Kupujmo vojne SONDE in ZNAMKE jPlL jj^^lt 5 H ^^^ j^IL AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 17, 1944 AMERICAN HOME DOMOVINA SLOVENIAN MORNINO DAILY NEWSPAPER LETO XLVII — VOL. XLVII Naši naprej razbijajo japonske baze na Pacifiku, Japonci Doročaio, da so nam razbili 52 ladij Rusi ne poročajo nič | 0 bojih v Belgradu London, 16. okt. — Ruske čete ,so vzele Nemcem skrajno severno finsko pristanišče Petsamo in ruski tanki s<> zasedli cesto, ki ^ [ vodi v Norveško. Nemški posadki je odvezan beg. Iz Moskve ' ni danes nobenih |i poročil glede bojev v Madžarski. II Rusi tudi nič ne omenjajo bojev m po Belgradu, dasi je berlinski D radio še v soboto poročal, da so iy vdrli ruski tanki v predmestje ™ Belgrada. i i Moskva uradno potrjuje samo zi zavzetje železniškega križišča B Niš, 125 milj južnovzhodno od ti Belgrada, ki so ga vzele bolgar- z; ske in ruske čete. j s< -o--1 n AMERIŠKA LETALA i ' SO BOMBARDIRALA | 1 SALZBURG 1d . ' Š1 London. — Nemški radio je ^ včeraj naznanjal, da so ameriški bombniki napadli Salzburg v južni Nemčiji. Nedaleč od tu- ^ kaj se nahaja Hitlerjevo biva-lišče Berchtesgaden. Nemci tr- / dijo, da je bila pri napadu po- fi škodovana katedrala, j V gorovju nad Salzburgom ^ se nahaja Hitlerjevo zavetišče, ^ katerega zdaj baje utrjuje 45,- 000 delavcev. 1 -o--;; I Vlada bo potrebovala i ; 100 milijonov čevljev ;z prostora za surplus i Washington. — Vladne agen- . | cije bodo potrebovale približno II 1 100 milijonov štirjaških čevljev i prostornine za odvišni material š I po končani vojni. Od tega se bo p j potrebovalo kakih 60 % pokrite- e j ga prostora, ostalo pa odprtega d | terena. 11; i Za pokrit prostor se bo naj- \ ' prej porabilo vladne tovarne, ka- j dar ne bodo več izdelovale mate- i riala za vojno in katere bodo pri- _ ž pravne za skladišča surplusa. j g Potem se bo porabilo armadna j taborišča in postojanke, kadar ( \ jih armada ne bo več potrebova-j 1 la za druge namene. Kjer ne bo na razpolago tovar-j : niških skladišč in ne taborišč, bo' • vlada najela obširne komplekse J i ■ zemlje, kjer bo postavila začas-;: • na skladišča, šele v skrajnem | 1 • slučaju bo vlada najela trgovske i 1 lokale. ' ; Največji dnevnik je zdaj prišel za Roosevelta ! New York. — New York 1 Times, največji ameriški dnev- i nik ,je prinesel uredniški čla- ] nek, v katerem trdi, da kar se > i tiče naše zunanje politike, jo bo bolje rešil Roosevelt kot kdo . drugi, zato list podpira Roose-g velta za četrti termin. v List pravi, da bi bil na do-_ mačem bolju v gotovih ozirih a Dewey boljši, toda zunanje po-e litike v tem času mu pa ne j( moremo zaupati, ker je ne ra-zume. Leta 1940 je list podpi-1'| ral Wendell Willkie-ja. Zavetišče Parmadale je zdaj i- prosto vsega dolga d- V nedeljo so slovesno sežga-a, li vknjižbo za deško sirotišče i. i Parmadale. Istočasno je že zalo čel direktorij razvijati načrte i- za povečanje zavoda in sicer e, za dekleta ter za ostarele lju-r, di. Vršile so se tudi volitve no-ih vega odbora in me drugimi je že bil izvoljen za dobo dveh let ih tudi Anton Grdina. Tretja obletnica a- V sredo ob 8:15 bo darovana a- v cerkvi sv. Vida maša za pokoj-io- nega Franka Boldan v spomin ji. 3. obletnice njegove smrti. "0.243 AMERIKANC! SO ZAPRLI AACHEN - Aachen je zdaj popolnoma obkoljen. Vsi nemški izpadi so strti London, 16. okt. — Zadnji koridor iz mesta Aachen je zdaj hermetično zaprt. Amerikanci, ki so obkoljevali mesto od severa in juga so se strnili tri milje severno od mesta. V treh dneh so štrli Nemcem od 50 do 60 tan-' kov, ki so si hoteli priboriti pot v mesto in priti posadki na po-1 moč. Ker je zdaj Aachen popolnoma obkoljen od ameriških čet, morajo Nemci dovažati potreb- 1 ščine v mesto samo z letali ter j jih spuščati s parašuti. Tretja ameriška armada, ki je , | liaskakovala trdnjavo D r i a n t | pred Metzom 10 dni, je odjenja-la brez uspeha. Ameriške čete so se umaknile še v petek zjutraj. Trdnjava, ki sestoji iz pod-i zernskih in nadzemskih trdnjav, ! je prestala vse bombardiranje topovskih' baterij in zračne armade. Predno so se Amerikanci j umaknili, so razdejali vse na-j prave pred trdnjavo. V Aachenu se Amerikanci po-j časi približujejo središču mesta.1 katerega brani nemška garnizi-ja. Ameriško poveljstvo je uka-j zalo prodirati počasi, da je koli-1 kor mogoče malo izgub. Kanadske čete si prizadevajo' osvojiti pristanišče Antwerp, pred zimo, da ga bodo lahko j uporabljali za dovoz potrebščin.J . Tudi na desnem krilu, kjer stoji I 7. ameriška armada, skušajo za-j vezniki priti preko Vogezov v Porenje, predno zapade sneg. -o- Mila za pranje bo primanjkovalo Washington. — Mila za pranje bo primanjkovalo letošnjo , zimo, misli vlada. Armada je pravkar obvestila industrijo, da bo potrebovala v prihodnjih še-, stih mesecih trikrat toliko rume-. nega mila kot dozdaj. Tako bo za !! civilno prebivalstvo pralnega J mila na razpolago polovico .! manj. Mila za telesno umivanje i! bo pa še vedno dovolj. NACIJI POROČAJO, DA JE ROMMEL UMRL ZA RANAMI London. — Nemška časnikarska agencija DNB poroča, da je umrl za ranami nemški feldmar-šal Erwin Rommel, ki je predlanskim prignal Angleže skoro do Aleksandri je v Egiptu. Poročilo samo pove, da je Rommel umrl za ranami, ,ne pove pa kdaj je dobil rane in kdaj je umrl. Zavezniki so poročali 29. julija, da je umrl Rommel za ranami, ki jih je dobil, ko so zavezniški bombniki napadli njegov avto nekje v Franciji. Tudi ujeti nemški vojaki so to potrjevali. Naciji so pa zanikali Rommelovo smrt, priznali so pa, da je bil ranjen v Normandiji 17. julija. Nemci smatrajo Rommela za enega najboljših generalov. Gen. Eisenhower je rekel, da je bil sicer llommel dober general, toda kak nad-človek pa da ni bil. -o- NOVI GROBOVI Mary Praznik V St. Luke's bolnišnici je umrla po kratki bolezni Mary Praznik, roj. Rupar, stara 57 let. Stanovala je na 1422 E. 63. St. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba in podrobnosti poročamo jutri. Margaret Champa Včeraj zjutraj je nagloma J umrla zadeta od srčne kapi Margaret Champa, stara 54 let, stanujoča na 6218 St. Clair Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, tri hčere: Margaret Lenaršič, Mollie Ko-chevar in Jennie. Rojena je bila v Črnomlju, kjer zapušča brata Franceta, sestro Marijo ; i n več drugih sorodnikov. [ Tukaj je bivala 34 let ter je j bila članica št. 126 SNPJ. Po-igreb bo v četrtek zjutraj ob j 9:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. George Sekela V nedeljo zvečer je umrl v Emergency Clinic bolnišnici George Seketa, star 50 let. Stanoval je na 14406 Jenne Ave. Doma je bil Durgoriša na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti. Tukaj zapušča soprogo Josephine roj. j Schumer, sina Ronalda in bra-I ta Johna, v stari domovini pa ! brata Nikolaja. Pogreb bo v {četrtek zjutraj ob desetih iz ; Svetkovega pogrebnega zavo-I da na Highland park pokopaii- ■ «f>e\ John Magličič i Včeraj popoldne so našli ; mrtvega mnogim poznanega | John Magličiča v njegovem sta-jnovanju na 25382 Lakeland ' Blvd., kjer je samotaril, odkar mu je umrla žena pred dvema letoma. Bil je rodom Hrvat, star 79 let in eden prvih naseljencev tukaj. Zapušča sina Georgija in več drugih so-jrodnikov. Bil je član društva j sv. Josipa št. 99 HBZ. Pogreb . bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba še ni določen. Naj počivajo v miru, preostalim izrekamo naše iskreno so-žalje. -_o-.