojim 200 uslužbencem vsako povišanje mezd. Na drugI strani pa se govori, kar je mnogo bolj verjetno, da je povzročil ogenj kratek stik z električno napeljavo. Pri gašenju so bili najprej vojaki, potem Je prišla mariborska požarna hramba in za njo tudi požarne hrambe Iz sosednjih občin. Vse so Imele ln imalo še vedno dosti opraviti, ker ogenj še ni popolnoma udušen, pač pa se le posrečilo lokalizirati ga, kar Je velikega pomena. VALUTNI PREDPISI ZA POTNIKE Po odloku finančnega ministra od dne 11. t m. smejo potniki, ki potujejo v Inozemstvo samo na kratek čas, nositi s seboj samo po 3000 dinarjev za vsako osebo, ne pa razven tega tudi ie 3000 frankov, kakor le to dovolieno po 3. čl pra-vliknika o prometu z devizami in valutami. Namesto 3000 dinarjev smejo taki potniki nositi s seboj odgovarjajočo vsoto drugih valut v zmislu 2. alineie 3. čl pravilnika. Omenjeni potniki smejo namesto 3000 dinarjev nositi s seboi odgovarjajočo vrednost monete dotične obmejne države, v kate-o potujejo. Potniki v obmejnem železniškem prometu se tudi ne morejo okoriščati z ker se nahajajo v neposredni bližini že- olajšavami iz čl 12. omenjenega pravil-lezniška skladišča in je že začelo goreti nika poslopje, v katerem se je nahajalo okoli 3000 litrov petroleja in benzina, ki so ga pa pravočasno odstranili. Ko bi se bil vnel ta bencin, bi imel požar naravnost katastrofalne posledice, ker bi zgorelo celo predmestje in vsa železniška skladišča. Po dosedanji cenitvi znaša škoda 100 do 120 milijonov kron. Popolnoma sta zgorela paromlin in tovarna testenin, strojarna in kotlarna ste močno poškodovani. Skladišče moke ie manj poškodovano, skladišče testenin skoro nič. Nad 150 delavcev in 20 uradnikov je ob zaslužek. Prava sreča Je bila, da so še pravočasno odstranili z glavnega kolodvora tamkaj se nahajajočih sedem cistern petroleja In dve cisterni bencina. Zaradi silne vročine se je vnel na kolodvoru en vagon in popolnoma zgorel Kako strašen ie bil požar, dokazuje dejstvo, da so padali ogorki nad kilometer daleč. Mariborski gasilci so zapustili šele danes, ob desetih dopoldne pogorišče, okoliška gasilna društva pa so se vrnila tekom noči, ko je bila odstranjena nevarnost Požar je opazovalo okoli 20 tisoč ljudi. Istočasno, ko ie divjal požar v Fran-zovem paromlinu, je začelo goreti tudi v soc. dem. konzumu na Ručki cesti. Gasilci so takoj prihiteli in ogenj pogasili. Tudi tukaj se ne ve, kako je nastal ogenj in tudi škoda še nI occnjena. Zgorelo je 20.300 velikih kartonov raznih vžigalic. Glede prodaje valut za potrebo onih Mednarodne razstave v itaHJL Mednarodne razstave, ki se nameravajo prirediti to leto v Italiji, se bodo pri5ele prirejati vslcd hude »ime v mesecu maje in se jih bo tudi največ vršilo v tem mesecu. Mednarodni razstavni sejem *» knjige v Firenci ter šest umetniikih ia kulturnih razstav, ki so temu sejmu podeljene (razstava antičnih knjig, ilustra-terjev in dekoraterjev knjig, osobito fo-tografična izložba, knjigovezniška izložba narodne kulture) se bo vršil na vsak način v času od maja do konca julija tega leta. =» Obtok novčanlc v Avstriji Po izkazu Avstro-ogrske banke z dne 31. januarja se je od 23. do 31. januarja povečal obtok bankovcev v Avstriji za vsoto 23.