UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska^* Banka Banka 4 posluhom AVTOHIŠA VRTAČ (S§ Kranl oood \Ay Delavska 4, StraiišČe (pri Kranju) /Vudl 064/318 -020 ISSN 0352-6666 Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 5 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 20. januarja 1998 Prva letošnja Glasova preja: Slovenija, poznana in priznana Občutek odgovornosti za državo je prehitro splahnel "Generacija, ki je dobila in postavljala slovensko državo na noge, je tudi odgovorna za to, kakšne bodo njene korenine in temelji. Zdi se mi, da je začetni entuziazem prehitro splahnel, prav tako tudi občutek odgovornosti," je dejal prof. dr. Ernest Petrič, gost prve letošnje Glasove preje. Tržit- - Ob sedmi obletnici prvega mednarodnega priznanja Slovenije je bila v petek zvečer v Vili Bistrica nad Tržičem Glasova preja z naslovom Slovenija, poznana in priznana, na kateri se je publicist Miha Naglic pogovarjal s Tržičanom po rodu, s prof. dr. Ernestom Petričem - znanstvenikom, diplomatom, državnim sekretarjem v ministrstvu za zunanje zadeve... "Čas, ko smo se prizadevali za mednarodno priznanje Slovenije, je bil eden najlepših v mojem življenju. Takrat sem imel občutek, kakršnega imajo verjetno misijonarji, občutek, da delam nekaj, kar ima poseben pomen za Slovenijo in kar ji bo bo pomagalo," se prof. dr. Ernest Petrič spominja časov, ko je po nalogu tedanje Demosove vlade odšel za veleposlanika v Združene države Amerike. Ko je še za časa obstoja Jugoslavije služboval v Afriki in je videl na tisoče lačnih, pa je tudi spoznal, kaj so resni problemi. "Slovenija takšnih problemov nima, vse ima, potrebovala bi le malo več razuma, strpnosti, odgovornosti...," meni dr. Petrič. (Več o Glasovi preji v petkovi številki) • C.Z., slika: J. Pelko Zupanova evropska prvakinja, Peterki v Zakopanih deseta zmaga Gorenjski športniki, ki so minuli konec tedna nastopali na največjih tekmovanjih, so se ponovno odlično izkazali. Deskarka Polona Zupan iz Nakla je v Fiberbrunnu postala evropska prvakinja v veleslalomu, Moravčan Primož Peterka sije v Zakopanih priskakal deseto zmago v svetovnem pokalu, vse bolje pa gre tudi našim smučarjem, saj je bil Jure Kosir na slalomu v Vevsonazu peti. UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ ZAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242, 704-070_ ELEKTRONIK d.0.0. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J Td./fAx:064/881'910, 881*484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA IVIDEOSTRANEH IN MED fflOGRAMOMj VPIS - 2. semester - FEB 98 /" AN-NE-IT-FR-ŠP • je sproščeno, pa vendar aktivno • od začetkov do aktivnega znanja • priprave za mednarodne izpite ICC, Cambridge LJUDSKA UNIVERZA KRANJ 22 22 26 ***** iinuiit, ŽIROVNICA Četrti vseslovenski shod agrarnih skupnosti RADIO ii^^mr"*^ Z Vami vsak dan jldff)' I od 05. do 09. POSLOVNI VAL inodl5-do21ure Bo sto let dovoli za dokončanje stare pravde?! smučarsko karto le plačano pol vstopnine k za terme „Kristallbad" Bad Bleiberg. I barske karte s popustom pri: Globtour Kranjska gora KERAMIKE S AlliMEX iNT.^'"" /v* _ 223 b*0 KRANJ-ZLATO POLJE 3k "Po več kot štirih letih je agrarnim skupnostim vrnjeno le nekaj odstotkov premoženja. Če se bo tako nadaljevalo, sto let ne bo dovolj za dokončanje stare pravde. Nekdo zavestno zavlačuje z namenom, da bi ljudje obupali in odnehali," je na shodu dejal Rudi Šimac, predsednik Zveze agrarnih skupnosti Slovenije. STRAN 10 9770352666001 PO SLOVENIJI GORENJSKI GLAS • 2. STRAN UREJA: Jože Košnjek Torek, 20. januarja 1998 SLOVENIJA IN SVET IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Srečanje zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške Zasedanji državnega zbora in državnega sveta Se bo končno med sosedama le premaknilo? Ljubljana, 19. januarja - Na gradu Otočec se bosta danes sestala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške dr. Boris Frlec in dr. Mate Granić in skušala nadaljevati dialog med sosednjima državama ob številnih nerazrešenih problemih medsebojnih odnosov. Vse kaže, da najnovejša vohunska afera teh odnosov ne bo še bolj zapletla. Kljub že skoraj sedmim letom, odkar sta nekdanji jugoslovanski republiki postali samostojni državi, pa je v medsebojnih odnosih Hrvaške in Slovenije ostalo še vedno skoraj vse odprto. Med najpomembnejšimi nerazrešenimi vprašanji je vsekakor določitev medsebojne meje, kjer je največji problem meja na Obali in v Piranskem zalivu, vprašanje upravljanja Jedrske elektrarne Krško, vprašanje slovenske lastnine na Hrvaškem in dolga za hranilne vloge hrvaških varčevalcev v zagrebški podružnici Ljubljanske banke. Slovenski minister za zunanje zadeve dr. Boris Frlec je pred srečanjem ocenil, da bo očitno potrebno vprašanje dolgov Ljubljanske banke postaviti na prvo mesto, saj hrvaška stran s tem pogojuje praktično rešitev za vsa ostala vprašanja, brez dvoma pa je ta dolg v višini 560 milijonov mark in 160 milijonov mark obresti potrebno poravnati. Pri vprašanju upravljanja jedrske elektrarne naš zunanji minister predlaga čim bolj sprotno delovno reševanje odprtih vprašanj (znano je, da je Hrvaška z vprašanjem vodenja blokirala delo poslovodnega odbora JE Krško in s tem vprašanje svojih dolgov za plačilo dobavljene električne energije), medtem ko naj bi vprašanje slovenske lastnine razreševali v različnih oblikah medse- bojnega gospodarskega sodelovanja. Pri vprašanjih meje, ki je najperečejša na morju, je iz Zagreba slišati predlog Hrvaške po razdelitvi Piranskega zaliva v razmerju 68 odstotkov Sloveniji in 32 odstotkov Hrvaški ter koridor proste plovbe v teritorialnih vodah sosednje države, kar je seveda za Slovenijo nesprejemljivo. Vse kaže, da se sosedi o tem vprašanju še dolgo ne bosta sporazumeli, ni pa jasno, ah bosta res odločanje o tem prepustili mednarodni arbitraži. Poleg "starih grehov", ki so po svoje razumljivi, saj sta državi več kot 45 let kot republiki bili v isti državi, pa se pojavljajo tudi novi. Pretekli teden so mediji odkrili začetek vohunske afere, ko je hrvaška policija ujela na hrvaškem obmejnem ozemlju dva slovenska vojaška obveščevalca. Po zaslišanju je obveščevalca policija sicer izpustila, zadržala pa je njuno vozilo s posebno prisluškovalno opremo in dokumentacijo vredno nad milijon mark. "Vohuna" svoje opreme sicer nista uporabljala, svojo "prisotnost" na Hrvaškem pa menda pojasnila s tem, da sta zašla. Uradni strani obeh vpletenih držav se sicer trudita, da bi ta incident ne napihovali, jasno pa je, da tudi po odmevih v javnosti to ni v dobro boljšim medsoseskim odnosom. Š.Ž. GLAS M Tudi v januarju 1998 Vam ponujamo sodelovanje v naročniški akciji: vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada po izbiri, le obkroiiti jo je treba na tem oglasu. Ob izpolnjeni naročilnici s podatki o novem naročniku izberite: ali trimesečno naročnino v enem od letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali 10-dnevni oddih v turističnem objektu Krone v Moravskih toplicah; ali knjige iz zalolbe Gorenjskega glasa. Kaj pa za novega naročnika? Novi narohik dobi Gorenjski glas brezplačno do konca marca 1998. Pa še izvod Letopisa Gorenjska 1997/98, ki ima 288 strani in stane 1.990 SIT, bomo kot darilo poslali novemu naročniku. Novega naročnika sem pridobil(-a):. Moj naslov:............................................................................................................................. Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkroiite po Vaši izbiri/: - Glasov izlet po izbiri v letu 1998, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ■ naročnino za_trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno ■ 10-dnevni oddih za eno osebo v Moravskih toplicah v turističnem objektu KRONE ■ knjigo Pod Marijinim varstvom iz zalolbe Gorenjskega glasa ■ knjigi Abeceda iz Zakajčkove ulice + Kokeršpanjelka Lady pripoveduje Izjava za novega naročnika: NAROČAM ©OlEJlEfcJJgMGLAS za najmanj eno leto Ime in priimek:.............,......,........................................................., Naslov:.............................................................................................. Podpis:.................................................. Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do 31. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. Enakovredno velja, če je novi naročnik za več kot tričetrt leta prekinil naročniško razmerje. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4 001 Kranj. Pni torek oi petek po prejemu naročilnice bo poštar novemu naročniku ze prinesel njegov naslovljeni izvod časopisa. Državni proračun pod drobnogledom Po obravnavi predloga državnega proračuna na delovnih telesih, bodo najpomembnejši zakon v letu ta teden "rešetali" še poslanci in svetniki. Ker vladni stranki še nista povsem usklajeni, bo to tudi preizkušnja vladne koalicije. Ljubljana, 19. januarja - Danes in jutri se začenjata v slovenskem parlamentu zasedanji državnega zbora in državnega sveta, katerih osrednja točka dnevnega reda bo splošna razprava o predlogu državnega proračuna za letošnje leto. Državni zbor, ki tudi tokrat zaseda na izredni seji, ima sicer kar 21 točk dnevnega reda, med njimi tudi zakone, ki naj bi vplivali na gibanje plač, izplačila stroškov ob delu, sklepali pa bodo tudi o novih občinah. Državnemu zboru se torej obeta še ena obširna seja, saj je gotovo, da razprava o predlogu letošnjega državnega proračuna ne bo niti najmanj enostavna. To so pokazale že razprave v delovnih telesih državnega zbora, saj je bil predlog najpomembnejšega zakonskega akta v letu deležen številnih kritik in praktično, razen v matičnem odboru, celo doživel zavrnitev. Jasno je, da poslanci opozicije za to priložnost polnijo vse možne topove, razprave v delovnih telesih pa so pokazale, da tudi najmočnejši stranki vladne koalicije do proračuna še nimata povsem usklajenih stališč, nekaj postavk pa je še povsem odprtih (nepokritih). Za razliko od državnega sveta, ki bo v sredo na svoji 3. seji poleg predloga prora- PRESENETLJIVA VEST IZ RIMA Papež je imenoval dvajset novih kardinalov Slovenec Lojze Ambrožič podstal kardinal Rim, 19. januarja • Papež Janez Pavel U je včeraj razgaKil dvaset novih kardinalov, kar je v času svojega papeže vanj a stopil ze sedmič in na tak način praktično prenovil vrh Katoliške cerkve. Med njimi je tudi dr. Lojze Ambrožič, ki je drugi Slovenec, ki ga je doletela ta čast. Prvi Slovenec, ki je postal Teta 1899 kardinal, je bil Jakob Missia, ljubljanski Škof od leta 1884 do 1897 in nato nadškof V Gorici. Med tokratno razglasitvijo dvasetih novih kardinalov papež imana dveh zaradi njune zaščite ni objavil, mnoge na Slovenskem pa je razveselilo dejstvo, da je med njimi slovensko ime. Papež je Lojzeta Ambrožiča predstavil sicer kot Kanadčana, saj živi v Kanadi že od leta 1948, Rojen je bil leta 1930 v vasici Gabcrje pri Dobravi, klasično gimnazijo, ki jo je začel obiskovati v Ljubljani pa končal v Avstriji, duhovnikj>a je postal leta 1955 v Kanadi. Danes je nadškof v Torontu. Že v prvih izjavah je s ponosom poudaril svoje slovensko poreklo. Po predlogu vlade, za katerega pa je slišati, da dokončno Še ni povsem usklajen, naj bi letošnji državni proračun znašal 843,7 milijarde tolarjev, kar je za približno 13 odstotkov več kot lansko leto. Pri tem naj bi z davki in drugimi prilivi zbrali 814,2 milijarde tolarjev, 29,5 milijarde pa naj bi znašal proračunski primanjkljaj. Največ naj bi zbrali s prometnim davkom, 7 milijard naj bi dobili iz novega davka na bilančno vsoto bank, 11,5 milijarde pa s prodajo državnega premoŽenja. Med porabniki je na prvem mestu ministrstvo za za finance s 234,7 milijarde tolarjev, sledita pa mu ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s 150,1 milijarde in ministrstvo za šolstvo in šport s 135,3 milijarde tolarjev. Največje povečanje - za več kot tretjino, naj bi dobilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti s 16,6 milijarde, novo ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem pa dobi 3,3 milijarde tolarjev. Med posebnimi proračunskimi porabniki je največje povečanje - za dobro Četrtino, pri sredstvih za urad predsednika vlade, za osmino pri računskem sodišču, za urad predsednika republike pa je namenjenih celo nekaj manj sredstev kot lani. Za plače državnih funkcionarjev in uradnikov naj bi porabili 218 milijard, za socialne namene 129 milijard, v pokojninsko blagajno pa naj bi država vplačala 126 milijard tolarjev. čuna obravnaval le sestavo svojih komisij, pa ima državni zbor na dnevnem redu še predlog predsednika Republike za izvolitev sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice - za to funkcijo ponovno predlaga dr. Petra Jambre-ka, in Še celo vrsto zakonov, ki naj bi jih sprejeli po hitrem postopku. Med njimi tudi zakon o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač, o višini povračil stroškov v zvezi z delom in predlog sprememb zakona o sodnih taksah. Posebno pozornost pa vzbuja še predlog za spremembo zakona o lokalni samoupravi. Ob tem omenimo, da je vlada pretekli teden sklenila predlagati državnemu zboru razpis referendumov za ustanovitev dvajsetih novih občin, ki naj bi bili predvidoma v začetku aprila. Med njimi je predlagana tudi ustanovitev občine Jezersko in sprememba meje med občinama ŠkoQa Loka m Gorenja vas - Poljane na območju Bukovega vrha. S. Žargi STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Demokratska stranka Slovenije Slovenija popušča pri Piranskem zalivu Demokrati Slovenije, ki so doslej zbrali in predložili slovenski vladi več kot 1000 podpisov z državljansko zahtevo po ohranitvi celovitosti Piranskega zaliva po suverenostjo Republike Slovenije, opozarjajo slovensko javnost na popuščanje vlade glede tega vprašanja. Iz izjav zunanjega ministra pretekli teden Demokrati zaključujejo, da je Slovenija že pristala na to, da se odpove tretjini zaliva, pa tudi neposrednemu pristopu do mednarodnih voda, kar pomeni tudi odstopanje od stališč, ki jih je sprejel tudi državni zbor. V imenu podpisnikov državljanske zahteve opozarjajo na to, da Slovenija ne sme in ne more pristati na nobeno drugačno rešitev, kot je tista, ki je bila sprejeta v stališčih obeh držav ob osamosvojitvi. Dolžnost slovenske vlade je, da stori ve za to, da se to uresniči in si neha prizadevati zgolj za to, da bi njeno početje ugajalo svetovalcem iz EU in drugod. Izvenparlamentarne stranke se pritožujejo Ustavnemu sodišču Proti neenakosti strank pred zakonom Šest neparlamentarnih strank: Liberalna stranka, Nacionalna stranka dela, NOVA stranka, Republikanci Slovenije, Slovenska obrtno podjetniška stranka in Stranka enakopravnih dežel je konec preteklega tedna objavilo, da so na Ustavno sodišče Republike Slovenije naslovile pobudo za presojo ustavnosti treh zakonov: zakona o političnih strankah, zakona o volilni kampanji in zakon o RTV Slovenija, ki po njihovem mnenju protiustavno ločujejo in razlikujejo med parlamentarnimi m neparlamentarnimi strankami. Prepričani so namreč, da bi morale tudi neparlamentarne stranke dobiti izplačila iz proračunskega denarja za delo strank v skladu s številom na volitvah prejetih glasov, za druga dva omenjena zakona pa, da bi morale biti stranke v času volilne kampanje biti izenačene pri času in prostoru v medijih, zlasti na RTV. Socialdemokratska stranka Slovenije Bogomir Špiletič novi vodja poslancev SDS Predsedstvo SDS je pretekli teden imenovalo novega vodjo poslanske skupine SDS v državnem zboru in to nalogo zaupalo poslancu Bogomirju Špiletiču. Dosedanji vodja te skupine Ivo Hvalica je namreč vodenje poslanske skupine v novembru 1996 prevzel le začasno, saj ima kot podpredsednik SDS toliko drugih nalog in obveznosti, poleg tega pa bi se rad posvetil nalogam stranke pred lokalnimi volitvami, da je prosil # razrešitev. Ocenil je, da si je 15-članska poslanska skupina *e pridobila toliko parlamentarnih izkušenj, da bo lahko uspešn0 