— Lauschetova kampanja V našem uradu so bili izroče-i ni sledeči prispevki za Lausche-i tovo kampanjo: po $5: Rose in - Andrew Skerl, 1421 E. 53. St., ,j Louis Balant iz Loraina, Mrs. -j Terezija Kmet, 3922 St. Clair -i Ave.; $3 je daroval John Perne, e| 1143 E. 66. St., po $2: Mary Ka-stelec iz Salt Lake City, Utah, i-' neimenovan, Andy Rutar in $1 d|je dal Nicholas Pasdere. i. i -o- lvunujle vojne burtdeJ Zakonca Zakrajsek so našli ustreljena v njih stanovanju Frank 1 Zakrajšek, znan pod imenom Frank Zack, je ustrelil svojo ženo Marian in potem pa še sebe, tako misli policija. Vče-Vaj popoldne so poklicali sosedje policijo, ker so slišali iz stanovanje zakoncev, 795 E. 88. St. streljanje. Našli so oba mrtva. Mož je imel strel v glavi, žena pa v telesu in glavi. Stara sta bila vsak po 35 let in sta se po-ločila šele v juliju v Mansfield, Ohio. Sosedje pripovedujejo, da stai se zakonca prepirala že zjutraj.j Ob 12:30 popoldne je soseda sli-j šala strele iz stanovanja, nakar je prišel Zakrajšek ven in ji re-i kel, naj pokliče policijo. Nato je šel nazaj v sobo in se ustrelil. Ob mrtvih truplih je dobila policija samokres, iz katerega so bile izstreljene tri krogle. Zack je bil zaposlen pri American Stamping Co., 678 E. 64. St., toda ni prišel na delo že od potka. Tudi žena je bila nekaj časa zaposlena tam. --o- iSeja d!irektorlja Jutri večer ob osmih bo seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Vsi direktorji naj bodo gotovo navzoči, _ Nemci trdijo, da so odšli iz vse Grčije na sever Rim, 16. okt. — Močna angleška flotila je dospela v atensko pristanišče Pirej in začela izkiv cevati čete na kopno. Bila je zadržana nekaj časa, ker je morala odstraniti naprej vse mine iz vode. Berlinski radio je danes poročal, da je nemška bojna sila že odšla iz vse Grčije. Poročila so trdila še v soboto, da so Angleži zasedli Atene brez vsakega boja, ker ni bilo sovražnika nikjer. --o- Nov grob v Ashtabuli V nedeljo je preminila v bol-| nišnici Sophie Trenta, rojena ; Zonovič iz Vrhpolja v Sloveniji. : V Ameriko je prišla 1907 in je živela nad 30 let v Ashtabuli, O. Zapušča žalujočega soproga Jo-sepha in dve hčeri Sophie in Jennie, por. Ravnahrib, v starem kraju pa dve sestri. Pogreb se bo vršil v sredo ob devetih iz hiše žalosti 1408 W. 38. St., Ashtabula, Ohio, v cerkev sv. Jožefa na Lake Ave. in na pokopališče v Ashtabuli. Naj bo pokojni lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.______ r (Apel na naše ljudi, da , !bi prišli pomagat 1 par večerov , Ali imate par ur časa ob ve- ' čerih? Nujno se potrebuje več 1 moških in žensk, ki bi prišli v ICnausovo dvorano in tam pomagali razpošiljati brošuro za , Lauschetovo kampanjo. Delo je od šestih zvečer, začenši nocoj, j in potem vsak večer do sobote. ! Kdor more, je prijazno prošen, naj bi žrtvoval par ur. Zdaj je zadnji čas, da se kampanjska tiskovina ftdpošlje. Ker ni denarja, da bi se ljudi najelo,! moramo vsak nekaj pomagati. , Več ko vas pride, prej bo delo . gotovo. Nujno apeliramo na naše ljudi, na ženske in na moške, naj bi prišli pomagat po par ur, kolikor kdo utegne. Veliko jih je, ki že pridno delajo na tem že -' več časa, toda potrebuje se jih > še več. ) Delo ni naporno. Treba je sa-i mo zgibati tiskovine in jih vla-. gati v kuverte. To bo veliko pomagalo v Lauschetovi kampanji. I v- I i,- \ * * * l^'Se fi?0 častnikov pri mor-|v4<*b?.je 48% izjavilo, da' I ^Nrici110 V°'ini §e nadal;ie VsS. * * ! k'' tajnik pravi, da se |sCJ%j kl ne bodo kmalu E' vg p0 v°jni- Treba b(> taS>iaiVojne izdelke' tudi IV SoVt v ne bo rabila; oku- K C"* dežel bo stala JU in dovoz armade ^ o ^Mobilizacija bo tu-"°mne vsote. II — r:l% a seia v sredo svetovalci slo- IVH Amer ican banke JkV^Ut) V sred° zvečer °b TVV n° se->° v prostorih i ^ V, 619 Waterloo Rd. g°toVo udeleže. -'"we. i Nn * * * • ' se zatrjuje, da bo s i V ?itulirala še Pred zi" 1 V t(%k° Videl° v Prihodnjih: < 3iv' ker bodo začeli za-] J C ^eh?apadni Evropi z ogro-l i V tem času so sij 1 ^leri potrebščin v bli-j iV^ j^' da labko začno z'j IV Pote''pad°m. In štiri me-'i |iNa^v.bo vlada odsekala'i za 60 do 70%. To i [C C Clvilnih vladnih urad- ! armada še vedno/ I ^Jan s tem počakalo do Pftii,)^; bodo dobile enkrat kuv dovoljenje, da »to . j^i alkohol žganje. 1 0 °če;i precj volitvami. Pk * * * pb^tVtni magnat zatrjuje, lIlH) v me3ecev ali morda eno k delal izpbo, dokler |f; e| 2 masno izdelavo av- m TOv. * * * Electric pravi, da bo I fijMijo ?amO kakih 20 mode- KH> Sij aparatov. Ti mode-e cen, ki bodo pri- iv * * * |it° večje mesto bo moralo' V dv°j'e vrst letališča; b°do Pristajala komer-' Psi ,etala> na drugem pa pri-VLvf'' na tak način se bo eilo kolizije eroplanov. | i^jui " * * I Sni .8e' da bodo 90 dni po v°jni v Evropi na ame- , štirje novi modeli ^iidh . ne vrste bodo, avt-ul)3trU - l se ne pove. Vri' * * * ■i^O °bveznic se še vedno ^ ^ kot pa pi-oda ali izme-^Delf0tovino. V prvih deve-ž odkar banke lahko pla-R \ sotovini za vojne bonde, i ho^.^dalo za 112 milijo-| se Pravi' za • S ta, pili ljudje od vlade, v % Ha 93 80 Va po v0.lni. privatnega in »iov, alnega" Vsi se strinj-ij^ terr>, da se bo letalska indu-it , Prav tako razvila kot se Ni| ka. Tovarne bodo; W e letala za dva sedeža, ka-i |limCena bo od $1,000 do $2.000 KUZlne v ceni od $2,000 do * # * Pje1 Ve stvar in skrb indu-I l^j r bodo morale oblasti | ; 130 varnost letalcev in! i v- Zato bodo najbrže raz-; dva dela: višje | ela Prostor komercijalna' : 1 mžJe pa zasebna letala. Nemci so zasedli zdaj Budimpešto, ker hoče Madžarska iz vojne London, 16. okt. — Naciji so zasedli vsa glav,na poslopja v Budimpešti, ko je regent Hor-thy Po radiu naprosil zaveznike za premirje. Poročila trdijo, da se Iiorthy drži v nekem utrjenem gradu, druga poročila pa trdijo, da ga je dobila v roke Ge-stapa in odpeljala v Nemčijo. Vatikan je baje naprosil London in Washington, na j se vpo-števa ponvdbo Madžarske za premirje. Poročila si nasprotujejo. Nekatera pravijo, da se Madžari zdaj lasa j o med seboj, ker so eni za premirje, drugi' pa ne, nekateri pa da celo že napadajo Nemce. Genedal Voeroes je pozval armado, naj se bori naprej, dokler ne bodo znani mirovni pogoji. Toda iz Švice se trdi, da madžarski vojaki že polagajo orožje in so na potu domov, ko je regent Horthy naznanil, da je vprašal zaveznike za premirje. Super bombniki razbijajo Formoso, nad Lužo-nom so Amerikanci razbili Japoncem 100 letal; Tokio lrdir da so izgubili Amerikanci 52 ladij. Pearl Harbor, 16. okt. — Ameriška letala, ki so jih prinesli v bližino nosilci, so se vsula nad otok Luzon v severnih Filipinih ter sklatili z zraka ali razbili na tleh 100 japonskih letal. To je bil že sedmi dan, da ameriška zračna sila napada v tem sektorju. Admiral Nimitz je danes opol- j dne poročal, da so bombniki na- ' padli severno obrežje Luzonn, v petek in v nedeljo pa da so napadli zaliv Manila na Filipinih, i Japonska zračna armada se je I zagnala z vso furijo proti A me- 1 rikancem, pa je to tudi drago J plačala. Veni sami zračni bitki J j v katero je poseglo 50 japonskih![ letal, so Amerikanci sklatili vse, 11 razen 10 ali 20. Poročilo ne pove ameriških J izgub. Admiral Nimitz samo po-Ji roča toliko, da je bilo pri nedelj-j f skem napadu prizadjane nekaj s škode ameriškim ladjam pri za- i livu Manila. ^ Nobenega poročila tudi še ni, t če je prišlo japonsko ladjevje ( končno na dan, kot zatrjujejo j japonska poročila. \ Ameriški super bombniki j B-29 so napadli otok Formoso i dvakrat v <'H urah. Istočasno pa J j zatrjuje radio iz Tokia, da jej} japonska zračna in pomorska si- U la napadla ameriško ladjevje pri , Formosi in Filipinih ter mu pri-! j zadela tako škodbo, da Amerikanci dva meseca ne morejo misliti na invazijo Filipinov. Japonski radio trdi, da so po- ( I topili ali poškodovali Amerikan-| cem od 40 do 52 ladij. Med po- ' 'topljenimi da je enajst nosilcev ! letal, šest pa da je poškodova-! nih. Japonci trdijo, da je prišla japonska flotila končno iz skri-i | vališča pri Formosi ter je zače-| la zasledoveti ameriške nosilce letal, s katerih so se dvignila le-! tala ter rušila naprave po otoku' neprestano