-852,308.909 na 227„015,925.266 avstrijskih kron. Kovinska podlaga se je v istem času zmanjšala za 433.089 na vsoto potnikov, ki potujejo v inozemstvo, ie fi- j 2,507.816 avstr. kron. nančni minister odredil sledeče: Uvoz izdelanih kož v Češkoslovaško Valute po čl 3. pravilnika se smejo | zabranjen. Na zahtevo usnjarjev je čc-prodajati samo onim potnikom, ki se iz- ! škoslovaška vlada zabranila uvoz izdela- Objave VEČNI ŠTUDENT. »Večnega študenta* v pravem pomenu besede imajo na newyorški univerzi. Nadebudni mladenič se piše William Kernp in »študira* že 40 let. V mladosti je bil slab dijak in strah vseh učiteljev. Stari stric mu |e napravil pred svojo smrtjo slabo uslugo. Obsodil je namreč v svoji oporoki Kempa za večnega študenta. Oporoka določa, da dobi mladenič toliko časa vsako leto znatno rento, dokler bo študiral na newyorškl univerzi. Kernp se je nato takoj vpisal, si pridobil eno diplomo za drugo, študiral matematiko ln semlt-ske jezike, mimogrede pa še moderno zgodovino. Počasi je postal doktor v vseh fakultetah in bi končno gotovo še zgubil svojo rento, ako ne bi rektor univerze od časa do časa uvrstil še nove kolegije, da mora tako Kemp študirati še dalie. * Dar dilaški kuhinji v Mariboru. Gospod Prešiček iz Kozjega je nabral na gostiji g. Toneta Bračuna v Zagorju pri Piiitajnu 55 Din za dijaško kuhinjo v Mariboru z geslom: »Kadar se ml veselimo, naših revnih dijakov ne pozabimo!* Prisrčna hvala! * Maskerada ljubljanskega Sokola. Danes vsi na maskerado ljubljanskega Sokola, ki se vrši v oranžno-zelenem raju, v katerega bo Izpremenien ves Narodni dom. Nikomur ne bo Zal, kdor prebije zadnji večer predpusta v tem raju. Pri konkurenci mask bomo imeli priliko videti tri najlepše maske, ki bodo primerno odlikovane. Opozarjamo pa, da se mora vsaka maska pri vhodu legitimirati za to določenim rediteljem. Zadostuje tudi savezna legitimacija. Papirnatim maskam in mladini vstop zabranjen. Vstopnina znaša za člane le v predprodaii 10 Din, za nečlane 15 Din. Opozarjamo na pred-prodajo vstopnic, ki se vrši še danes popoldne od 4. do 6. ure v Narodnem domu. Zvečer znaša vstopnina za vsakega brez izjeme 15 Din. * Karel Grgii, bivši finančni uradnik v Trstu, stanujoč v ulici Manzoni št 2, sedaj se nahajaoč v državi SHS Je napro-šen, da pošlje svoj sedanji naslov bratrancu Josipu Grglču, Prosek št 59 Trst (Italija). * 'Klub Primork* priredi na pepelmč-no sredo dne 1. marca v veliki dvorani »Kazine* slanikov večer z godbo in petjem. Zečetek točno ob 20. uri. Vabljeni so vsi Primorci in njihovi prijatelji. Sokol II. opozarja na »Valčkov večer*, ki se vrši na pustni torek ob 20. url v »Kazini*. Vstopnice se dobe v predpro-daji pri br. Krapežu, Jurčičev trg in br. Sterku, Stari trg. Na svidenje! * Predavanje o zaščiti dece. Naš znani strokovnjak dr. Matija Ambrožlč, ki Je sedal zaradi študija v Berlinu, je poslal pripravljalnemu odboru za zgradbo Dečjega doma v Ljubljani referat z naslovom: »Temeljni kamni zaščite dece*. Ta referat bo čitala v sredo dne 2. marca gospa Marica Bartolova v dvorani Mestnega doma. Začetek ob osmih zvečer. Vsi, ki se zanimajo za vprašanje zaščite dece, so vliudno vabljeni. Namesto vstopnine prosimo prostovoljnih prispevkov za dečji dom. * Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Šiški priredi danes ob 7. uri zvečer v salonu br. P. Stepiča zabavni večer s plesom in šaljivo pošta Sodeluje orkester S. K. Hermes. * Glavna skupščina osrednjega društva geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev se vrši dne 12. marca t. L ob desetih dopoldne v veliki dvorani magl strata v Ljubljani. Društvo geometrov, sekcija Ljubljana, opozarja svoie člane na ugodnost polovične vožnje na Južni In državni železnici, do katere Ima vsak