delala tudi naprej, predsedstvo pa je njegovemu delu izreki0 vse priznanje. Slovenska ljudska stranka Za denacionalizacijo bo vladna koordinacija Pretekli teden se je predsednik SLS in podpredsednic slovenske vlade Marjan Podobnik srečal z novim predsedni' kom Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Tineton1 Jakličem in njegovimi sodelavci in v zelo odprtem pogovoru s° kritično spregovorili o počasnem izvajanju zakona o denaci0' nalizaciji ter poskusih za popolno blokado na tem področju-Razlaščenci so se Marjanu Podobniku zahvalili za dosedanjo podporo SLS in opozorili na neskladnost nekaterih aktivnost slovenske države z resolucijo Sveta Evrope, ki govori ? vračanju nacionaliziranega premoženja. Marjan Podobnik J predstavil prizadevanja za oblikovanje posebnega vladnega koordinacijskega organa za denacionalizacijo in zagotovil, d* bo v njegovo delo vključen tudi predstavnik ZdruŽenP lastnikov razlaščenega premoženja. Dodajmo še, da r omenjeno združenje pretekli teden predstavilo svojo npV° Eublikacijo "Denacionalizacija v Sloveniji" v angleškem jezi^!1' i je, kot piše v podnaslovu, dokumentirano poročilo o kršenju človekovih pravic, izdano ob 10. decembru, dnevu človekov^ pravic. Hkrati so javnosti predstavili tudi svojo zahtevo 2» razrešitev ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja. Slovenski krščanski demokrati Napadi na spomenike vsega obsojanja vrednj Vodja poslanske skupine SKD Miroslav Mozetič je pretep teden naslovil na organizacije zamejskih Slovencev pisrn^'e. katerem je ostro obsodil skrunitev spomenikov protifašisti*11 , ga boja primorskih Slovencev v Italiji, ki so odraz nestrpno^ skrajnih desničarskih sil v Italiji, podobno pa se dogaja tudi Avstriji. Tako ravnanje je zlasti nerazumljivo v časih, ko Žeh Furlanija in Koroška, skupaj z Gorenjsko kandidirati zy prirejanje "Olimpiade brez meja", SKD pa bo tudi prihodnje podpirala manjšine v prizadevanjih, da si pri?0- enotno in demokratično zastopstvo v parlamentih Italye Avstrije, kot to imajo manjšine v Sloveniji. • Priredil S.Z- in ^It^fnJT^P^Ti" CrLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odborom« JFSjj aj&\}QJj eAL&MJ. ULAO Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka I ktannvifpli in i7Haiafpli- Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl • Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi, UroS Špehai (Stipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje: Marjeta u Mmiuv ucij in uudj Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS Zoisova f, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222 917 / Md oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; g | ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naroen« j_ KRANJ DEM. Oglasne storitve: po cenikji. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvas* Torek, 20. januarja 1998 AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS ^ Težave trgovskega podjetja Loka Škofja Loka pri pridobivanju lokacije za novo skladišče Žabe pri Loki svatbo so imele GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Izgradnja novega distribucijskega skladišča je postala za trgovsko podjetje Loka edina možnost, da ostanejo konkurenčni center za veleprodajo v sistemu ABC na Gorenjskem. Po dveh letih prizadevanj za lokacijo so se vei na začetku, ogroženih pa je sto delovnih mest. vedno Škofja Loka, 19. januarja - Po izgradnji dveh velikih nakupovalnih centrov v Medvodah in na Vrhniki ter obnovi Maloprodajne mreže na Škofjeloškem, so v trgovskem Podjetju Loka ocenili, da morajo, če hočejo ostati konkurenčni, izgraditi novo skladišče, saj se je sedanje pokazalo kot Povsem neprimerno. Na močvirnatem zemljišču, ki je tudi po prostorskih dokumentih rezervirano za to, in ga je Loka ze hidi zdavnaj odkupila, pa žive žabe, ki jih je potrebno po mnenju varovalcev naravne dediščine obvarovati. Loka na poti v tržno gospodarstvo . Trgovsko podjetje Loka se Je. po letu 1990 po besedah njenega direktorja Ludvika Lebna začelo intenzivno prihajati novim razmeram. Iz nekakšne občinske trgovske organizacije želijo postati sodobno trgovsko podjetje, ki b° sposobno odprte konkurence na trgu. Ob opuščanju Manjših trgovin so se usmerili v izgradnjo večjih sodobnih nakupovalnih centrov, kot so trgovski center v Medvodah ^grajen v letu 1991 in podoben center na Vrhniki, ki so ga izročili namenu v letu 1995, oba z več kot 5000 Kvadratnih metrov prodajnih Površin. Vzporedno s tem je tekla tudi prenova trgovin na škofjeloškem, vedno bolj pa J? ugotavljali, da postaja distribucijsko skladišča v Skofji Lok, ozko grlo. Za obst0ječi objekt, kjer je skladiščna površina v kar petih etažah, namreč ugotavljajo, da je za to dejavnost zaradi Potrebnega vertikalnega transporta povsem neprimeren. V planin razvoja podjetja do leta 2000 so si zato zadali dve nalogi: izgraditi novo distribucijsko skladišče in izgraditi večji nakupovalni cen-ter v Škofji Loki. Najmanj razumevanja v domači občini Priprav na gradnjo skladiš-Ca so se lotili že v letu 1995, Saj so v začetku leta 1996 na pečini vložili prošnjo za izde-av° lokacijske dokumenta-ClJe na zemljišču poleg sosednjega podjetja Peks, ki J.e. veljal za rezervat za to dejavnost že kar nekaj dese-JUJJ. Zemljišče so že tudi ?dKupili in pričakovali, da D°do lokacijsko dovoljenje Erostora na občini ni. Tam, jer so pričakovali največ razumevanja, torej v domači občini, so z razočaranjem ugotavljali, da temu ni tako. Onemogočanje pomembne investicije, vredne deset milijonov mark, kar za podjetje ni majhen zalogaj, grozi z resnim razvojnim zastojem. Razmere, ko se je naše tržišče skoraj povsem odprlo tudi za tujo konkurenco, namreč kažejo na to, da zlasti pri grosistični dejavnosti Loka vedno bolj zaostaja, postaja nekonkurenčna, to pa lahko celo, ob vedno bolj nemogočih razmerah v skladišču, to dejavnost onemogoči. Raznovrstnost ponudbe blaga se namreč tako hitro širi, da razmere v skladišču že povsem onemogočajo, da bi temu sledili. Še posebej pa ne na kvaliteten način, dovolj hitro in ob sprejemljivih stroških. S tem je ogrožena tudi vloga Loke kot grosistič-nega preskrbovalnega centra sistema ABC na Gorenjskem (poleg maloprodaje Loke, so vključene še Rošca in Delikatesa na Jesenicah in Špe-carija Bled). S tem je v Loki neposredno ogroženih tudi sto delovnih mest. Po dveh letih še na začetku Priprav na izgradnjo distribucijskega skladišča oz. centra pa so se v trgovskem podjetju Loka lotili kar temeljito. Ker je način prometa Distribucijski center Loka - maketa in transporta pri tem najvažnejši, so pri strokovnjakih naročili najprej logistično študijo, ki je pokazala, na kakšen način je mogoče umestiti tovrstni objekt s 5 do 6 tisoč kvadratnimi metri površin v ta prostor. Ker ta študija za škofjeloške urejevalce prostora še ni bila dovolj, so dodatno naročili še študijo idejnega projekta s posebnim ozirom na to, kako čimmanj moteče in okolju prijazno prilagoditi objekt prostorskim razmeram. Pri tem kaže omeniti, da gre za zemljišče, kjer se stikata na eni strani kmečko okolje in industrijska cona, in študija je pokazala, da je mogoče najti temu primerne prijazne rešitve. Celo več: oster prehod v industrijsko cono, kjer stoje nič kaj lepi in okolju prijazni objekti Peks, bi bilo mogoče prikriti in s tem omiliti. Presenečenje in razlog za dosedanjo zavrnitev pa jih je čakalo prav tam, kjer so najmanj pričakovali, in celo menili, da so k rešitvi sedan- jega vse prej kot primernega stanja največ prispevali: občinske službe so jih namreč obvestile, da predlagana gradnja na tej lokaciji ni mogoča, ker je po predhodnem mnenju zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine potrebno varovati živalski in rastlinski svet, kot posebnost tega okolja. Pri tem so v Loki prepričani, da si ti varovalci narave dejanskih razmer niso ogledali, da dejanskih razmer ne poznajo, sai to nekdanje močvirje še zdaleč ni več to kar je nekoč resnično bilo (z izgradnjo kanalizacije je v