tri dni. Admiral Nimitz v svojem po-j ročilu ne omenja japonske floti-; le. Njegovo poročilo samo orne-' nja, da so Japonci izgubili 487; L letal, 63 ladij, dočim so znašale j ameriške izgube le 45 letal. i -o—- - Mnogo ubitih in ranjenih v revolti New York. — Radio iz Ankare poroča, da je prišlo zadnji teden do izgredov na Duna-! ju. Do 60 oseb je bilo ubitih in! več sto ranjenih. Avstrijci re-voltirajo proti nacijem. ^-i—o- Clevelandski orkester bo ta teden predvajal program v svetovnih mojstrov r V četrtek in v soboto zvečer bo imel Clevelandski orkester v Severance dvorani poseben pro-i- gram pod vodstvom Vladimirja i, Golschmanna. Oba simfonična ., koncerta bosta sestojala iz glas-1- benih del ruskih, francoskih, ji ameriških in avstrijskih skladati teljev. Program se prične z Mo-v zartovo serenado: Eine kleine il Nachtmusik. Prvič v Clevelandu e. bo podano tudi Aaron Coplan-ri dovo delo "Quiet City." Copland •o je eden najbolj aktivnih ameriških skladateljev v tem času. Na 4. oktobra se je vpisala vi ženski kor WAVES Olga M. Turk, hčerka Mr. in Mrs. Jack Turk iz 1029 E. 62. St. V armadi ima že dva brata, ki sta oba preko morja in sicer Sgt. James ter Pfc. Ernest. Njen naslov je: Olga M. Turk, AS Reg. 43, Bldg. I. Apt. 56, USNTS (NR) Bronx, New York 63, N. Y. želimo ji vso srečo v novem stanu. * ^ »» T/Sgt. Joseph Biukovec, sin Mr. in Mrs. Jakob in Mary Bukovec iz 22070 Ball Ave., Euclid, O. je prišel domov na dopust za 25 dni. Danes se vrne nazaj v San Francisco, Calif., odkoder je prišel. ni Vojni oddelek je obvestil družino Mr. in Mrs. Jack Lavriha, 3147 McKinley Ave., Lorain, O., da je bil njih sin poročnik William, star 26 let, ubit v Franciji 22. septembra. Pred tremi leti je vstopil v armado. Letos v aprilu je bil na dopustu in je bil takoj zatem poslan čez morje. Zapušča dva brata, Jack je pri mornarici, Anthony ter sestro Mrs. John Ploszaj. !» "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 6628 Cleveland S. Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto «.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 _foaameina itwllka i cente_________ SUBSCRIPTION RATES: United State® and Canada, $8.60 per fear. Cleveland, toy mall. $7.50 per r«ar U. S. and Canada. $3.50 for 6 montbr. Cleveland, br mall. $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 lot S month«. Cleveland by maU $2.25 for 1 month« Cleveland and EueUd by Carrier $6.60 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Ongle copies s cent« _______ Entered as second-class matter January 5th, 190«, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. __________ 88 No. 243 Tues., Oct. 17, 1944 Tito je pokazal Angležem in Amerikancem osle Kakor smo mi vedeli in pisali, tako se je končno zgodilo. Toliko slavljeni, opevani in do neba povzdigovani poglavar jugoslovanskih partizanov, Tito, je obrnil hrbet Angležem in Amerikancem ter s tem pokazal zapadnim demokracijam v krasnem zgledu, kako znajo komunisti prekaniti ali ociganiti svoje zaveznike in pokrovitelje. ' Znana ameriška revija "Newsweek" piše, da je Titova radijska postaja obvestila Relifni komitej združenih narodov, da bo Tito vsako pomoč odklonil, ako poslanih potrebščin ne bodo razdeljevale izključno lokalne (Titove) oblasti. S tem je hotel Tito skoro gotovo z drugimi besedami reči, da bo dobil pomoč samo oni, ki je dobro zapisan pri komunistih, ne glede na to, kako je potreben pomoči kdo drugi. Nad to Titovo nepričakovano izjavo je bil skrajno presenečen direktor Lehman, načelnik Relifnega komiteja združenih narodov. Direktor izjavlja, (Ja^je bil že dlje časa v dogovoru glede relifnega programa v Jugoslaviji, pa da ni bilo nikdar rečeno ali zahtevano, kdo bo poslane relifne potrebščine delil. Titova radijska postaja (katero vzdržuje Rusija) je pred par dnevi tudi izjavifa, da niso partizani dobili nobene pomoči od zapadnih zaveznikov, to je od Anglije in Amerike. Vso pomoč, je izjavil Tito, kar so jo partizani dobili v orožju so vzeli italijanom in Nemcem, nobena pa ni prišla od zaveznikov. Skrajno značilno je, da je dal Tito obe ti izjavi v javnost šele potem, ko se je vrnil od posvetovanja z ruskimi voditelji. Kje so se sestali, ni znano, toda posledice tega razgovora so zdaj jasne. Rusija, ki je vedno podpirala Tita in partizane, čeprav tega ni nikdar uradno priznala, je zdaj javno pokazala, da stoji za Titom. Po sestanku s Titom so Rusi naznanili, da bodo šli v Jugoslavijo "s privoljenjem maršaPa Tita," dočim je dobil Tito proste roke, da je, po domače rečeno — pokazal osle svojim zapadnim zaveznikom in njih možganskemu detetu — Relifnemu komiteju združenih narodov. In da ne bo prav nobenega dvoma giede teh Titovih izjav in nove vloge, ki jo je dala Rusija Jugoslaviji, jp bilo angleškim in ameriškim misijam ukazano, da pobero svoja šila in kopita in se poberejo s teritorija, ki je pod Titovo oblastjo. In da bo brca še bolj občutna, so prejeli ta ukaz prvi Angleži. To so tisti Angleži, ki so pobrali Tita ob cesti, ga posadili na tron in ga pokazali svetu kot edinega rešitelja Jugoslavije. Saj se še spominjate lanskega govora premierja Churchilla v parlamentu, tekom katerega je mož s cigaro izjavil, da se je Anglija odločila dati vso podporo Titu in da. jo ameriška vlada v tem na celi črti podpira. Churchill je poslal celo svojega sina v Titov glavni stan, da je dobil tako "maršal" večji ugled pred svetom. Churchillov sin, major Randolph, je bežal iz Jugoslavije, ko so Nemci napadli Titov glavni stan. To je bilo takrat, če se pi*av spominjamo, ko se je Tito rešil v sami spodnji obleki. Kot se zdaj vidi in je brez dvoma fakt, so dali Angleži (in menda tudi Amerikanci) zato Titu podporo, da bi ga izvabili od Rusov. Pri tem so računali (o, naivneži), da bo zmerni element v Titovem taborišču dobil premoč nad komunisti. No, zdaj vidimo, da se je to izjalovilo na celi črti. To ludi dokazuj^ .kako naivne zapadne demokracije še malo poznajo prave komuniste, dočim smo jih mi, ki se ne igramo sicer z nobeno visoko politiko, prav dobro poznali in napovedovali. da se bodo zapadne demokracije nekega dne še bridko kesale radi saltomortala, ki so ga Angleži in Amerikanci izvedli od Mihajloviča na Tita. Churchill je obkladal Tita z vsakojakimi slavospemi in darili, vključno posebno lukusno izdelanim avtom ter mu dovolil, da sme ustvariti privatne toke komunikacije, popol: noma samostojne od angleškega gl. stana generala Wlisona, ki je vrhovni poveljnik vse zavezniške bojne sile v Sredozemlju. Zato ni čudno, da je Churchill tekom svojega zadnjega govora v parlamentu čisto zamolčal Tita, dočim ga je še v prejšnjem omenil na promineritnem mestu. Videti je, da se skušajo Angleži na vse načine izmazati i7 silne zadrege ter se opravičiti pred svetom radi svoje polomije v Jugoslaviji ogiroma s Titom. Ameriški diplomati zdaj trdijo, kako da so vedno urgi-rali Angleže, naj jim sledijo v načinu sodelovanja s Titom, ki naj bo samo z vojaškega vidika ter da se ga podpira v boju proti Nemcem, toda da naj se glede bodoče politične smernice v ničemer ne kompromitirajo. Če so Amerikanci res tako rekli Angležem ne vemo. Res pa je, da zapadni zavezniki te politike v Jugoslaviji niso zasledovali in zato zopet vlečejo kratko, kot jo bodo še marsikdaj, če bodo tako naivno nasedali na limanice komunistom. Angleži in Amerikanci bi bili lahko brez rdečice na obrazu, ako bi se bili samo malo potrudili poznat* prave razmere v notranji Jugoslaviji. To se pravi, če bi se bi potrudili toliko, da bi pronašh, koliko naroda v Jugoslaviji je faktično za Titom in koliko ne. Pa zastonj so jim pripovedovali poznavalci razmer, da je za Titom kvečjem od 15', do 25', ljudi na Hrvaškem, morda kakih 5% v Sloveniji, a v Srbiji pn. niti \% ne. Toda zaoadne demokracije so silile