član pravico na ta način, da velja enosmerna navadna vozna karta II. aH III. razreda vseh potniških vlakov in pri br-zovlakih št. 14—13. žigosana z mokrim postajnim žigom tudi za vožnjo naza), če se cdclsženec izkaže pri blagajni in v vlaku z društveno izkaznico. Popust velja ii v dneh 11- 12. in 13. marca t L kažejo s pravilno izdanim potnim listom; potni list mora imeti vse vizume onih držav, v katere potujejo, in koilh valute želijo kupiti. Prodajalec mora prodano valuto zabeležiti v potni list, v Isti vpisati tudi datum prodaje in na koncu ustaviti svoj podpis in pečat firme. Brez viziranja potnega lista se ne sme nikomur prodati valuta čez 500 francoskih frankov. Valute do 500 francoskih frankov se smejo prodajati tudi drugim osebam-nepotnl-kom, ki se izkažejo z legitimacijo. Prodaja se mora zabeležiti na legitimaciji. Na obmejnih carinskih in železniških postajah bodo razven carinskih organov vršili kontrolo o prednjih predpisih še posebni organi Generalnega inšpektorata, ki imajo posebno paziti na to, da so v potnih listih vpisani podatki o prodani, oziroma kupljeni valuti. Na ta način bo generalni Inšpektorat tudi v stanu kontrolirati denarne zavode In menjalnice glede prodaje valut in deviz. Samoumevno veljajo gornje določbe tudi za devize; V takem slučaju se mora poleg vsote označiti aH je ček ali valuta. • • • «= Stanje Narodne banke SHS po izkazu dne 15. t. m. (v dinarjih)- Aktiva: kovinska podlaga vsoto 386,464.751.71 (_ 11,760.683.89), posojila 708^58.955.16 (4- 84,134.356.17), dolg države znaša vsoto 4,.418507.581.27 (+ 86.292.30), vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2.,138.377.163 (nespremenjeno). Pasiva: jrlavnica znaša vsoto 13.241.700 (+• 157.700), rezervni fond 1.848.531.29 (+ 11.110.95), novčanice v tečaju znašajo 4„641,277.575 (+ 1,036.060), razne obveznosti 802.073.065.05 (+30.178.950.82) terjatve države za založene domene nih kož vseh vrst razen lakirane kože. <= Zadeva francoske Banque Industriel-le de Chine. Iz Pariza poročajo, da so aretirali Pernet-a, generalnega ravnatelja Banque Industrielle de Chine. Aretacija je vzbudila v Parizu veliko senzacijo. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju se je ugotovilo, da se je pri Kitajski industrijski banki vodilo dvojno knjigovodstvo, kar je generalnemu ravnatelju omogočalo, dolcra leta zakrivati ogromno podbilanco. Pasive banke znašajo okoli 900 milijonov frankov. Temi nasproti stojijo aktive v knjigah 1100 milijonov frankov, ki pa so večinoma ne-iztirljive ali vsaj zelo dvomljive narave. = Madžarska sladkorna Industrija in madžarska valuta. Iz Budimpešte javljajo: Na konferenci madžarskih producen tov sladkorne pese in sladkornih tvorni-čarev, na kateri se je razpravljalo o določitvi cen sladkorne pese, so se tvor-ničarji izjavili proti prevelikemu zvišanju pesnih cen z utemeljitvijo, da bi v slučaju porasti madžarske krone postali konkurence nezmožni proti češkoslovaški kroni. Finančni minister Kallav je izjavil na to, da se more madžarska industrija mirno uravnati na sedanje stanje madžarske valute, ker ni pričakovati zboljšanja madžarske krone. Borza Zagreb, devize: Berlin 149 — 15L Milan 1685 — 1710, London 1455 — 1465 Ncwvork čok 325 — 326, kabel 329, Praga 582 — 585, Pariz 2950 — 2960, Švica 0400 — 6450, Dunaj 5.25 — 5.30, Budimpešta 47.50 — 48, valute- dolarji 320 — 324.50, rublji 27 — 30, češke kron'' 575 — 585, napoleoni 1180 — 1190, leji S^.lGs7nelzp?0, saldo raznih računov >40 - 245, turške zlate lire 1250. 