dobršni meri izsušeno), in že na pogled je mogoče ugotoviti, da se na ta teren izlivajo kvečjemu tri gnojišča sosednjih kmetij. Tudi prebivalci v neposredni bližini ugotavljajo, da žab, ki jih je bilo tod nekoč resnično veliko, sedaj praktično ni več. - dobili let nekje do sredine tega Vendar so se pričakovanja vse j^Čini so se kar vrstili sestan ■ vedno nanovo so se post nlljali r°ki, Rajalo ; ll.e, da bi se gradnja omo- -na v službah za urejanje prej kot uresničila: na in vse bolj je jasno, da prave Zemljišče za center je Loka že zdavnaj odkupila Habitat, ki je pomemben ta obstoj dvoživk Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je 24. oktobra lani izdal naslednje predhodno mnenje: "Zavod ugotavlja, da je na parcelah... predlagana lokacija za predvideno gradnjo z vidika varstva naravnega okolja nesprejemljiva. Gradnja bi uničila močvirski habitat pomemben za obstoj dvoživk, nekaterih vrst ptic in nevretenČarskefavne. Taki habitati so zaradi preteklih izsuševalnih ukrepov tako v Sloveniji kot tudi drugod zelo redki, in kot redko ogroženo naravno dediščino jih je potrebno ohraniti. Ta objekt naravne dediščine lahko dobro služi za učno vzgojni in rekreacijski namen." Bodo žabe "selili"? Kako se bodo ta nasprotujoča si mnenja uskladila, pravzaprav še ni jasno. Slišati sicer je, da je na občino prišlo iz zavoda za varstvo dediščine že drugo, nekoliko bolj popustljivo mnenje, ki od občine zahteva, da opredeli in zagotovi varstvo enega od področij, kjer so podobne razmere, podobno naravno okolje. Le nekaj dni pred našim obiskom je bil ponovni (?) ogled razmer in proučitev možnosti za predlagano gradnjo, pri čemer pa končni zaključki še niso znani. Župan občine Škofja Loka Igor Draksler nam je zagotovil, da bo občina storila vse, da se rešitev čimprej najde. Kakorkoli že, dejstvo je, da je trgovsko podjetje Loka na istem začetku, kot pred že nekaj več kot dvema letoma, in če ne bo kmalu rešitve, bo lastna občina to podjetje pokopala. Ob vsej že nastali škodi, ki bi jo lahko v Loki, ki je urejen poslovni sistem tudi ovrednotili, upajo, da se bo v prihodnjih nekaj mesecih rešitev pospešeno le našla, in da bi lahko v drugi polovici leta, ali najkasneje v jeseni začeli z gradnjo. Tistim, ki jih morda skrbijo prometne razmere, dodajmo še informacijo, da naj bi bil uvoz tudi k novemu skladišču na obstoječem križišču, ki pa bi ga bilo potrebno razširiti in semaforizirati. V Loki so pri tej rekonstrukciji seveda čutijo dolžni sodelovati oz. sofinancirati. Trgovski center po letu 2000 Skoraj triletna zamuda pri izgradnji skladišča pa seveda pomeni, da se tudi načrti o izgradnji večjega nakupovalnega središča v Škofji Loki odlagajo. Seveda se v Loki s strahom sprašujejo, ali bodo tudi pri tem načrtu z lokacijo takšni zapleti. Ko so se lani na občini zbirali predlogi za spremembe in dopolnitve prostorskega plana, so svoj predlog podali (o tem kje, sicer javno še ne želijo govoriti), sedanji zastoj pri pripravi plana na občini pa ne obeta nič dobrega. Vsekakor se uresničitev odmika v naslednje tisočletje. Za zaključek omenimo še mnenje, ki smo ga slišali v Loki, da je namreč odprti trg s konkurenco tudi iz tujine sicer potreben, bolj pa bi se morah zavedati, da je predvsem domača trgovina (to že potrjujejo izkušnje s tujimi trgovci, ki radi prodajajo predvsem tudi tuje blago) ščitnik domače industrije, zlasti prehrambene. Če pa bo občina razvoj onemogočala, zagotovo delavci, ki bodo ob tem izgubili delo, na cesti pred občino ne bodo le regijah... • Š. Žargi AMZS Iz kranjske baze Avto-moto zveze Slovenije so nam sporočili, da so minuli vikend opravili 26 vlek vozil, 6-krat so nudli popravila ob okvarah. GASILCI Kranjski gasilci so odpira h vrata v stanovanje stanovalki Bleda, ki ji je nekdo zalepil ključavnico. Iz jarka so na cesto potegnili vozilo, ki je tam pristalo po prometni nesreči v Brodeh v Poljanski dolini. Opravili so kon-trolni pregled na olimpijskem bazenu v Kranju, saj se je sprožil požarni alarm. Iz policijske postaje so prejeli obvestilo, da je prea trgovsko šolo nevarna Žerjavica, ki je ostala po požiganju kartona, zato so jo kranjski gasilci raje pogasili. Zaradi dotrajanosti pa je počila vodovodna cev v Sorlijevi ulici, vodo so zaprli kranjski gasilci. Včeraj pa se je zjutraj pripetila tragedija, ko so morali kranjski gasilci posredovati po eksploziji plinske bombe na Kurirski poti na Primskovem. Gasilci Trate, škofje Loke in reševalci GRS Šk. Loka so v soboto reševali vozilo, ki je s ceste zdrsnilo na Grajski cesti in se je nato ustavilo ob drevesu. Isti dan so preko UKC Kranj prejeli obvestilo, da naj bi se pripetila prometna nesreča, vendar se je izkazalo, da poteka republiška vaja. Gasilci PGD Šk. Loka pa so pogasili goreče saje v dimniku na Puštalu 26. Jeseniški gasilci so imeli za vsak primer postavljeno gasilsko stražo med štirimi predstavami v Gledališču Tone Cufar, enkrat pa v Karavanškem predoru. NOVOROJENČKI Tokrat so si podatki, ki označujejo najmlajše prebivalce Gorenjske z jeseniške in kranjske bolnišnice, precej podobni, saj se je v obeh od petka do danes rodilo po Šest dečkov, med njimi sta obakrat najtežja tehtala 4 kilograme in pol. Sicer pa sta se dečkom v Kranju pridružili še dve predstavnici nežnejšega spola, "vitkej-ša" je tehtala 2.280 gramov, na Jesenicah pa je edini punčki tehtnica pokazala 2.630 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem oddelku 21 urgentnih primerov, na kirurgiji 162, na pediatriji 11 in na ginekolo-goiji 14. KJE LAHKO SMUČAMO? Seveda se razmere po gorenjskih smučiščih v teh dneh zaradi sneženja precej spreminjajo, a vendar poglejmo, kako je bilo včeraj: Pokljuka: snežilo je in močno pihalo, porarznjenega snega je bilo 30 cm, smučarske in tekaške proge so urejene; Krvavec: do 90 cm pomrznjenega snega, kabins-ka žičnica vozi od 8. do 17. ure; Kranjska Gora: močno je snežilo, tako da se obeta smučanje tudi na kranjskogorskih smučiščih, že minule dni pa so vozile naprave v Podkorenu in Planici; Vogel: snežilo je, snega je bilo zaenkrat 70 cm; Soriška planina: rahlo je snežilo, snega je bilo 40 cm, urejene so tudi tekaške proge. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Bo sodišče pohitelo? Mengeš, 19. januarja - Občinski svet občine Megeš je v sredo prejšnji teden obravnaval dolgove najemnikov poslovnih prostorov, ki so v sodnem postopku. Gre za osem najemnikov poslovnih prostorov, ki so lani konec leta občini dolgovali skupaj dobrih 15,5 milijona toarjev. Večina je dolžna plačilo najemnine (nekateri pa tudi ogrevanje in porabo elektrike) za zadnji dve leti, eden pa za tri leta. Občinski svet je problematiko Že večkrat obravnaval, zatikalo pa se je zaradi ugotavljanja, da so najemniki vložili določena sredstva v ureditev poslovnih prostorov, kar bi jim morali upoštevati pri plačilu najemnine. V pogodbi zmanjšanje najemnine zaradi vložkov ni opredeljeno, zato je je občinski svet v sredo sklenil, naj se vsi postopki na sodišču Čimprej rešijo. Župan in očbinski svet bosta o tem seznanila sodišče. Sprejeli pa so tudi predlog svetnika Kalušnika, da se v okviru odbora za gospodarstvo in finance ustanovi komisija, ki bo celotno problematiko še enkrat proučila. Njegov predlog pa so potem dopolnili, da morajo dolžniki najprej plačati dolgove. • A. Ž. Nova naložba Energetike Jesenice, 19. januarja - V jeseniški občini so ustanovili energetski svet, ki bo predvsem začrtal razvoj sistemov ogrevanja v mestu Jesenice in v njegovi okolici. Gre za enoten koncept prihodnjega ogrevanja Jesenic kot mesta. Opredelili bodo vse načine ogrevanja po posameznih območjih, predvsem pa to, kako naj bi v prihodnje potekal razvoj daljinskega ogrevanja. Jeseniška Energetika se namreč pripravlja na novo naložbo za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije, z energetskim konceptom pa naj bi ugotovili, kje bo daljinsko ogrevanje in kje plinifikacija. Vsekakor je plinifikacija že na Javorniku, na Koroški Beli, na Blejski