z glavo skozi zid. Saj vsi vemo, da ameriški vojni informacijski urad ni dovolil poročati javnosti niti izjave dveh ameriških častnikov, ki sta se vrnila iz Jugoslavije. Vzrok te cenzure je bil, ker bi bilo to poročilo povedalo resnico o četnikih, ki bi postavilo na laž Titovo propagando o zvezi četnikov z naciji. Angleškim in ameriškim diplomatom bi prav privoščili, da bi to svojo kašo zdaj sami posrebali, ki so si jo sami skuhali, če bi ne bil pri tem prizadet tudi naš nesrečni slovenski narod, ki ga jo ta diplomacija izročila v milost in nemilost komunistom v„roke. Kdor ni prej verjel našim trditvam, da ni Tito nič drugega kot agent Rusije, ki mu je svoboda Jugoslavije toliko pri srcu kot Culukafrom, bo morda verjel zdaj, ko je prišel Tito s svojo pravo rdečo barvo na dan. Seveda, nekateri so to dobro vedeli in je bilo to čisto v njih programu. To je Adamič in glavni činitelji pri SANSu. Drugi so pa tavali in še tavajo slepo za njimi in se morda še danes ne zavedajo, da so pomagali (nekateri praktični katoličani) izročati Slovenijo v roke komunistom. Slovenska zgodovina o njih ne bo imela posebno lepe besede. \ APEL ZA POMOČ STARI DOMOVINI ROJAKOM IN ROJAKINJAM ŠIROM AMERIKE Kakor vam je znano, je že več kot tri leta in pol, odkar je kruti nazi-fašistični sovražnik kriminalno napadel Jugoslavijo ter brezobzirno podjarmil in zasužnjil ondotna ljudstva. Strašna žrtev podivjanosti in vandalizma ter krvavega nasilja je zlasti postalo slovensko ljudstvo. Čitali ste, kako je sovražnik z gorostasno silo ognja in jekla vdrl v naše rojstne kraje, razbil in razdejal mlado državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Takoj je začel s svojim terorjem in pokončevalnim delom, ter kmalu izpremenil našo lepo in mirno staro domovino v pravi pekel. Vse od začetka pa do danes brezobzirno ropa, mori, požiga in pustoši po naših krajih in nasilstev, mučenj ter strašnih krivic in grozodejstev ni konca ne kraja. Ameriški Slovenci smo se zavedali takoj spočetka, da bo to VELIKA KATASTROFA ZA NAŠO STARO DOMOVINO. In dasi nismo tedaj zdaleka niti sanjali, da bo napadalec tako brezobziren in zverinski v ubijanju in pokončavanju, ter da se bo to krvološtvo razvilo v tako strašne posledice in trajalo tako dolgo, smo vendar začutili že tedaj, da bo naše ljudstvo najbolj nesrečna žrtev v tem tragičnem konfliktu izmed vseh prizadetih ljudstev na svetu, ter da bo moralo prositi pomoči od zunaj. Zavedali smo se dalje, da bo Slovenija klicala na pomoč predvsem svoje boljše situirane sinove in hčere v daljni Ameriki, ter da je naša posebna ^plžnost, da jim jo damo, kolikor največ moremo. Zato so se 19. aprila 1941 v Chicagu zbrali zastopniki naših centraliziranih organizacij, da položijo čvrst temelj pomožni akciji za najbednejše, in to v trdnem upanju, da ta naša akcija doseže svoj namen, da doseže najpotrebnejše rojake v starem kraju brez razlike, kaj so in kdo so, da jih doseže brez ovir in diskriminacij čim prej bo to fizično mogoče. V trdni veri, da bo ta svetovna kriza končana z zmago demokracije in da bodo štiri svobode, ki jih je postavil naš predsednik Franklin D. Roosevelt, podlaga bodočemu miru in socialnemu redu sveta, in da v okviru tega miru in reda najdejo pravo svobodo in demokracijo tudi naši bratje in sestre v starem kraju, so ti zastopniki Ustanovili posebno organizacijo z imenom Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija — skrajšano JPO-SS — ki naj v imenu in pod kontrolo naših podpornih organizacij vodi pomožno akcijo med ameriškimi Slovenci za našo staro domovino. V smislu teh sklepov in nalog je ta odbor opravljal pomožno delo vse od tedaj. Toda uspehi tega dela do sedaj niso niti zdaleka tako veliki, kakor je ta stvar važna in kakor velika je potreba. Toda neglede, kaj smo za stvar storili in koliko je uspeha do sedaj, prišel je čas, ko se bomo morali zavzeti za to stvar bolj resno in prav vsi. Kot je razvidno, se razmere na vojnih frontah zadnje čase zelo naglo razvijajo in vsak čas se lahko zgodi, da bo sovražnik pregnan iz naše stare domovine ter da bo slovenskemu ljudstvu končno res zasijala tako zaželjena svoboda. Tedaj — in znabiti še prej — pa bo nastala tudi možnost za dostavo naše pomoči temu sestradanemu in do skrajnosti izčrpanemu ljudstvu, katerega so okupatorji okradli in oropali žita in hrane, orodja in živine ter sploh vsega. Veliko naših krajev je požganih in popolnoma opustošenih. In skoraj gotovo je, da bodo Nemci vzeli s seboj ali pa pokončali se tisto, kar je ostalo, predno se popolnoma umaknejo. Vesti iz stare domovine pravijo, da vlada tam nepopisna beda in da bo veliko ljudi moralo to zimo umreti od lakote in pomanjkanja, ako jim pomoč ne pride od zunaj. Vsled tega je JPO-SS na svoji seji, ki je bila pred kratkem, sklenil, da podvzame posebno, intenzivno kampanjo za zbiranje pomoči naši stari domovini. Apeliramo torej na vse rojake in rojakinje sirom Amerike, da se takoj odzovejo in velikodušno prispevajo in pomagajo; posebno pa apeliramo na rojake, ki so se prej izgovarjali, češ, da je še čas m da bodo ze dali, ko pride čas za pošiljanje! Apeliramo na vse in vsakogar, da pomaga, kakor največ more! Imejmo zavest, da so to naši krvni bratje in sestre in da jih mi ne smemo zapustiti v tej strašni nesreči! Strašna sramota bi bila za nas in neodpustljivo, če bi jih pustili umirati od gladu in pomanjkanja, ko mi živimo v izobilju in jim lahko pomagamo.. Če kdo, smo mi dolžni pomagati! In če je kdaj bila pomoč na mestu in potrebna, je potrebna sedaj! Apeliramo na vse podružnice JPO in SANSa ter vsa podporna, kulturna, gospodarska in druga društva in klube ter sploh na vse organizacije in ustanove, da podpro to akcijo ter pomagajo po svo-j: moči in prevdarnosti, da bo čim večji uspeh! Pomagajte nabirati denarne prispevke in jih pošljite glavnemu blagajniku Leo Jurjovcu, 1840 W. 22nd Place, Chicago 8, 111. Pomagajte zbirati obleko, katero, ako želite, lahko pošljete takoj na War Fund Relief of Amer- icans of South Slavic Descent, 282 Ninth Ave., New York, N. Y.! Omenjena organizacija ima že za to pripravljeno skladišče ter potrebne urade za oskrbo, ki so v ta namen brezplačne. Za Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, VINCENT CAINKAR, predsednik, JOSEPH ZALAR, tajnik, LEO JURJOVEC, blagajnik. S elevelandskega hriba Novice s Hubbard Rd. Ker smo ravno v času guver-lierske kampanje, stopim včasih v eno ali drugo hišo in vprašam za kak mal prispevek za kampanjo za našega guvernerškega kandidata Frank Lauscheta. Do sedaj še nisem dobil nobene kritike radi tega. Le eno pa bi želel in sice, dar se mož in žena pogovorita in si izmejata mnenja, da ne bo potem kakega nesporazuma, če eden kaj daruje in drugi morda ne bi vedel za to. Ko sem oni dan vstopil v hišo Mr. in Mrs. Frank Tomažič na Vineyard, pa je Mrs. Tomažič že naprej vedela, po kaj sem prišel in mi je rekla: oh, ljubček moj, France, ti pa tudi kar naprej ko-lektaš, no pa saj mi je že vse znano, da zbiraš za Lauschetovo kampanjo. Ker je moj mož France in ti si France in naš kandidat je France tu imaš dva dolarja za njegovo kampanjo in pa dobro agitiraj, da ga bomo izvolili guvernerjem države Ohio. In da se bo tudi kdaj pri nas pokazal, kadar bomo imeli kakšno večjo prireditev, kajti še vselej, kadar se omeni, da bo na katerih prireditev navzoč Frank Lausche, potem je zagotovljen dober uspeh. Vsem Slovencem širom države Ohio priporočam, da vsak nekaj žrtvuje v ta namen in pomagamo do izvolitve našemu rojaku, o katerem mogoče niti ne slutimo kaj in koliko bo še koristil slovenskemu na-rdu. Hvala lepa Mrs. Tmažič za vaše lepe besede in'upam, da boste imela že dosti posnemalk, ki bodo sledile vašem vzgledu. Rojakom v naši okolici pa se priporočam, da če kdo želi kaj prispevati za to