54,890.416.80, (+ 41.076.142.81). Številke ■ Banka za Primorje 700 — 760 v oklepaju pomenijo spremembe napram xrg. obrtna banka 285 — 290. izkazu z dne 8. febr. = Tedensko poročilo z žitnega trga. Iz Zagreba poročajo: Pretekli teden so cene žitu zopet strašno narastle. Pšenica se je tržila v početku tedna v Bački še po 1750 K. a koncem tedna se je zahtevalo tudi že preko 1850 K. Cene srbi-ianski rži so bile 1400 do 1450 K. srbl-;anskemu ječmenu 1290 do 1320 K. slavonski in sremski oves pariteta Zagreb 1360 do 1380 K. moka v baških mlinih Eksploatacija drva 690 — 700. z vrečami St. 0 po 25.70 do 26 K. Zaradi ! Dubrov. paropL družba 5350 — 5550 teh pretiraiih cen je izvoz vedno manjši. j Gc^anin 650 — 660. Naš živinski trg. Pretekli teden so Nar šumska industrija. MOl cene živini zopet narastle. Vzrok temu jNašička industrija drva 505. ;e v forsiranem izvozu naše živine in v padanju kupovne sile naše krone. Tekom zadnjih 6 tednov se je podražila živina pri nas za okrog 40 odst. Za živo Brodska banka 350 — 360. Eskomptna banka 790 — 797. Jadranska banka 1100 — 1170. JujrosLovenska banka 495 — 498. Ljub. kreditna banka 925 — 926. Sla venska banka 505 — 515. Praštediona 5520 — 5525. Rečka pučka banka 495 — 498. Slov. eskomptna banka 625. Srpska banka 720 — 725. Gutman 1590 — 1650. Slavonija 680 — 685. Trbov. premogok. družl-a 1050 — 1100. Beograd, valute: dolarji 81, marke živino se je plačalo tekom preteklega i gg. ieji 61, levi 52, napoleoni 285, d e v i -tedna na Hrvatskem (za 1 kg): prvovrst- j x e. London 362, Pariz 736, Ženeva 1600, ni voli 44 do 46 K, drugovrstni voli 33 j praga 145, Dunaj 1.31, Berlin 37.25, Mi-do 35 K, krave 14 do 17 K, prvovrstne , jan 415, Budimpešta 11.90. Praga, devize: Berlin 24.40 — 25.20, Curih 1090 50 — 1094.50, Milan 290 — 292, Pariz 506 — 509.50, London 246.25 — 248.25, Nevvork 55.25 — 56.25. Beograd 68.25 — 69.25. Sofija 87-35 — 38.15. svine 58 do 60 kron, drugovrstne svinje 52 do 54 K. Konjske sejme v Ljubljani je pokrajinska uprava zaradi slinovke ukinila. Oslgoranje valute za les. Generalni inšpektorat je odločil, da se pod izrazom . punaj o 77t/, - 0.97V2, Varšava 113 — »les vobče* v čl. 16. pravilnika o reguli- j 173. Budimpešta 782.50 — 842.50, valu-ran ju valutnega in deviznega prometa ima razumeti ne samo les kot stavbni material temveč sploh tudi vsi lesni izdelki Osiguranje valute se ima torej izvršiti tako za les kot lesne izdelke. To tolmačenje velja od dne 1. marca. = Delniška družba za Industrijo železa v Zenici ima 18. marca glavno skupščino v Sarajevu. Na skupščini bo predložena bilanca za leto 1918. 1919 in 1920. Obenem bo predloženo povišanje delniške glavnice od 5 na 7 in pol milijona kron i izdanem 12.500 delnic po 200 kron. te. marke 24.40 — 25.20, švicarski franki 1085.50 — 1089.50, Ure 287 — 389, francoski franki 503.50 — 50650, funti 245.25 — 247.25, dolarji 55 — 56, dinarji 65.25 — 66.25, levi 36.10 — 36.90. av-strijske krone 0.77V2 _ 0.97i/2, poljske marke 1.13 — 1.73, madžarske krone 7.821/2 — 8.82l/2. Curih, devize: Berlin 2.25, Newyorlfc 5.11, Praga 9.05, Budimpešta 0.72, Za greb 1.55^ Varšava 0.13. Dunaj 0.10, avstrijske žig. krone 0.081^. Balkanska banka d. d. v Zagrebu je ^ > dne 25. febr. ustanovno glavno ; -2^50, Budimpešta 908.50 - imela skupščino. Osnovna glavnica znaša 200 milijonov kron, od katere je doslej vpla- J čano 50 milijonov kron. London 277.40 — 277.60, Milan 324.90 — 325.10, Netvvork 6248 — <5252, Pariz 573.80 — 574.20, Praga 113.41 — - Otvoritev podružnice sioven.Kc r»n- Varšava ke v Novem Sadu. Kakor poročajo listi, £53, Sof.ja « ^ je podružnica ljubljanske Slovenske ban- 1J - levi 40.45 - ke v Novem Sadu začela s poslovanjem. U»«. _ ^^ Ravnatelj podružnice je g. Branko Kirja- ^273.90^^ ^ ^ _ 'vič- . _ ! 