Dobravi in na Jesenicah in bo v prihodnje tudi v Žirovnici. • D.S. Spomenik žrtvam komunističnega nasilja Jesenice, 19. januarja - Kljub nekaterim predlogom, da bi se komisija za zbiranje podatkov o povojnih množičnih pobojih, za raziskavo povojnih procesov in drugih nepravilnosti ukinila, bo ta še naprej delala. Komisija za povojne poboje deluje pri jeseniškem občinskem svetu in je v zadnjem obdobju imela več sej. Komisija zbira pobude in podatke o povojnih pobojih na Jesenicah in v okolici, občane, ki o posameznih primerih kaj vedo, pa lahko le prosi za sodelovanje. Med drugimi primeri si je prizadevala za politično rehabilitacijo zadnjega predvojnega jeseniškega župana, pridobila si je seznam nekaterih nezaznamovanih grobišč po drugi svetovni vojni, predvsem na območju Žirovnice, prizadeva pa si, da bi na Jesenicah nasproti železniške postaje poleg spomenika NOB postavili kot simbol sprave tudi spomenik žrtvam komunističnega nasilja. • D.S. Kandidati za sredstva Phare Jesenice, 19. januarja - Ministrstvo za ekonomske odnose in PHARE GBC Avstrija sta za letos razpisala za 3 milijone ecujev sredstev - okoli 6 milijonov nemških mark - za razvojne programe na različnih področjih. Možnost sofinanciranja lmaio predvsem projekti, večji od 50 tisoč ecujev, sodelujejo pa lahko vse neprofitne organizacije. V minulih letih je bil s strani programa Phare - CBC v prvi fazi podprt projekt Urbanističnega inštituta za regenarcijo Jesenic. Jeseniška občina se namerava prijaviti tudi za drugo fazo projekta in ustanoviti Razvojno agencijo Jesenice, v katero bi vstopili družbeniki kot občina, država, gospodarske organizacije in sosednje občine. Pridobivali naj bi opuščena zemljišča železarne, jih sanirali in pripravili za trženje ter med drugim nudili vso strokovno pomoč pri realizaciji posameznih projektov. • D.S. V Planici pobirajo parkirnino Kranjska Gora, 19, januarja - V Planici so po občinskem odloku, ki velja tudi za Vršič, začeli pobirati parkirnino: 500 tolarjev za osebni avto, 800 za kombi in 2.500 tolarjev za avtobus. Občina je napravila oceno obiska Planice v zimskem času in ugotovila, da na teden pripelje v Planico okoli 350 avtomobilov ali letno - brez prireditev - 3180 vozil. Če pa prištejemo še obisk ob raznih prireditvah, pripelje v Planico letno 6180 vozil. Promet je ostal nemogoč in moteč, saj vozniki puščajo svoja vozila ob robu cestišča do križišča s traso nekdanje železniške proge pa vse do Planice. Z zbrano parkirnino bo Zavod Planica, ki je najemnik in upravljalec zemljišč v Planici obiskovalcem zagotovil dostojno parkiranje na urejenem parkirišču. Parkirnino pobirata dva delavca, zaposlena preko javnih del, njuno delo pa je tudi Čiščenje in urejevanje prostora. • D.S. Grosove tožbe pokriva proračun? Kranj, 20. januarja - Matevž Kleč je na seji sveta mestne občine Kranj prejšnjo sredo ponovno vprašal, koliko denarja je šlo iz proračuna občine za tožbe, ki jih je župan Gros vložil na sodišču proti civilnim osebam. Županov odgovor je bil kratek: "Kolikor bo potrebno, ker ste žalili uradni občinski organ!" Glede na to, da Kleč ni edini, ki ga kranjski župan toži, je njegova skrb za stanje v občinski blagajni verjetno upravičena, saj je znano, da pravniške storitve niso poceni. • H. J. S seje občinskega sveta Cerklje A\\\! : 'KONKURENČNE CENE I 'BREZPLAČNA DOSTAVA 'MONTAŽA j KREDITI T+0 Velika izbira pohištva za : kompletno opremo vašega doma >_ MAJA; SALON POHIŠTVA: KRANJ, PREDOSUE 34] TEL.:241-031 Odprto od 12. do 19. ure, : sobota od 9. do 13. ure < IPOSEBNO Ugodno ■ Večino pohištva imamo v zalojji! Predstavnika opozicije sta vstala in zapustila sejo Predmet spora med svetnikoma iz stranke LDS in županom Francem Čebuljem je bila cesta Cerklje - Trata. Cerklje, 16. januarja - Do hude krvi je prišlo ob razpravi o proračunu. Svetnik iz vrst LDS Tone Kopitar je namreč dal pobudo, naj bi občinski svet dajal soglasje k županovim odločitvam, ko gre za naložbe, vredne več kot pet milijonov tolarjev. Predlog je utemeljeval z dejstvom, daje župan za izgradnjo ceste Cerklje - Trata imel tako rekoč bianco soglasje, daje bila narejena brez projektov, da se lastniki zemljišč pritožujejo nad še ne izvršenimi izmerami in doslej še neplačano odškodnino za dano zemljo. Po njegovih besedah je slišati tudi očitke ljudi, da je trasa preveč dvignjena in da je ponekod nasuto tudi do 70 centimetrov, kar onemogoča dovoze na to cesto. Slišati je tudi pritožbe nad nesolidno izvedbo del. Kopitar je zato menil, da bi morali biti pred izgradnjo narejeni projekti. Na glas opozicije je župan burno reagiral, češ koliko cest pa je bilo odmerjenih in koliko zemlje plačane v bivšem komunističnem režimu! To sta Tone Kopitar in Božo Janež razumela, kot da ju župan enači z nekdanjim režimom, ujezilo pa ju je tudi dejstvo, da se v občinskem svetu Cerklje očitno ne sme podvomiti o županovih dejanjih in odločitvah. Vstala sta in zapustila sejo. En sam svetnik, Franc Vrhovnik, je menil, da županovo čustveno reagiranje ni bilo na mestu, s čimer si je prislužil izjavo, češ da gre tudi on mirno za njima. Ostali pa so kot vselej župana v en glas podprli: v strokovne zadeve glede ceste naj bi se svetniki ne vtikali (Ludvik Stare); za hitro gradnjo ceste Trata - Cerklje so se svetniki zavzeli, ker so tedaj veljale ugodne cene (Bogomir Bizilj); svetniki so glasovali o "bianco menici" županu pred gradnjo te ceste, zato ga sedaj podpirajo; kar pa zadeva odkup in odmero zemljišč, bo to kmalu storjeno (Peter Bohinc). Župan je navrgel še misel o načrtni provokaciji obeh že odsotnih svetnikov, preden je z argumenti razložil dogajanje okoli gradnje omenjene ceste. Dejal je, da je načrte v zvezi s cesto Cerklje - Trata svetnikom predstavil, da so postopki geodetske odmere v teku, prav tako bodo lastniki dobili plačana zemljišča, kakor jih bo ocenil sodni cenilec. Če je cesta narejena nekvalitetno, bo občina pri izvajalcu uveljavljala reklamacijo. Oporekal je tudi temu, da so traso ceste preveč dvignili in da nikjer ni nasuta 70 centimetrov, pač pa največ 20. Ko so se čustva malce ohladila, so preostali svetniki glasovali o proračunu. Ta bo za leto 1998 znašal 338 milijonov tolarjev. Med pripombami na posamezne postavke pa ni bilo slišati kaj pretresljivega. Ob vsakoletnem proračunu namreč poslušamo enake pripombe: premalo denarja za kmetijstvo, za intervencije v malo gospodarstvo... D.Z.Žlebir Umetni gnoj ni nobena pravična odškodnina Če hočete teči na smučeh - plačajte Nekateri rateški kmetje, ki imajo zemljišča, na katerih so tekaške proge, niso zadovoljni z odškodnin0 v obliki umetnega gnoja. Obiskovalci tekaških prog naj bi uporabo prog plačali tako kot v Italiji? Rateče. 19. januarja - Uboga Planica! Če niso ravno aktualni zemljiški in drugi zapleti ter spori med OK Planica in domačini ob organizaciji planiških poletov, nastopajo druge težave, kot so še vedno neurejeni lastniški odnosi med kmeti in uporabniki planiških skakalnic. Ce že niso ravno na dnevnem redu spori o tem, kaj vse stoji v Planici na črno in kdo za počitniški dom odprtega tipa v Planici sploh ne plačuje turistične takse, se nenadoma nekega lepega dne pojavijo kmetje, ki na debelo nasujejo gnojnico po snegu na svojih zemljiščih in po planiških tekaških progah. Nakar nastopijo inšpektorji in jih nameravajo za kršitev uredbe, ki prepoveduje posipanje gnojnice po snegu, kar krepko kaznovati. A kmetje, ki so na svojih zemljiščih, kjer potekajo tekaške proge, nasuli gnojnico, se ne bodo dali kar tako. Ne zanikajo, da so namenoma posuli gnojnico po snegu in eden izmed njih nam ogorčeno pripoveduje, zakaj so to storili. Takole pravi: "Že leto dni bo od tega, odkar je občina Kranjska Gora sprejela dokument o ureditvi odnosov z lastniki zemljišč v Ratečah, tistimi lastniki, na katerih zemljiščih potekajo tekaške j>roge. Tekaške proge potekajo cez vse Rateče in preko veliko parcel. Lastnikov parcel nihče nič ne vpraša, za koliko je v resnici manjši prirast