kampanjo, da naj kar mene pokliče in bom potem skrbel, da bo denar izročen na pristojno mesto. Pozdrav, France s hriba. Zahvala Po moji težki operaciji se tem potom želim zahvaliti vsem mojim številnim prijateljem in pri jateljicam, ki so me obiskavali v bolnišnici in doma. Nekateri so zelo pogosto žrtvovali svoj čas in delo samo, da so me prišli obiskat. Zato tisočera jim hvala. Prisrčna hvala Rev. Slapšaku za večkratno podelitev sv. zakramentov in obiske. Hvala tudi vsem, ki ste za moje ozdravljenje darovali sv. obhajilo in molili zame. Hvala vsem za poslane kartice, cvetlice, ki so bile res menda izmed vseh najlepše. Moja posebna zahvala velja sledečim: Mrs. Simoni, Mr. Ta-mele, Mrs. Stražar, Mrs. Brka, Mr. in Mrs. Salokij, Mrs. Blatnik iz 81. St., družini Gabriel Pavič, Mrs. Ferenčak, Mr. in Mrs. Sholar, Miss Skrl, Mrs. Tamele za poslano mi pecivo, Mrs. Frances Lindič, ki me je peljala v bolnišico in me zopet pripeljala domov in vse brezplačno, hvala Mrs. Stražar in Mrs. Suhadolnik za vse, kar sta mi podarili. če mi Bog zdravje, se bom srečna počutila, če vam bom mogla vsem in vse povrniti. Še enkrat Bog plačaj vsem za vse. Vam vedno hvaležna, Terezija Lindič. -o- Prav prijetni so ti jesenski dnevi, ko se vse naokrog tako pridno ukvarja z grozdjem. Naše je v božjem imenu izginilo nekam v Pennsylvanijo. Pravijo, da je tako sladko, da bi ga bilo škoda za vino in bodo iz njega napravili grozdni sok in ga poslali vojakom za okrep-čilo. Z našim grozdjem se je završilo tako naglo, da ga niti ogledat nisem imel časa. Cleve-landska dekleta so ga potrgala in voznik ga je pa odpeljal; niti ne vem koliko ga je bilo in kakšno ceno bodo plačali zanj, če sploh bodo. To pa vem, da zlepa ne dajo denarja od sebe. Treba je precej časa čakati predno se kaj dobi. Ker se mi pa nikamor ne mudi, bo pa že šlo kako. Pri našem sosedu Burji so ga tudi potrgali in v tistem času sem jih bil tudi obiskal in sicer, ko so bili v najhujšem "gajstu" za obiranje. Od rok jim je šlo kot sam šment. Mr. Kollander je pri tem delu kaj ročen in je lepe grozde strigel s tako hitrostjo, da je ga je bilo res veselje videti. Iz takega grozdja bo tudi kaj sladka kapljica, katere se že kar naprej veselim, ker vem, da jo • Dalje na 3 strani) Če verjamete al' pa ne Before me, a Notary Public in and for the State and vv0rtf JMI personally appeared James Debevec, who, having dul>VJ. A to law, deposes and says that he is the Editor of "AMERl®?^ a" and that the following is to the best of his knowleae tjie ^ >jm a true statement of the ownership, management etc, ?re£j W V^il publication for the date shown i'n the above caption, August 24, 1912, as amended by the Act of March 3, 1933, evn° j5 i^fA 537, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of ^ePf^. yf 1. That the names and addresses of the publisher, edit01'. ir J and business managers are. Editor. James Debevec, 6117 St- llUid. if land, O.; Publisher: Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., 0l?gVeC- C?k nglng Editor: James Debevec; Business Manager, James Der® Jm 2. That the owners are: James Debevec, 6117 St. Clair .jy Ohio, Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. secUV I. 3. That the known bondholders, mortgages, and otn, bonds' tfH owning or holding 1 per cent or more of total amoifnt of 0 ej/1 or securities are (If there are none, so state): None. eS o\. 4. That the two paragraphs next above, giving the nf t^e \( „ is ij^m of the person or corporation for whom such trustee is a^';ng *Jt ne bilo ne čevljev, >ie ne mleka. .»i ^ šel sam!" Torej dva sem po nesrečnem na dal to tajnost našem« ^ ne da bi mislil pri ga, je ročno odglasov3 • pa četrti," Nič ni reK«' jr tudi on, pa kaj mis'1^ bil zastonj dvakrat.^ da ne bi vedel kob^ ^ tri? Se reče, če štiri, bom rekel P*e e)i&J čem. da je šest, bom f preveč, zato bom ' if* Iz zadrege naju je Jim, ki je iztaknil cu šarja Toneta Bavca. Jfe/J tem na generalni j.^11 J' .bran za žrtev, ki bo P p I izdatke ki jih bom° Jj torn. ^ofi Torej, kot vidite- starem elementu i" frj nekaj časa štrama" ' y f v veselje nekaterinv^ drugim, v veliko o y vsem našim slovens^if jem, ki znajo svojo ^ f sitnimi mestnimi *> krjti , 4,in .1» imajo kaj, spretno * i sila veseli visokih 00 J sta, če bo šlo ' fantazija že vsa p® > ! mo o tem še Junaštvo in zvestoba Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije. NOVICE S HUBBARD RD. (Nadaljevanje z 2 strani) bom tudi jaz kaj deležen. Bog daj, da bi se kaj prida napre-šalo. To jim prav iz srca želim. Da je šlo Mr. Kollandru to delo tako od rok, se prav nič ne čudim, ko je bil pa v družbi tako prijaznih deklet, katere so bile Burjevim priskočile na pomoč. Ta dekleta so bila iz Cle-velanda in so mi tudi imena povedala, pa si jih nisem zapomnil, ker jih je bilo preveč. Ena, o kateri pravijo, da ima v mestu neko višjo službo, mi je bila celo roko stisnila in seveda jaz pa njej. Saj rečem, ti clevelandski ljudje so pa že tako prijazni in pa pridni, da nikol tega. Na trgatvi pri Burjevih pa sta bila tudi nek zdravnik in njegova soproga, ki pa nista našega rodu. Ona je učiteljica, oba sta jako vljudna in prijazna in tudi njima samo delo vre po glavi, ko prideta v prosto naravo. Kdo pa bi ne bil priden in prijazen v teh lepih krajih kot so na Hubbard Rd. v tako lepih vinogradih, kjer je že kar vonj po vinu, da sem ga že kar požiral. Prav pridno pa se ukvarjajo z grozdjem tudi pri našem sosedu Perparju in pa pri Žužko-vih, kjer imajo trto tako obloženo, da se kar žica trga. Pravijo, da jf5n dela precej preglavice, ker jih skrbi ,kdaj ga bodo potrgali. John je rekel: veliko bo opravka žnjim predno bo v sodih, a potem bo pa že šlo in se bo kaj prijetno oddihaval pri njem v pustih zimskih dneh. Ker navadno zakoljejo tudi par lepih pujskov, bo dovolj tudi klobas zlasti krvavic, s katerimi se človek najbolj podpre. Pri vsem tem napornem delu pa bomo kmalu dočakali tudi volitve, za katere se vrši že hud boj. V nekem angleškem časopisu sem videl sliko volivne koče, kamor se hodijo ljudje registrirat—na eni strani mar-širajo notri sami pristni ameriški državljani in na drugi strani pa komunisti s svojima predstavnikoma, potem pa, kjer bo. zmaga. Državljanom je dano na prosto voljo, da si sami izberejo, ali hočejo biti, še naprej prosti ameriški državljani, ali hočejo priti pod komunistični vpliv. Cital sem tudi, da bo letos volilo sedem žensk proti trem moškim. Torej bodo matere odločale usodo svojih sinov ali jih po končani vojni hočejo domov ali jih bodo pustile še nadaljni usodi drugim. Matere, vaši sinovi si nobene stvari na svetu bolj ne žele kot to, da čim prej pridejo zopet domov pa, magari tudi če bi bili lačni doma in če bodo zvedeli, da ste'jim ve pripomogle še v nadaljno sužnost in trpljenje, vas bodo preklinjali vse žive dni. Kakor poročila kažejo, je sedaj na vas ležeče, usoda nas vseh. V enem zadnjem dopisu sem pisal o našem novem brivcu v Madisonu, kjer sem bil zapisal, da je John, a pravilno pa je Louis Lazuka. Je jako postrež-ljiv mož, s katerim se prav lepo po slovensko pogovorimo in postreže pa kar najboljše. Torej rojaki poslužite se ga. V naših krajih je tudi drugače vsestranski napredek. Cesto od Ridge Rd. do Madisona so razširili, da se je kaj prijetno voziti po njej. No, saj to je tudi moja glavna cesta, po kateri se največ vozim po svojih opravkih. Zidajo tudi novo tovarno oziroma dozidava j o nove prostore. V tej tovarni izdelujejo razne dele za podmornice. Jurij Soklich postavlja tudi novo garažo, nad katero bo tudi stanovanje in slišal sem tudi, da namerava postaviti novo moderno hišo. Zgraditi nameravajo še več novih stavb, kakor hitro bodo mogli dobiti potrebni material, da bo kmalu kar celo mesto tukaj. Jernej Maukotovi so svojo lepo farmo na