0*0 en dinarii 7510 — 7530, poljske mar- = Dobava železa. Ravnateljstvo držav- S^m dmarjt 7510 ^ ^ _ ^ nih železnic v Sarajevu razpisuje ponovno dobavo Siemens-Martinovega železa raznih vrst. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do dne 8. marca, 10. ure dopoldne pri navedenem ravnateljstvu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Liubliani na vDOsrled. ke 162 - . -ski franki 1220.75 - 1221.25. češke krone 113 22 — 113.28, madž. kione 913.50 — 916.50. Odgovorni urednik Vit F. Jelenei Lastnik in izdajatelj Konzorcij«Jutra«i Naff trgovinski stiki s Češkoslovaško Včeraj se je pričela pri ministrstvu trgovine in industrije konferenca delegatov Iz naše kraljevine za anketo, katero prireja uprava praških vzorčnih sejmov y dneh od 13. do 15. marca v Pragi o zboljšanju trgovinskih stikov med Češkoslovaško in našo kraljevino. Namen konference ie, določit; enotne smernice za delegate, ki se udeležijo praške ankete kot referenti iz posameznih pokrajin, od nosno kot zastopniki naših gospodarskih korporacij. Uprava praških vzorčnih ve-lesejmov je razen tega razposlala vsem našim .gospodarskim stanovskim organizacijam vprašalne pole, da bi potom pismene ankete nabrala ves iniormatven material in predloge za zboljšanje naših gospodarskih stikov. Uprava praških ve-lesejmov želi odstraniti vse ovire, ki še danes onemogočujcjo tesnejše gospodarske odnošaje med nami in Češkoslovaško, in skuša, da bi se politično in vojaško zbližanje izrazilo tudi v gospodarskih odnošajih. Kakor ie iz dosedaj objavljenih uradnih statistik razvidno, je uvoz Češkoslovaške v našo državo napredoval v prvem polletju 1921. napram prvemu polletju 1920 od 32 in pol milijona na 413 milijonov dinarjev, odnosno od 9.28% na 19.75% našega celokupnega uvoza. Tako je prišla Češkoslovaška kot uvozna država pri nas na tretje mesto, med tem ko je na drugem mestu Italija, iz katere je znašal uvoz v našo državo v prvi polovici 1921. leta 21.85%. Pri našem izvozu je participirala leta 1920. Češkoslovaška s 67 in pol milijona dinarjev blaga ali 5.12 %. Leta 1921. pa ie uvozila iz naše države v prvih devetih mesecih za 51 milijonov dinarjev blaga ali 3.06 odstotkov celokupnega našega izvoza. Iz tega je razvidno, da je nazadoval naš izvoz v Češkoslovaško v mnogo večji meri, kot je napredoval uvoz iz Češkoslovaške. Češkoslovaška je s četrtega, mesta, katero je zavzemala po veličini celokupnega izvoza iz Jugoslavije v letu 1920. prišla na šesto mesto. Češkoslovaška oživa pri uvozu v našo kraljevino že od septembra 1919. največje ugodnosti in se vse blago, ki le opremljeno s spričevali o izvozu, carini po minimalni carinski tarifi. Pred tem je že Prva kompenzacijska pogodba bila sklenjena v marcu 1919., vendar se na njeni podlagi nf mogel razviti znatnejši trgovinski promet. Vzrok temu so bils deloma prometne razmere, deloma pa čisto kupčijski odnošajL Tekom L 1920 in 1921 so Cehi prometne zveze zelo zbolj-šali, organizirali direktne hangarove vlake, uvedli za prevoz preko Avstrije fran-katnro v čeških kronah do naše obmejne postaje hi so v preteklem mesecu cclo organizirali direktni promet kosovnega blaga med našo kraljevino In Češkoslovaško. S