na parceli zaradi tekaške proge in poleti zaradi sprehajalnih poti, na katerih moramo lastniki pobrati tudi veliko odpadkov. Tekačev in sprehajalcev ni malo.. Naj se zaradi motenja posesti vendarle že uradno oceni škoda in uredi pravična odškodnina, kot se je denimo ocenila škoda in določila odškodnina zaradi smučars- kih terenov. Če kranjskogorski žičničarji lahko plačajo, naj plačajo tudi tisti, ki upravljajo s tekaškimi progami. Tiste vreče umetnega enoja, ki nam jih dajo kot odškodnino za uporabo tekaških poti, niso nobena pravična odškodnina, razen tega pa je hudo vprašljivo umetno gnojilo v teh krajih. Ce ne gre drugače, naj se zgledujejo pri sosednji Italiji, kjer mora vsak tekač, ki teče po tekaških progah ob Belopeških jezerih plačati uporabo tekaške poti: 6 tisoč lir na dan ali 70 tisoč lir na sezono." Tako razmišljajo nekateri rateški kmetje, "pristojni", predstavnik občine in Športnega društva Rateče, ki upravlja s tekaškimi progami, pa so izbruh jeze rateškega kmeta takole komentirali: Do zdaj se nikdar še ni nikoli nobeden pritožil zaradi moten- 1'a posesti zaradi uporabe tek«*' Lih prog, saj je Športno drusty vsem dalo kar precej urnetneg gnojila za odškodnino. Če sifl pošteni - petkrat več, kot & dejansko upravičeni. Sp°*n. društvo Rateče - Planica iMj? tekaške proge povsem liu"1' teljsko in se samo čudi, da * pojavljajo take zahteve. Ijffij janski kmetje, ki imajo ob v* peči zemljišča, na katerih * tekaške proge, pa ne doM nobene denarne odškodu"1 ' kar vedo vsi rateški dvolas'" ki, saj imajo tudi sami tt italijanski strani zemljišča ..0 za tekaške poti ne dobU ničesar..." Vsekakor bo treba čimpjj začeti dogovore z lastniki zern jišč, na katerih so tekaške sprehajalne poti od Rateč ^ Tamarja, saj se bodo sicer ta ali drugačni protesti le nadalj vali.. • D.Sedcj Delitev premoženja bivše občine Domžale Dobro tudi, če so vsi nezadovoljni Potem ko je celo kazalo, da bo o premoženju odločala arbitraža, so še enkrat sedli skupaj župani in se dogovorili za delitev. Domžale, 19. januarja - Potem ko so konec minulega leta župani vseh novonastalih občin na območju bivše občine Domžale in sedanja domžalska županja podpisali pogodbo o razdružitvi premoženja bivše občine Domžale, so pred nedavnim potek predstavili tudi javnosti. Da je dogovor dober in morda bi lahko govorili celo, da je zgleden, kaze ugotovitev, da nihče ni bil zadovoljen in zato so tudi vsi zadovoljni, da so se tako odločili. Vsaka občina izven sedanje občine Domžale se je na začetku dogovarjanja pred dvema letoma čutila odgovorno in podporno za skupno premoženje. Zato kar lep čas ni bilo moč najti skupnih mnenj. Težava je bila, da prejšnja vodstvena garnitura, kljub zahtevi zakonodajalca, premoženja ni popisala. Zato so se skoraj znašli pred stališčem, naj odloči arbitraža. Na srečo pa zakonodaja oziroma država z omejitvami in pogoji ni želela posredovati in vplivati, je poudarila domžalska županja Cveta Zalokar Ora-žem in tako je pobuda mengeškega župana Janeza Pera, naj poskusijo še v drugem krogu župani, pripeljala do sporazumnega dogovora in podpisa pogodbe. Lukovica in Moravče bosta dobivala pet let po 30 milijonov tolarjev. Odločila sta se že, da jih bosta porabila za vrtec (Lukovica) oziroma prizidek k šoli (Moravče). Domžalski proračun bo tako pet let za 60 milijonov tolarjev manjši. To bo precejšen znesek, vendar tako smo se odločili, je komentirala županja. Sicer pa so si premoženje razdelili glede na lego. Tako na primer gozdovi, zemljišča in objekti pripadajo občinam, kjer pač ležijo zdaj. Nekateri skupni objekti (šola Roje, Center požarne varnosti) ostanejo še naprej skupni. Sicer pa so se dogovorili, da se premoženje in obveznosti prenesejo na nove občine v odstotkih. Tako odpade na podlagi površine, dohodnine in števila prebival- cev na občino Domžale 62 odstotkov, na občino Menge* 14 in na Lukovico ter Moravče po 12 odstotkov. Čistilno napravo prevzame" ta občini Domžale (75 odstotkov) in občina Mengeš odstotkov). Objekte, ki g izven občin (Koča na Vel'^ planini, Počitniški dom n Krku, počitniška stanovanja Stinici, počitniški objekt Čatežu in drugi) so solastnic, novih občin s solastninskim deleži, ki so opredeljeni odstotkih. Posebnost tovrstne razde^ litve in pogodbe jc tudi, da s jo pred koncem minulega le1 sprejeli tudi vsi občinski svet' A. Žalaf Razlika med Kamnikom in Kranjem bode v oči V Kranja (pre)draga plinovodna pipa? Na veliko razliko v ceni plinovodnega priključka med Kranjem in Kamnikom je opozoril eden od stanovalcev z Zlatega polja. Ktanj, 20. januarja - Kot pravi stanovalec, je cena priključka v bloku z več kot šestimi stanovanji, za povprečno veliko stanovanje, kot ga ima sam (okrog 60 kv. metrov) približno 900 mark (v tolarjih). V Kamniku, kjer so prav tako prešli na °grevanje s plinom, je po podatkih iz lanskega avgusta cena Priključka v večstanovanjskem bloku znašala le 22.000 tolarjev. V Kranju je torej pipa štirikrat dražja! Andrej Krč, vodja Dompla-uove poslovne enote Energe-"ka, v odgovoru uvodoma Pojasnjuje, da sta bila 1991. {sta za celotno takratno kranjsko občino izdelana štu-Pjja energetske oskrbe in 'oejni načrt plinifikacije. Na osnovi študije in pooblastila, H1 ga je Domplanu kot izvajalcu plinifikacije dal izvršni jvet skupščine občine Kranj, Opmplan postopno projekt plinifikacije tudi uresničuje. ^Prva sta poleg Domplana sodelovala še Geoplin in °oČinski sklad stavbnih žemljic, zdaj pa je Domplan kot "ivestitor ostal sam. , "Cena za plinovodni priključek je bila določena že z Jse«a začetka. Znaša 60 mark Jvvtolarjih) za kilovat priključne moči v malem objektu a,i stanovanju ter 50 do 55 "tark v večjem objektu. Cena Pr,ključka predstavlja pet-naJst do dvajset odstotkov J^lotne investicije izgradnje povoda plina do objekta in je Pfmerljiva v Sloveniji. Je enotna za celotno občino, ne sjede na števii0 stanovanj v objektu.« Andrej Krč še dodaja, da je 3n anJu cena P^na v uporabi £u odstotkov nižja od cene krilnega olja. Seznanja tudi ^novostjo v določanju cen. ■^edtem ko dobavitelju VGeoplin) ceno plina še na-P.rej določa država, so cene v stroki potrošnji od lanskega ^cembra v pristojnosti oblu. Sicer pa ima vsak upor-aC)nik pravico sam izbirati rsto goriva (plin, elektrika, olje, vročevod, trda goriva). Če torej razumemo prav, naj bi Kranjčani, ki se že oziroma se še bodo greli s plinom, ne gledali samo cene priključka na plinovodno omrežje, ki je pač enotna tako v gosteje kot redkeje naseljenih območjih (podobno kot cena za telefonski priključek), ampak tudi izdatke, ki pridejo kasneje, to je ceno ogrevanja s plinom, ki sicer dokazano sodi med najčistejše vire ogrevanja. V Kamniku, ki ga omenja stanovalec z Zlatega polja, so namreč izbrali drugačno pot. Kot je povedal Bojan Mlakar, je občina izkoristila možnost, ki jo daje zakon o gospodarskih družbah in razpisala koncesijo za oskrbo s plinom. Med štirimi ponudniki je izbrala firmo Adria plin. "Koncesije so na zahodu običajne, pri nas dejansko še dokaj nove. Pogodbo s kon-cesionarjem smo sklenili za dobro trideset let, za ta čas ima Adria plin pooblastilo, da gradi in upravlja javno službo. Po ukinitvi mora občini predati tehnično brezhibne naprave, pogodba pa tudi zavezuje, da s ceno plina ne sme presegati cene ekstra lahkega kurilnega olja. Za zdaj smo z izbranim konce-sionarjem zadovoljni. V prvi etapi, ki je bila končana v dveh mesecih, je zgradil 9,5 kilometra omrežja." • H. Jelovčan Zemeljski plin v Radovljici V Začelo se je ogrevanje na plin Za priključitev na mestni plinovod se je odločilo 114 lastnikov individualnih hiš, 8 večstanovanjskih objektov in ena kotlovnica za več stanovanj. Radovljica, 19. januarja • Komunala Radovljica je sredi minulega leta začela z izgradnjo plinovodnega omrežja v Radovljici. Gradnja se je začela v Gradnikovi cesti in se potem nadaljevala v Triglavski, Roblekovem naselju in cesti Staneta Žagarja. Zgrajena je bila tudi reducirna postaja, dela pa so bila končana sredi novembra. Zgrajenega je bilo 1.100 metrov plinovoda za oskrbo kotlovnic in več kot šest kilometrov plinovoda do individualnih porabnikov. Iz tega plinovoda se bo oskrbovalo 58 lastnikov v Gradnikovi, v Triglavski skupaj s Poljsko potjo pa se je za priključek odločilo 41 lastnikov individualnih hiš. V Roblekovem naselju se je za priključek odločilo 12 lastnikov, v ulici Staneta Žagarja pa je zgrajeno 8 priključkov za večstanovanjske objekte. Za priključitev na mestni plinovod se je tako odločilo 114 individualnih hiš, 8 večstanovanjskih ob- jektov in ena kotlovnica, ki ogreva več stanovanj v Cankarjevi ulici. Denar za prispevek za priključek in za predelavo kotlovnic vrtca, osnovne šole in zdravstvenega doma je zagotovljen v občinskem proračunu. Priključila pa se bo tudi Srednja gostinska šola. Vrednost celotne investicije bo znašala okrog 130 milijonov. 