Middleridge prodali in si kupili lepo hišo v mestu Madison, kamor se bodo podali po tolikih letih trdega dela na oddih. Šal, da tako lepa posestva ne pridejo Slovencem v roke. Naš novi sosed Jereb na Ben- , net Rd. si je postavil lično malo hišico, kjer bodo stanovali, kadar pridejo sem v prostem , času, kajti svojo hišo, ki je na farmi imajo v najemu. Z Jerebom sva si prav tesna soseda, , kajti njegovo posestvo in moje . mejita drugo na drugo. Vse tako izgleda, da so ti kraji posebno privlačni, kajti zadnja dni je bil tu zopet nek trgovec, ki je metal oči po posestvih v teh krajih. Menda namerava iti v pokoj. Zapeljal je bil v naš borj,ač in vprašal, če je naše posestvo naprodaj. Rekel je ,da ima "cash* 'in bi takoj plačal, kot bi priš.el jabolka kupavat. Presenečeno smo gledali, kaj to pomeni. Rekel je, da hoče na vsak način kupiti posestvo in najraje bi kupil to, a ker pa ni naprodaj, ga tudi kupit ne more. Prav žalostno se je poslovil in se odpeljal dalje. Zdi se mi, da nekateri le ne zaupajo preveč v denar in bi ga najraje vložili v posestva. Je že tako, da taki, ki imamo posestva, bi radi denar in oni, ki imajo denar, bi pa radi istega vložili v posestva. Tako je tudi prav, če se posestva naveličamo, da se ga lahko znebimo in spravimo v denar. Toda taka prilika .se ne nudi povsod. Kdor ima posestvo v teh krajih, se mu ni bati zgube, kajti tovarne so nas obkrožile in se grade še kar naprej. Novi del tovarne zavzema 13 akrov ozemlja, poslopje je pet ali šest nadstropno, tega ne bom trdil, pravijo pa da je vse naj-. bolj moderno zgrajeno. Tu pra-t jvi j o da izdeljujejo vse najraz-l i lične j še potrebščine za truke ; tako za armado kot za doma-.'čo potrebo. Iz tega je razvidno, Povojna Nemčija Nortli Seo'' i ~"F77lf • ! ' % »EKUK \ Ta ^ . h ^ V V" Oresrfcif M DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Koblenz if J-^ m * // \ ^ bavar,a ^ j Munich "7 SWITZERLAND^ Jj I l (tt/tt u / /, ' R'uisVc To-cofifrol all.Gtcmony" fcp if nV tjje L u fc&c k 3§l b tl R i ve r /,1.110, (i. S. to take. Bovocia, vVurUonibt^g.^acitn und ^ifie.r^sSu.tli.cvrA-Of.cai;:Great tni.iin (o uvciseeresfot'-*''i'Germ'uiiy; west of l.ubcck *',ElWl>'".->'«. Allies' ''B.q TVepX$bc on Austrian ' , y'j.eiiinyi.iorti'mission. Gzeihos|p$ki|J guaranteed independence by Allies.- (Courtesy THE STANDARD OIL CO. (OHIO)- nikvar za priznanje mojega truda, ko poročam res toliko zanimivih novic iz naših krajev. To delo je včasih res precej naporno in še posebno zato, ker mi toliko raznga dela sili v roke, da moram večkrat, pero kar s silo prijet v roko, da vam kaj z veliko naglico napišem. Pozdrav, Frank Leskovic. -o-- Prebivalstvo Ljubljane V reviji "Kronika slovenskih mest" je napisal leta 1935 tedanji vodja mestnega statističnega urada g. Lojze Pipp zanimivo študijo o prebivalstvu Ljubljane od njenih prvih početkov. številke segajo v najstarejšo dobo in kažejo v lepi luči razvoj mesta Ljubljane. Iz teh podatkov posnemamo naslednje ugotovitve (podatki segajo do leta 1934) : Emona je štela leta 34 pred Kristusom 1260 prebivalcev, porušena pa je bila leta 451 ali 452 po Kristusu. Nato zasledimo prve točnej-še podatke za leto 1600. Tedaj je imela Ljubljana okoli 6000 prebivalcev, do leta 1700 je število prebivalstva naraslo na 7500. Prvi točni statistični podatki na osnovi štetja prebivalstva so nam ohranjeni iz leta 1754. Tedaj je znašalo prebivalstvo Ljubljane 4128. Za začetka) Napoleonovih vojsk je imela j Ljubljana okoli 14,000 prebivalcev. i Pri štetju leta 1857 je bilo j izkazanih 20,747 prebivalcev, j pri naslednjem štetju leta 1869 i 22,593, leta 1880 26,284, leta; 1890 31,663 (vštevši priključeni del Udmata), leta 1900 Spreten mizar Za vsa mizarska (carpenter-ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Kocjančič 1246 E. 58. St. Tel. EN 1182 (243) MALI OGLASI Stanovanje v najem Odda se 3 sobe zgorej, kopalnica ; pripravno za novoporočen-ce. Zglasite se na 1174 E. 60. St. (243) Lepe zelnate glave Imamo veliko lepih zelnatih glav naprodaj. Pridete jih lahko sami iskat, ali vam jih pripeljemo na dom, če pokličete. John Drenik 1205 Ridge Rd. (Route 84) zraven Stuškove farme Tel. KEnmore 5500 (x) Velik korak naprej glede povojne Npmčije je bil storjen na konferenci predsednika Roosevelta in angleškega permierja Churchilla v Quebecu, Kanada, kjer sta se pogovorila o razdelitvi povojne Nemčije med "velike tri" za službo povojne policije. Kot kaže gornji zemljevid, bi bila razdelitev Nemčije med Zed. države, Anglijo in Rusijo. Priporočano je tudi bilo, da bi močna zračna zavezniška armada držala Nemčijo v šahu in mirnem stanju. Kontrola zaveznikov nad vso zračno silo in pa edina možnost izdelave gazolina za letala, bi bili tem dogovorom najboljši pripomoček. " Spodnja slika pa nam kaže krog 140 sodov, katerih vsak drži po 54 galonov "1.00 octane" gazolina. Za zračno trdnjavo B-29 je treba 56 takih sodov, da se jo napolni. Stanovanje v najem Odda se 4 sobe in kopalnica, spodaj; samo odraslim. Zglasite se na 1087 E. 68. St. _(244) Mošt! Naprodaj imamo še nekaj mošta iz prvovrstnega grozdja naprodaj. Kramer's Bonded Winery 5303 St. Clair Ave. __(243) MOŠT NAPRODAJ Fin mošt imamo na- da bo tudi stalno delo in to ne glede, kdo bo bodoči predsed nik Zed. držav. Še precej novic imam na listi, ker pa mi čas ne dopušča, moram za danes končat. Izreči pa moram še zahvalo Mrs. Po- MALI OGLASI Lepa hiša Naprodaj je lepa hiša za eno družino; nahaja se na 209. cesti. Za nadaljna pojasnila vprašajte Mrs. Strnad, 935 E. 209. St., Eucild, O. (oct. 17, 21, 24) Preproga naprodaj Naprodaj je krasna preproga, mere 9x12, jako zmerna cena. Zglasite se na 7410 Limvood Ave suite 1, blizu 79. ceste. (245) 36,547, leta 1910 (prištevši leta 1914 priključeno Spodnjo šiško) 41,727. V novi državi je štela Ljubljana dne 31. januarja 1921 53,298 prebivalcev, pri štetju dne 31. marca 1931 pa 59,768. Leta 1935 so bile priključene nekatere okoliške občine in deli Ljubljani, ki je tako postala veliko mesto. Na koncu leta 1935 je imela Ljubljana mesto v prejšnjem obsegu 62,-476 prebivalcev. Za leto 1936 pa ceni Higijenski„ zavod v Ljubljani število prebivalstva na 85,572, ker so že upoštevane priključene občine in deli bočin. Konec leta 1938 je štela Ljubljana v po statistiki Higi-jenskega zavoda, ki upošteva samo naravni prirastek, ne upošteva pa migracij, katere izkazuje samo statistika ljudskih štetij 87,572 prebivalcev. prodaj. Pokličite MU 2965 ali KE 0138, ali pa Geneva 5204. Lahko pišete tudi na Morris Co-hodas, Geneva, O. To je zadnji teden, da lahko garantiramo dopeljavo. (247) Harmoniko kupim Rad bi kupil harmoniko z 120. basi, piano accordion. Kdor bi jo prodal, naj pusti naslov v uradu tega lista. (244) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob, vsa in-zulirana, cementni dovoz, avtomatični stoker. Nahaja se na South Lake Shore Blpd. Pokličite pred 2 popoldne IVanhoe 4594. (244) MALI OGLASI Dobrodošlica Yanjcijem. — Na »liki je videti ameriškega vojaka v družbi nekega domačina v neimenovanem belgijskem mestu. Belgijci so dali duška veselju nad prihodom zaveznikov s tem, da so jim po zidovih n apisali dobrosošlice. Lepa bodočnost Knjigovodnika za poln ali delni čas, dobi službo; ima vse vodstvo v rokah, dobra plača, krasna bodočnost po vojni. Katero ta lepa služba zanima, naj napravi pismeno ponudbo na upravo tega lista pod šifro "185." (245) $1.00 kupi stenski papir za povprečno SOBO 10, sidewall, 4 stropov, 18 jardov roba. Druge specielnosti Glcnville Wallpaper & Paint 10018 St. Clair Ave. — OL 94»0 Delo išče Priletna žena vdova bi rada dobila službo pri domačih ljudeh za hišna dela, kuhanje, pranje in drugo. Vprašajte lahko na 6218 St. Clair Ave., 3. nadstropje, soba št. 9. (244) Kupujte vojne bonde! Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Hiše naprodaj Dve hiši na enem lotu blizu šole sv. .Vida se prodajo poceni. Za nadaljna pojasnila se oglasite na 6713 Edna Ave. po 6 uri zvečer, ali pokličite ENdicott 0147. (Tue. Fri.-x) ®|Nb0imU Prisegli voja-|: lv\'J V tem slučaju j ■ŽNii * ^Prijeten polo-! 4 % da bi loža od te-JrV' da bi kakorkoli liX 0?astiti kralja — JtV V Ur Prisego, ki je ®l1)V,epričanju' da me Mh kri, . ne more siliti t« % Vlci.» t®1' v Setn • ®)j "Kaj pa imisli ' Velikega stav-®V V>>" Je odgovo-i®s, ho očiščeni e-m\ 'J**** se mora fi ■ yei.;H<> se bodo zdru- i Nvu Vse kar im&j° ^'Pega, čistega, Rji » "' (j^0 Polagoma priti ; Is "asi rta vsem svetu i'" t>r 2Vezi. V loži so vsi g^j g*ovoljno se bodo' svet je' kadar bo en" E •. v naši zvezi, od- Hjh J 1 lY» 'Predprav>icam. li^Hr k0cio kralji polo- f \tSt,ne na oltar enak°-?_VVa- in z veseljem iV^l svoj grb in' j ^žavljan ko ti." ; liKlj* prav lepo. Pa če HJotei' recimo Francoski, j ®Sa]iln'°stovoljno krone ||%„ga bodo prisilili?" L J t' vi mu liuaji-ki bi iz nepre-Mf C1'je in namene zve- izdali." \ ^ tfre v glavo! Daj, 'it, .dene j o, ako je le ^vredno. Ko je svojo vero, S* V1 ^avno učil. "Ni->Crivši govoril," je JS duhovniku. Kar 1 Uima bati svetl°-S irj,. Hpstvo mi ne uga- ^ ra(- vse odkrito C'boij !*n P°tem kaJ W Vi /JOpolno razumeti' ''»^Hh ^ narode 'osvo-Va-' Ali je to tako ®1blirente vpeljati eploš-P^0- Nadalje: 'vsi 4 b°do enaki.' Ali If® ^Hr.,' . : °d8traniti vse raz- Salisu resnično, fit)v .^fjboljšem preprica- jiSiif. 'Veri to zatrjuje- J sii^1 seni se, kako sem .' nižjim vrstam ne razodene-T T0 111 končnih namerah Jt PrizSem mu P°vedal, in Tri v l da so res višje il'|l,J(Here PriPustijo čla- Preizkušnji. Xkjj. e te posebne na-,, nižjim vrstam pri- m\ in , v . A s'i? splošni namen iSat-p0Vtdal?" ' 80 Poti do cilja, in s foče b0lj ali manj • Tudi bi se ute- u„ Je vrsto vrnit: ,v,riQi;. H £ --- .^zveza, o kateri govo- t5a '" sem vprašal. s2 sem njen — Schweitzer iz Zuricha, ^Plamti za svobodo, me In ako si zadovo- sa,. Storim enako prijatelj- L 8o- 5. maja pred tremi 'Pn ,sPrejet v ložo "Do- ■l;e Od tačas imam H s°mi51jenike v vseh 4 cSV!eta- Na mojem zad- C,°Vanju P° Belgiji in Cem> v Weimar ju in bratje radovoljno ip0]' Poznamo se mej se- ^ gotovih znamenjih in \ m smo si dolžni vza- ie p^magati kakor bratje. jwSe®e nam branijo, iz- ona znamenja in ^ . Pa s*krivnost zveze. ^ra] in veš, da bi te ne tJ pl'istopu, ako bi bil |iioevol!et Za kaj ZVede1' ■ m,., °'Jeno, čisto in ple- svetega, bodi vera bodočnosti." "Ta bi torej bila druga vera, ne tista, ki jo je Kristus razodel?" sem presenečen vprašal. "No, lahko rečemo, da je ista vera, toda otrebljena vseh nepravih primesi. Jaz namreč ne verjamem, da še obstoja vera, ki jo je učil Kristus. Ta izgubljeni biser hočemo spet najti." Zdaj mi je bilo dovolj. "Ga-udenc," sem rekel, "jaz sem katoličan, in kot tak verujem, da je nauk, ki ga je Kristus razodel, cel in čist ohranjen v cerkvi, od njega postavljeni. Meni se ta biser ni izgubil. Ako na-merja loža katoliško vero nadomestiti z drugo bolj čisto in učeno, seji nikdar ne pridružim. Ustanovitelj katoliške cerkve je rekel o sebi: "Jaz sem luč sveta"; njegovo delo mora torej biti vrelec prave prosvete, in kdor mu je sovražen, utegne pač ponuditi svetu minljivo slepilo, nikoli pa ne pravega, razsvetljujočega in ogrevajoče-ga sonca." "Sedaj sprevidevam, zakaj skraja ni smel noben katoličan biti sprejet v našo zvezo! A tebe, Damian, bi ne bil nikoli smatral za takega prenapeteža, sicer bi ti ne bil črhnil besedice o loži. Razume se, da nisi za našo zvezo. A ne prepirajva se dalje. Upam, da sčasoma sam prideš k boljšemu spoznanju in da se otreseš zagrizene otroške vere." "Jaz pa se bojim, da bo tvoje plemenito srce v svojo veliko žalost doživelo, da vaša zveza namestu svobode prinese verige, namestu bratovstva — krvav črt, dasi imaš ti in mnogi drugi člani blage^ namene. Da bi Bog to milostno odvrnil!" Še sem ga izkušal prepričati, da mora vera Jezusa Kristusa z njegovo božjo pomočjo ostati nepopačena do konca vekov, kakor je sam zagotovil. A predsodki zoper katoliško cerkev so se bili Salisu pregloboko zaje-jedli v srce, da bi ga bil mogel prepričali. Vendar pa so bila Voltairjeva in drugih filozofov sramoten j a njegovi plemeniti duši zoprna; veroval je v Boga in našega Zveličarja. Ubogi Šališ! Kolikorkrat sem se spominjal tega najinega resnega pogovora ! Stisnila sva si roke in je odšel. Prijel sem zopet za knjigo, da bi še bral, dokler bi dopuščal svit dneva. A nenadejan dogodek me je vzplašil od branja. Tisti dan so bili nekaj vojakov Francoske telesne straže radi nepokorščine spravili v našo ječo, in ves polk naj bi za kazen ne smel iz vojašnice. A uporniki so se rogali povelju ter so šli zvečer, podčastniki na .čelu, pojoč pesni svobode, od drhali glasno pozdravljani, v ' dolgih vrstah v Palais Royal. Tu je teklo vino na račun vojvode Orleanskega kakor v po-! toku, in kmalu so opiti vojaki j sklenili, naskočiti ječo in tova-j riše osvoboditi. Tisoči izmed I ljudstva so se pridružili pohodu. (Dalje prihodnjič.) -o- Po imenom "Avstralija" se je prvotno razumelo le skupino otokov v Južnem morju. lord," ker videl sem lastne oči." .ji "Ali ste mogoče t« J li, kateremu plemenu dala Indijanka?" ^ "Ne My lord, tega r j videl, sploh pa tudi n , plemen indijanskih. | ne njih znamenj.' A "Ste v iz vašim^f | usidrani tam zU"aJ' e pff' "Ja Mylord, toda rež ju." "Ste li od onega c«^ daj opazili ono kaj .zunaj ?" Vpr»sa ves razsebe. jgj "Ne Mylord, Pfizn ^ da jo od onega časa videl," odgovori m0""" | f Dorotija je gled® | Edwardu, kateri Pa ^ kot lojena sveča 111 ,f} pred se — sled, ja se je našla, kakor pripovedovanja 10 . tem ni več za dvo«1] U (Dalje pri "Ne Mylord, nikakor me ni mogla opaziti, ker jaz sem ležal v čolnu in se nisem nič premaknil, jaz sem iz mojega prostora prav radovedno zasledoval z očmi ono žensko; stvar mi je postajala čedalje bolj sumljiva, ker je tu po obrežju v nočni uri hodila sama ženska. Ko je tako nekaj korakov naredila po obrežju, sem zaslišal veslanje. Aha, sem si mislil, ona pričakuje tukaj kakega pomorščaka, ali tudi mogoče katerega drugega človeka. Mislil sem si tudi, da je mogoče kakega kapitana žena, katerega parnik se nahaja kje zunaj na morju zasidran in da pričakuje čolna, da jo odpelje nazaj na parnik. Sedaj se mi je že čoln nekoliko bolj približal. Tiho veslanje se je vedno bolj culo. Jaz sem postal radoveden in previdno pogledam iz mojega čolna ven po morski gladini ter zagledal sem dolg in ozek čoln, kateri je v rabi samo pri Indi-j ancih. Mi imenujemo tak čoln "hitra smrt," ker se strašno rad prevrne, toda s takim čolnom se da voziti hitro, ker je ozek in koničast. V čolnu se je nahajjala neka Indijanka, katero sem natančno videl, ker je vozila čisto blizu mene. Ravno v tistem trenutku pa sem zagledal, da je ona ženska, katera se je nahajala na obrežju, ditega se da lahko sklepati, da jo je Indijanka s seboj v svojemu čolnu odpeljala." "Ali niste mogoče videli, kam da je s čolnom potem vozila." vpraša Edward. "Ne Mylord, čoln mi je izginil izpred oči kot kafra." "Ali je mogoče vozila proti mestu ?" "Ne Mylord, voziti je mogla na morje." "Vi vendar ne morete kaj takega misliti, da bi se Indijanka upala s svojim čolničkom na širno morje?" vpraša Edward. "O, ja Mylord, Indijanci so predrzni in storijo to," odgovori mornar, "vendar pa zna tudi biti, da je ostala v luki, ali pa da se je odpeljala kam na kaki mali nji poznani otok." "Ste li vi prepričani za gotovo, da je Indijanka rešila ono nesrečnico, in jo potem s seboj vzela?" "To mi je lahko potrditi My- Shavey Lee je župan slavnega newyorskega "China town" je jako patriotičen. Na sliki ga vidimo s Co-rinne Wong, kateri dopoveduje, kako velike važonsti je shran jevan je r a b l j e n e maščobe in to ne samo za municijo, ampak tudi v zdravilstvu. I THE ' \ilomts, \ ASSOCIATION/ V živalskem vrtu v Brookfield, III, je bilo v zadnjem času precej živahno. V teku 2h ur so dobili precej novih stanovalcev v obliki mkidičev Dorcas gazele, rinoceros in predvsem pa je lep mladič lepo pisana Greby zebra, ki jo vidimo na sliki. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 5 1. leto Članstvo 39,200 Premoženje $5,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.43% « Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolvcntni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ za »mrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA , INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČ! K. S. K. JEDNOTA sprejema moške tn ženske od 16. do 60. leta otroke pa takoj po rujstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanj* dobe od »350.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, Če Sc nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju In za vse droge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste vi< tozadevni oglas v Ameriški Domovini CLEVELAND ORCHESTRA Vladimir Golschmann. dirigent SEVERANCE HALL Čet. zveč. 19. okjt. 8:30 Sob. zveč. 21. okt. 8:30 Vstopnice: Severance Hall, CE 7300 GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. omoi skočila v morsko valovje"--j "O moj bog," — zasepeče Edward globoko ganjen--j rano, katero je zadobil pri teh besedah, ga je grozno zaskele-la. "Jaz sem si to že vse mislila, da se bo kaj takega izcimilo iz TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN tega pripovedovanja pomor-ščakovega," reče Dorotija prav natiho. "Ta pretresljiv dogodek se je dogodil precej daleč proč od mene, in jaz nisem smel po naših predpisih mojega prostora pri obrežju zapustiti, ker pri nas so stroge kazni radi kakega prestopka Mylord," pripoveduje mornar mirno, "toda jaz bi bil vseeno tje pohitel na oni prostor z mojim čolnom, kjer je skočila prej omenjena ženska v vodo. Dostikrat pa še ni takemu človeku, kateri se je naveličal živeti ustreženo, če se ga zopet iz vode potegne. Pozabil pa sem omeniti, da mi ni bilo potreba na mesto nesreče oditi, ker Indijanka je bija medtem časom že s svojim hitrim čolnom na onemu kraju, in sem natančno videl, da je Indijanka potegnila nesrečnico iz požrešnih valov. Na obrežju jo potem nisem več videl in ra- Ali iščete delo? j ali za nakladanje na parnike, /erige parnikov pa so rožljale,' da je vse čez ušesa zvenelo; po->eg vsega tega pa se je še razvijal neprijetni duh po celi jkolici in to je bil sprejem teh 7 kočiji dospelih. Tukaj na te-•mu prostoru se je nudil človeškem u očesu prizor, kakor da ie mora delavstvo mučiti za oorno skorjico kruha. Zdaj se približuje voz nekemu umazanemu prostoru k mostu; na skrajnem robu tega zanemarjenega prostora pa je stala prav mala crekvica. "Mi smo kmalu na cilju Mylord," reče Dorotija in pokaže z roko proti cerkvi. "To je cerkvica Dvanajst a-postolov, me prav veseli,' 'odgovori Edward in zapove vstaviti. Kočij až zaokrene voz na stran ceste in pridrži konja. Takoj nato pa skoči služabnik s kočije in odpre vrata. Sir Edward in vertarica izstopita sedaj. "Naj se me tukaj pričakuje, dokler se ne povrnem,' 'naroči Edward. Kočij až in služabnik sta ostala pri kočiji, Mr. Wilson in Dorotija pa sta odšla preko zamazanega prostora. "Oho, tam se nahaja moja prijateljica Mylord," zakriči veselja vertarica, "tam pri cerkvici stoji in se razgovarja z onim mornarjem!" Sedaj je tudi Edward opazil postarano ženico pri cerkvici katera je prav pridno krami j a-i la z nekim sivo-bradatim mor-| nar jem. ' "Margareta Lewis je, ona drži besedo," pristavi Dorotija in pohiti k obema pri cerkvici stoječima. Ta mornar je oni, kateri za-more dati kake podatke o Eli-! zabeti! Edward sledi počasi vertarici, katera se je že pozdravljala z obema znancema. "Mr. Wilson," reče ona ko se približa Edward k Margareti in mornarju, "on je prišel sam." Mornar se sedaj spoštljivo odkrije in prijateljica Dorotije napravi prav neokretni poklon bogatemu gospodu. EdWard prav Vljudno odzdravi in težko pričakujoč, kaj da bode izvedel, stopi k mornarju. "Ste vi tukaj vposljeni na parniku?" vpraša Edward. "Ja Mylord, na parniku ; 'Aberdeen,' kateri je tam zunaj usidran, in pričakujemo blago za Valparaiso," odgovori mornar na kratko. "Ste li vi v resnici pred nekaj časom večer, ali ponoči tukaj zunaj na obrežju videli neko tujo žensko?" "Opis obleke se natančno vje-, ma z Mrs. Elizabetino Mylord," pripoveduje Dorotija s popolno gotovostjo. ' "Naš kapitan se je onega dne nahajal na suhem Mylord," prične pripovedovati mornar, ' "jaz sem ga moral iti s čolnom k obrežju iskati. Kapitan se je pa jako dolgo zadržal na suhem; naredila se je noč in jaz sem se vlegel v čoln, naenkrat pa zagledam na obrežju neko osebo in spoznal sem v nji da je ženska. Jaz sem zamogel popolnoma natančno izpoznati, v kaki obleki, da je bila. Ona je mogla prav gotovo priti iz mesta. Samo nekaj mi ni šlo v glavo; ker ponavadi ni prišla nikoli ženska tako pozno sem na ta razupiti kraj." "Ali vas je ona opazila?" vpraša Edward ves razsebe. "Jaz sem si dovoljenje izprosila Mylord," reče Dorotija, "jaz se smem z vami odpeljati." 'Trosim pojdite!" "Midva bova še prehitro prišla na omenjeni prostor." "Pot se precej vleče in radi-tega nesmeva midvii nič več časa gubiti!" "Ah, ko bi mogla to Elizabeta videti," pripomni Dorotija, "to nepotrpežljivost, to ljubezen, katero ste ji vi ohranili Mylord." "Kako strašno me boli, da sem prepozno prišel, osobito pa ker vam nisem vrjel," odgovori Edward žalostno, "kako bi se vse predrugačilo!" "Da ste vi v drugič poročeni Mylord, to jo boli v srcu," reče Dorotija natiho zapuščaje z Edwardom sobo, da izstopita iz hiše. Ona dva pohitita sedaj skozi hodnik in stopita na dvorišče. Spodaj pred velikimi, železnimi vrati pa jih je pričakovala elegantna kočija. Ko je kočij až zagledal svojega gospodarja, se nalahno dotakne z bičem konjev, da sta pričela pred vozom drencljati, kot bi bila elektrizirana in jih zaobrne v drugo smer. Ključar je stal v bližini vrat pripravljen, da jih odpre in se je priklonil Mr. Wilsonu. Sprejel je darilo in je takoj nato izpustil Edwarda in ver-tarico iz umobolnega zavoda. Oba vstopita v voz, katerega vrata jim je odprl služabnik. "Vozite k cerkvi Dvanajst apostolov," zapove Edward. Služabniku ni bilo prav kateri se je sedaj udobno vsedel spredaj na kozla k kočijažu, da se je smela voziti tako navadna slabo opravljana ženska skupaj v vozu pri Sir Edwardu. Poleg pa se še hoče peljati tja k luki, na tako razupiti kraj, kateri spada med naj zadnji del mesta. Toda tukaj ni nobenega oporekanja. Zapoved se mora izpeljati in kočija je oddrdrala proti gori omenjenemu kraju. Stara Dorotija se je v tem trenutku počutila popolnoma drugačna. Ona je sedela na zidanih blazinah v eni najrazkoš-nejših kočij San Francisca. Bilo ji je, kot bi trenutkoma bila prestavljena na drugi svet. Voz je drdral z največjo brzino. Kočijaž je napravil nekoliko daljšo pot, samo da se je ognil najglavnejših ulic. Kočijaž in služabnik sta bila nezadovoljna, ker se je smela ona stara Dorotija voziti poleg njih dobrega gospodarji. Sir Edward prične sedaj govoriti z Dorotijo. "Ali vi poznate ono malo mornarsko cerkvico v luki?" vpraša on. "Ja, gotovo Mylord, da jo poznam. Ona leži na koncu neke ulice in upam, da smo za četrt ure pri nji," odgovori Dorotija. "Mi pridemo vseeno nekaj minut pred časom tje." Voz je dospel do luke. Tam se je videlo vsepolno z raznovrstnim blagom napolnjenih voz, zaposleni delavci in trgovci so hiteli sem in tje; zaboji in sadje napolnjeni so se prire- PERFECT GIFT fBrTMMV mwMfilibWJJtl 10 w