tem so v prometnem oziru nu-dene vse ugodnosti in se našim trgovcem ni treba več posluževati posredovanja raznih obmejnih in dunajskih špedi-ciiskih tvrdk, ki so za svoje posredovanje zaračunavale visoke vsote, vrhu tega pa še zelo počasno odpremljale blago. Tako je poprej mnogo tekstilnega blaga ležalo po cele mesece v dunajskih tranzitnih skladiščih ln dospelo šele ob koncu ali pa celo po sezoni k nam. Na ta način se je blago neprestano podraževa-lo in sta konzument in trgovec trpela veliko škodo. Kompenzacijska pogodba je bila v septembru 1920 zamenjana za začasno trgovinsko pogodbo, ki Je osnovana na istih načelih kakor naša trgovinska pogodba z Avstrijo ln Nemčijo. V tej pogodbi si Češkoslovaška kakor tudi naša država pridružujeta popolno svobodo glede regulacije uvozne In izvozne trgovine ter Izdajanja prepovedi uvoza in izvoza. Žalibog Je ta določba prišla le Češkoslovaški vprid, ker je pri nas vlada stala že od nekdaj na stališču popolnoma proste zunanje trgovine. Tako je Češkoslovaška prepovedala uvoz mnogih izdelkov naše industrije in obrti, ki smo jih pod Avstrijo redno izvažali v Sudete, v svrho zaščite češkoslovaške domače industrije in produkcije, odnosno ga obdavčila s problbitivno carino, medtem ko Je bil uvoz čeških produktov k nam dopuščen brez posebnih dovoljenj proti ' enostavnemu plačani o carine. Med najvažnejše uvozne predmete lz Ceškosovaške v našo državo spadajo vseh vrst tekstilni izdelki, in sicer: blago iz bombaževine, katerega uvoz znaša povprečno 25%, volneni Izdelki 14% in konfekcija s 16% celokupnega uvoza iz Češkoslovaške. Vsi drugi izdelki dosežejo mnogo manjše odstotke, tako na primer železo in železni izdelki povprečno 14%, usnje 5%, steklarski Izdelki 4'A strojni papirni 2 in lončarski izdelki 2%. Med glavnimi izvoznimi predmeti Iz naše kraljevine v Češkoslovaško se nahajajo: koruza, meso in mesni izdelki, pšcnica, moka. lan, tanln, rude ln deloma živa živina. Naš izvoz v Češkoslovaško je imel v preteklem letu vsled rastoče draginje na našem živilskem trgu zelo slabo konjunkturo. Vsied porasta češke krone se je momeniana izvozna situacija precej zboljšala, vendar kljub temu Ce-hoslovaki ne kupujejo radi blago pri nas, odnosno ga prevzamejo najrajše v komisijo ter se izogibljejo fiksnim nakupom. Valutni odnošaji med našo in češkoslovaško krono igrajo pri uvozni in izvozni trgovini največjo vlogo in zato mora biti glavni interes Cchoslovakov, ako hočejo vzdrževati svojo pozicijo v našem izvozu in jo še ojačitl, da vzdržijo konkurenčne cene z industrijalno Nemčijo in Italijo, ker v trgovskem prometu so predvesem merodajni momenti konvcnl-jence in šele v drugi vrsti politični In drugi oziri. Večina našega trgovstva stremi za tem, da obdrži zveze s češkoslovaškimi dobavitelji, ako bodo imela toliko uvidevnosti, da ne pretiravajo kritične situacije, kl je nastala vsled porasta češkoslovaške krone za naše trgovce In, da omogočijo sklepanje nadaljnih kupčij s primerno stabilizacijo odnošaja naše in češke valute. Letošnji vzorčni velescjml v Pragi, Zagrebu in Ljubljani bodo brezdvomno izvršili v tej smeri praktično nalogo in omogočili navezanje novih trgovinskih stikov v vsakem oziru. 