65 milijonov bo posojilo Ekološkega razvojnega sklada, 25 milijonov prispevek občinskega proračuna, 40 milijonov tolarjev pa bo zbranih s prispevki za priključitev na plinovodno omrežje od bodočih odjemalcev. Prispevek za individualno hišo bo znašal 135.000 tolarjev. V začetku decembra lani se je po uspešno opravljenem tehničnem pregledu začelo poskusno obratovanje plinovodnega omrežja v Radovljici. V Gradnikovi cesti so nanj prvi že priključeni in tu je bil priključen tudi prvi individualni lastnik hiše. • A. Žalar Avtocesta mimo Jesenic brez uporabnega dovoljenja Nasip, vreden 150 milijonov tolarjev ^^avtocesti mimo Jesenic so pohiteli z gradbenimi deli: nov nasip pod Lipcami, vreden 150 milijonov tolarjev. doSe,|-Ce' ^* JanuarJa " Avtocesta bo dobila uporabno p0v°Iknje: protiplazna zaščita na Mežakli, ki so jo uredili s ar«? ^° helikoptrskih prevozov, pomagali so alpinisti. Letos Hreplastitev avtoceste od Vrbe do Hnišice. .Avtocesta, ki poteka pod *e2aklo od Vrhe do Kara-vaUŠke 5°»zgr od Vrbe do Kara-ega predora še toliko let ra odlaša" z namestitvijo DliŽnJe" Preko avtoceste na let*rJ^ mše ,n vrtove niso avtn odPadki, ki so jih iz amnJ? !?v vr8,i vozniki> so {:*.* .se je tudi zgodilo, da cest" *!mskem čiščenju avto-srieg metali cez ograjo tudi krrie?leStna so bila °Pozorila tian ' Iastmk«v posestev °rna •Cest0' da Je razmer- Potel,?lZka žična °8raJa' ki to Jt* Vzporedno z avtoces-s 'c,,DCutoo premalo. Če bi se Utr strm ega pobočja Mežakle e dve. Ha|ir'fc ,Vve> tri skale, jih vo i Z ograja zaneslji-g0vne bi zadržala, da ne ur»mo o drevju, ki bi prav tako lahko padlo na avtocesto - vsaj na nekaterih predelih, kjer je avtocestni odsek pod zelo strmim pobočjem plazo-vite Mežakle. Poleg varovalne ograje na odsekih je dokumentacija zahtevala tudi protihrupno zaščito, predvsem pod naseljem Lipce. Letos decembra pa se je na cesti marsikaj zgradilo. Direktor projekta v Družbi za državne ceste d.o.o. Ljubljana inž. Slavko Žličar pojasjuje: "Pod naseljem Lipce smo postavili kilometer dolg protihrupni nasip, ki je veljal okoli 150 milijonov tolarjev. Na Mežakli pa smo zaradi težko dostopnega terena tudi s helikopterskimi dovozi in s sodelovanjem alpinistov postavili protiplazovite mreže in sidrišča. Že pred dvema letoma sta bili na Mežakli napravljeni dve drči, zdaj sta še naslednji dve, teren bomo nenehno opazovali. V strmem terenu je bilo delo, ki ga je prevzelo Podjetje za urejanje hudournikov, težko. Na viaduktu Podmežakla je zaščita iz pleksi stekla. Zdaj cesta lahko dobi uporabno dovoljenje, kar je že skrajni čas, saj je že dolgo odprta. Letos načrtujemo še novo asfaltno preplastitev na av-stocesti Vrba • Hrušica." In še to, kar sicer za pridobitev uporabnega dovoljenja ni pogoj, je pa precej moteče. Upravljalec je avtocestni odsek mimo Jesenic označil s prometnimi znaki. Eden stoji na križišču na Javorniku in označuje smer proti avtocesti, vendar je na tabli, ki označuje avtocesto Vrba - predor napisano le Gorje. Se pravi" da prometni znak voznikom nedvoumno sporoča, da je na levo avtocesta za Gorje - pa pod prvič Gorij sploh ni, saj so uradno Zgornje in Spodnje Gorje, proti Gorjam pa tudi še ni in je tudi ne bo nobene avtoceste. Pod drugič pa tuji vozniki niti približno ne vedo, kje so Gorje in bi tisti, ki so tako umno pisali te označbe, mirne duše lahko napisali tudi Fortuna. Bil bi enak ničev učinek. Z označbami ni prav nič drugače na sami avtocesti. Le kdo, ki ni domačin, pa ve, kam prihaja, ko sledi velikim izvoznim tablam za Lipce ali Hrušico. Prav bi bilo, ko bi pisali Jesenice - vzhod in Jesenice - zahod, saj je pri Šest kilometrih dolgih Jesenicah še kar pomembno, kje zapelješ z avtoceste. Tako se na izvozu za Lipce začudeno ustavljajo tuji vozniki in pogledujejo na karte... Nihče ne ve, odkod taka praksa, saj je po svetu že dolgo v veljavi, da so table zaradi voznikov in ne zaradi promocije lokalnih zaselkov. V tujini se avtocestni izvozi označujejo po tekočih kilometrih od točke do točke. Občina Jesenice je že opozorila pristojne o teh nelogičnostih, a pri Družbi za državne ceste, kjer imajo referat, ki se ukvarja samo s signalizacijo, do zdaj niso še nič dosegli. • D. Sedej brati, berem Občinske "kapilare" ne sežejo v vse vasi Cerklje, 20. januarja - Na zborih vaščanov v vaseh Cerklje, Pšenična Polica in Vasca zaradi premajhne udeležbe vaščanov niso uspeli ustanoviti vaške skupnosti. Že prej sta bila enako neuspešna zbora tudi v Adergasu in na Trati ter v Gradu in Dvoriah, medtem ko so v drugih vaseh občine Cerklje vaške skupnosti večidel že ustanovljene. No, v Adergasu in na Trati so prejšnjo nedeljo le izbrali vaški odbor. Kaj storiti, da bodo še preostale vasi dobile "oblast" in da bo občina s temi "kapilarami" segla v vse kraje. V občini Cerklje so eni redkih, ki so opustile staro organiziranost po krajevnih skupnostih, slednje pa so vendarle pripomogle k razvoju posameznih krajev. Župan je sicer napovedal, da sklicev po neuspelih poskusih ne bo več ponavljal, predsednik občinskega sveta Miha Zevnik pa je na zadnji seji občinskega sveta menil, da morajo do konca mandata vendarle izpolniti nalogo, ki jo oa njih terja občinski statut. • D.Ž. Letos prospekt o Joštu Kranj, 20. januarja - Papirnate priprave na uresničitev projekta celostnega razvoja podeželja za območje krajevne skupnosti Jošt v mestni občini Kranj so pri kraju. Tako bo letošnji proračunski denar že namenjen za konkretne naloge. Po osnutku proračuna mestne občine naj bi šlo 3,1 milijona tolarjev za ureditev peš poti oziroma postavitev informativnih tabel ter za izdelavo promocijskega prospekta Jošta. • H. J. "Protitankovske" ovire na Planini Kranj, 20. januarja - Stanovalci iz blokov na Planini imajo precej težav zaradi prometa in parkiranja. Parkirišč je premalo, razen tega pa so nekaterim voznikom ulice med bloki očitno kar dirkališčna steza. V nekaterih ulicah so zato krajani namestili fizične zapore: cevi, napolnjene z betonom. Na nezakonitost teh zapor, ki jim pravi "protitankovske" ovire, je občinsko upravo opozoril direktor kranjskih poklicnih gasilcev Janez Osojnik. Zapore namreč onemogočajo dostop intervencijskim vozilom. Težava je še toliko večja, ker so alternativni dostopi zatrpani s parkiranimi vozili. Z nezmožnostjo gasilske intervencije je prizadeta približno tretjina stanovalcev na Planini. Kranjski župan Vitomir Gros je povedal, da je občinska uprava nekaj ovir že odstranila in da bo enaka usoda doletela tudi preostale. • H. J. Letne karte za Arboretum Domžale, 19. januarja - Že lani sta Arboretum Volčji Potok in občina Domžale na podlagi medsebojnega sporazuma omogočila cenejši nakup letnih kart za ogled Earka Arboretum in prireditev v njem. Letne karte so upili številni občani, zato sta se Arboretum in občina tudi letos dogovorila za podpis takšnega sporazuma. Letne karte bodo letos namesto po 5.000 za občane občine Domžale po 1.750 tolarjev. Občani občine Domžale jih bodo lahko kupili v Arboretumu, prodajati pa jih bodo začeli 1. februarja. Karte bodo veljale do 30. novembra. Sporazum tudi določa, da imajo učenci