2c'eti jc le, da se tudi naša eksportna trgovina v večji meri udeleži vzorčnega sejma v Pragi In porabi priliko ankete, da se tudi naš Izvoz v Češkoslovaško razvije v oni meri, kakor češki uvoz k nam, kar bi brezdvomno najbolje uplivalo na medsebojni valutni odnošaj. Zagonetna smrt dveh iele?ničar|ev V noči od nedelje na ponedeljek sta v državni iavni bolnici v Ljubljani umrla nenadne smrti sprevodnik Južne železnice, Ivan Kladnlk, stanujoč na Lazah, in zavirač Južne železnice, Jernej Marucelj. Vest Je vzbudila med železničarji veliko razburjenje in pričele so se razširjcvatl o vzrokih smrti vse mogoče govorice. Ivanu Kladniku je bilo že v soboto doma slabo, kar je potožil tudi svoji hčerki. V nedeljo se je odpeljal v Ljub:jano in se ustavil v baraki na Južnem kolodvoru, kjer Je padel nenadoma v nezavest. Odpeljali so ga že popoldne v bolnico, kjer ie vkijub takojšnji zdravniški pomoči čez nekaj ur umri. Pred smrtjo je bil še zaslišan. Na vprašanje, ali je kaj jedel, je odgovoril, da nič, pač pa je pil na rezervoarju Podrobnosti ni bilo mogoče več Izvedeti, ker Je padel zopet v nezavest in takoj nato umrl. V ponedeljek okoli 3. ure zjutraj, ie bil iz iste barake na Južnem kolodvoru prepeljan v nezavestnerrf stanju v bolnico zavirač Južne železnice, Jernej Marucelj. ki je tudi v par urah izdihnil, ne da bi bilo mogoče kaj Izvedeti od njega. Oba železničarja sta imela na sebi znake akutnega zastrupljenja In je bila rešitev izkliučena. Zagonetni dogodek, ki je zahteval dve žrtvi, bo dognala sodna obdukcija. Kakor smo izvedeli, sta bila oba raztelešena že včeraj popoldne. Razne vesti PREKINJEN\ PUSKO-RUMUNSKA POGAJANJA. Bukarešta, 25. febr. (Izv.) Varšavska ; konferenca med sovjetsko Rusijo in Ru- j munijo je prekinjena, kar pomeni, da sa ; odložena tudi posvetovanja g" ode obno- | vitve trgovinskih odnošajev. Kumunski delegati so na konferenci izjavili, da smatrajo ujedinjenje Besarabije z Rumunijo kot definitivno, dočlm stoji sovjetska ruska vlada na stališču, da je Besa-rabija še sedaj sestavni del Rusije in da je okupiran le trenutno od Rumu ni je. Rumunski delegati so dalje zahtevali, da se mora vrniti rumunski zlati zaklad, ki je bil med vojno deponiran v Rusiji, nakar so ruski delegati odgovorili, da se ta zaklad nahaja res v Moskvi, da pa je deloma že porabljen. VPRAŠANJA AVSTRIJSKIH KREDITOV. Dunaj, 25. februarja. (Izv.) Finančni odsek Zveze narodov je pozval avstrijsko Vlado, naj odpošlje v London svoje izvedence, da se udeleže posvetovanj o kreditih Zveze narodov Avstriji in podaio svoja pojasnila. Avstrijska vlada je določila kot svoja izvedenca bivšega ministra dr. Grimma in ministerjalnega svetnika Patzauerja, ki sta že danes zvečer odpotovala v London. RAZPRAVA O UPRAVNI RAZDELITVE Beograd, 25. februarja. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja pododbora za administrativno razdelitev države, na kateri se je razpravljalo o razdelitvi Hrvatske in Slavonije na oblasti. Po govorih poslancev Ljube Jovanoviča in Večeslava Wilderja so bile določene glavne konture, do definitivne redakcije pa še ni prišlo. Gotovo pa je, da bo Zagreb sedež dveh oblasti, in da se bo v okolici Zagreba formirala največja oblast. Vse vesti, ki govore že o podrobnostih, pa so Izmišljene. MADŽARSKA NE IZROČI ERZ-BERGERJEVIH MORILCEV. Berlin, 24. februarja. (Izv.) Na zahtevo nemške vlade, naj Madžarska Izroči morilca Erzbergerja, ki je zbežal na madžarsko ozemlje, le U odgovorila, da tega nebo storila, ker svoje čase tudi nemška vlada ni hotela izročiti Madžarski morilca grofa Tisze, ki se Je nahajal v Hamburgu. Vremensko poročilo L jablana, 27. februarja 1922 Ljubljana 306 m ni d morjem 1 Kraj ■ opazovanja ob Zračni dak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm j Ljubljana . i Ljubljana . ! Ljubljana . J Zagreb . . ': Beograd . | Dunaj . . | Praga . . ( Inomost. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 740-8 7389 7402 766-5 7H88 767-0 7697 O 91 00 o o o O 1" 1 1 1 bjrezvetra zapad jug. zap. brezvetr* » H n megla več jasno u megla » i del. obl mmm i V Ljubljani barom, stanoviten, temp. višja. — Solnee vzhaja ob 6 45, zahaja ob 17 43. ttanof* «• SO oeeedl 01». 8*—, mklh «adal|n|M 8 aaudl » 01». - Trgontl »si«! 9orl•<>•■»!» a» aramlteiM d« 80 »•>•« S 01«. »»»Itlh -udi!|n|lti • tnt« 9 01» - P1««> •• «P">I emško ia no možnosti francosko korespo denco in druga pisarniška dela. Ponudi« s sliko, preoisi spnče*al 'n cnrr^ulum v.ta^ na naslor / nonč. eksp Drago Beseljak ln drug. Ljubljana, pod »Strassbourg . Ing. ilr. Miroslav Kasal oblastvena poverjeni stavbni In2er.tr la mestil slavtiilk Ljubljana, Gradišča 13. alavDno podjetja in tatanu.a l Uaraa za Betonska, ieleio-Detoneka in voJne zgradite, arhitekturo ter vsakovr-itne vi-aoke zgra-ib«. 1II InrJltev. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM (WIener Internationale Messe) od dne 19. do dne 25. marca 1922. inavftMiAizi Natančnejša pojasr.!!a glede olsjSiv za potovanje in nakaznic stanovanja daje VViener Messe A.-G. Wien, VIL, Messepalast, kakor t«.di častni zastopništvi: Avstrijski konzulat Turjaški trg 5, „Ce!erltas" jugoslov. transportno druŠtVO Z O. Z. 369 Enodružinska vila v Ljubljani, o iroma v najbližji okolici, »e kupi. Ponudbe je poslati pod »Stanovanje 38-» na upravništvo »Jutra*. 382 400 kron onemu, 504 ki mi posodi v osmih dneh 8 OU K, koje vrnem v osmib mesecih, počenši s 1. aprilom 11. z S'/, obresti, vsak mesec po 1000 K. Garancija zajamčena Deuar rabim nujno za obrambo proti klerikalnim denuticijantom. Ponudbe pod 8000 na upravo >Jutra*. Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih i a avstf*" Izšla je Svetovna vojn v pesmi in slikah, I. in II. zvezek. Cena posameznemu zvezku 4 krone. ^Jpl Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v uj>ravi „Domovine, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte._ a ; • . . • A' '15 V- '•••• ' '.'•v.*' '/£ ...."■ .jv !»-..■-'-•?•.'.'•.' i.«-. • ERJAVEC & TURK 2170 Mpri Zla« .opati" trgovina z železnino (prej Hammerschmldt) Liubljana, Valvazorjev trg št. 7 ' nasproti krlievniike cerkve. Zaloga cementa in Karbida išče velika tovarna liker-, ruma. konjaka ia ostalih spirituoza. - Ponudbe z obvestilom, t k-terem kraja po2na reflobtant največ mušterij, poslati na naslov: FoMnl pretlnao 41, Zagreb, glavna poŠta. Obvestilo. Obveščava ceuj odjemalce io p.».občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi devljl V zalogi. Turlstovskl čevlji domačega Izdelka. Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. 1. naMimnpft JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmanjših ilo generalnih popravil, l^trešba točna, dela zajamčena. 330 Maribor, TržaSka cesta 16. Rodbina Ma'cen - Prijatelj naznanja potrtega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njih iskrenoljubljena soproga, odnosno hči, sestra in teta, gospa Anica Majcen, roj. Prijatelj v5eraj ob 8. uri po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 28 let mirno preminula. , „„ , , c , Pogreb drage pokojnice se bo vršil jutri v torek 28. t. m. ob 8. dopoldne iz hiše žalosti v Št. Janžu na farno pokopališče. Posmrtne maše 6e bodo služile v domači cerkvi. Bodi ji blag spomin! Št. Janž — Dolenjsko, dne 27. februarja 1922. »ob •f t"; . a' ."V - f*.7,v* . - vr