osnovnih šol iz občine Domžale brezplačen vstop v Arboretum. • A. Ž. O zdravstvu na prihodnji seji Cerklje, 16. januarja - Občinski svet Cerklje je tokrat dobil v obravnavo osnutek statuta Osnovnega zdravstva Gorenjske. S pripombami na osnutek so sklenili še malo počakati, ko so slišali županovo informacijo, da se verjetno pripravlja sprememba v organizaciji zdravstva, češ da se želijo kranjski zdravniki "odcepiti" od OZG. Tudi sicer se jim zdi financiranje te dejavnosti precej nejasno, v osnutku statuta pa je svetnikom padlo v oči, da imajo male občine v svetu zavoda premajhen vpliv. Občine kot ustanovitelji imajo v tem organu namreč na voljo le pet mest; iz katerih občin bodo njihovi predstavniki, pa odloča število prebivalcev. • D.Z. Nova stanovanja že letos Mlaka pri Tržiču, 20. januarja - Poleg bloka z desetimi že vseljenimi stanovanji raste stavba, v kateri bo Stanovanjska zadruga Gorenjske pridobila 16 novih stanovanj. Čeprav se je izgradnja bloka do strehe nekoliko zavlekla - po prvotnem načrtu naj bi stavbo prekrili že do božičnih praznikov, v Splošnem gradbenem podjetju Tržič napovedujejo dokončanje del pred pogodbenim rokom spomladi leta 1999. Kmalu bodo namreč nadaljevali s postavitvijo predelnih sten, izdelavo ometov in drugih del v notranjosti, obenem pa bodo poskrbeli za komunalno opremo in ureditev zunanjosti. Na enem največjih gradbišč v tržiški občini bo tako precej živahno vse do konca letošnjega leta, ko bodo predvidoma že lahko izročili ključe novim stanovalcem v bloku. • S. Saje Veliko so že naredili, še več bi radi Pozimi je prava umetnost zapolniti apartmaje in sobe Ml ...pravi Milan Stare, lastnik enajstih apartmajev v Srednji vasi in zagovornik načela, daje bolje spustiti ceno in manj zaslužiti, kot imeti prazno. Če bi bil sneg, bi bilo okrog tristo turističnih postelj v vasi bolje zasedeno pa tudi vlečnica na novem smučišču Senožeta bi se že zavrtela. V Bohinju smo bili doslej z "Glasovimi obiski" že v Stari Fužini, na Žlanu, v Ukancu, v Bohinjski Bistrici, tokrat smo obiskali Srednjo vas v Zgornji bohinjski dolini, vas z več kot 130 gospodinjstvi in s približno petsto prebivalci. Večina domačinov je zaposlena v Bohinju, čistin kmetij je tako malo, da bi jih lahko prešteli na prste ene roke, med dodatnimi dejavnostmi pa sta najpomembnejši drobna obrt (mizarstvo, ključavničarstvo) in zaradi sončne lege tudi oddajanje sob in- apartmajev. Ker želijo turizem še bolj razviti, so na pobudo krajevne skupnosti in v sodelovanju s turističnim in planinskim društvom v poletni sezoni odprli turistično informacijsko pisarno. Urbanistična delavnica, ki so jo v Srednji vasi pripravili lansko jesen kot uvod v uvajalni del programa Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi v Zgornji bohinjski dolini, jim je dala novih idej in zamisli, med drugim je odgovorila na vprašanje, kako naj bi uredili vaško jedro in Pot mlinov ob potoku Ribnica, ki se končuje s kanjonom in z dvema slapo- voma. Vprašalnik, ki so ga izpolnili domačini, je predvsem pokazal, da si v vasi želijo ureditev kanalizacije, vaškega jedra in starih sprehajalnih poti, določitev območja za zidavo, izboljšanje turistične ponudbe, še nadaljnje oživljanje planin... Odnos do planin se že spreminja, domačini jih vse bolj zavzeto obnavljajo. V vasi so ponovno ustanovili agrarno skupnost, ki tudi zahteva vrnitev planin Uskovnica, Konjščica, Praprotnica in še nekaterih drugih zemljišč. Referendum za samoprispevek? Kaj vse so v Srednji vasi naredili lani in kaj načrtujejo letos? Na to vprašanje najlaže odgovori domačin Franc Cvetek, ki je že tretji mandat predsednik sveta krajevne skupnosti Srednja vas in do- GOSTINSTVO IN TRGOVINA DOBRAVEC PAVEL BOHINJSKA ČEŠNJICA 18 tel. 723 - 737 - OKREPČEVALNICA JEZERO - RIBČEV LAZ 53 - MARKET KRPAN - tel. 723 453 - TRGOVINA STUDOR - tel. 724 192 GUMA SERVIS ALOJZ KEMPERLE SREDNJA VAS V BOHINJU 125 tel.: 723 652 - VULKANIZERSTVO - PRODAJA AVTOPLAŠČEV - OPTIČNA NASTAVITEV PODVOZJA SPLOŠNA AVTOMEHANIČNA POPRAVILA SIRARNA SREDNJA VAS V BOHINJU @ 723 611 IZPOSOJA MOTORNIH SANI Zdravko Cesar s.p. SREDNJA VAS V BOHINJU 106 tel.: 723 653 Franc Cvetek Milan Stare Jaka Zupane Joie Gumzej bro pozna razmere v vasi. Lani so pridobili lokacijsko in gradbeno dovoljenje za razširitev pokopališča v vasi, zgradili so trideset metrov dolg oporni zid v bližini Černetove hiše, sanirali divje odlagališče Konjski britof, pripravili zemljišče za ureditev avtobusnega postajališča nasproti upravne stavbe gozdarsko kmetijske zadruge, javno razsvetljavo dopolnili s tremi novimi svetili, obnovili obzidje pri farni cerkvi sv. Martina, obnovili most in cestišče med planinama Uskovnica in Praprotnica in na cesti od Srednje vasi do Us-kovnice položili 73 novih drenažnikov, obnovili otroško igrišče ob osnovni šoli in bližnji oporni zid - in še bi lahko naštevali. Vsega tega ne bi mogli narediti, če ne bi bilo sodelovanja med vaščani, krajevno skupnostjo, občino, agrarno skupnostjo, lastniki počitniških objektov in drugimi. Letos bodo razširili pokopališče v Srednji vasi, dopolnili javno razsvetljavo z novimi lučmi, nadaljevali z asfaltiranjem lokalnih cest in dokončno uredili avtobusno postajališče v vasi. S Podjetjem za urejanje hudournikov iz Ljubljane se dogovarjajo o dokončanju nekaterih del in ureditvi najnujnejših hudournikov, razmišljajo pa tudi o referendumu za uvedbo samoprispevka, s katerim bi za potrebe krajevnih skupnosti Srednja vas in Stara Fužina zgradili poslovilne vežice. Vodovodni odbor, ki po oceni domačinov vzorno upravlja z vaškim vodovodom, načrtuje v bližnji prihodnosti nov vodovod od Ptonca do Srednje vasi. "Invazija" Madžarov na Jagrove apartmaje Domačin Milan Stare je besede o turizmu kot glavni turistični dejavnosti v Bohinju razumel predvsem tako, da je od besed prešel k dejanjem. Ko je gradil novo hišo, se je odločil tudi za ureditev in oddajanje turističnih sob. Ker mu je za dokončanje precej velike stavbe z dvajsetimi ležišči zmanjkalo denarja, je sredi osemdesetih let z reško rafinerijo sklenil precej nenavaden in tvegan posel. Rafinerija mu je za dokončanje hiše dala denar vnaprej, hkrati pa je za pet let zakupila vsa ležišča. Vse se je srečno končalo in ko so v času vojne v Sloveniji in krize na Balkanu prebrodili še veliko krizo v turizmu, so se postavili na lastne noge. V nekaj letih so iz sob preuredili enajst apartmajev s skupno 32 ležišči, hkrati pa so morali poiskati tudi nove, apartmajske goste. Usmeritev na tuje trge se jim je obrestovala, od vseh gostov je na leto od 85 do 92 odstotkov tujih. Pozimi že dve sezoni prevladujejo Madžari, poleti prihajajo od vsepovsod. "Ne vem, zakaj se nekateri bojijo vzhodnjakov. Madžari so dobri, kulturni gostje in na mariskaterem področju že pred nami," pravi Milan in poudarja, da je pozimi "prava umetnost" v Srednji vasi napolniti sobe in apartmaje. Staretovim to očitno kar dobro uspeva, verjetno tudi zato, ker so spoznali, da je bolje poslovati z manjšim dobičkom, kot imeti prazno. Ugotavljajo, da so cene apartmajev v Bohinju glede na turistično ponudbo previsoke, da bo bohinjski turizem zaradi dolgih čakalnih vrst za Vogel zgubil marsikaterega gosta in da je v turizmu premalo sodelovanja in skupnega nastopanja na trgih. Novo smučišče Senožeta Ko smo se minuli teden mudili v Srednji vasi, o snegu ni bilo ne duha in sluha. Morda je še danes tako ali pa vas že kaže podobo zimskega rekreativnega središča s smučiščem, urejenimi tekaškimi programi, smučarsko skakalnico, z možnostjo za vožnjo z motornimi sanmi... Novost v srednjevaški turistični ponudbi je smučišče Senožeta, ki je manj zahtevno in primerno ŠPORTNO DRUŠTVO SREDNJA VAS predsednik JOŽE GUMZEJ tajnik ZDRAVKO CESAR tel. 723 639 - NOVA PRIDOBITEV: VLEČNICA V SENOŽETIH DOLŽINE 250 m - VEČNAMENSKA DVORANA, V KATERI JE CELO LETO MOŽNA REKREACIJA ZA SKUPINE DO 12 LJUDI - FITNESS, ODBOJKA, KOŠARKA, TENIS Zadruga obnavlja klavnico, odkup mleka se povečuje Gospodarsko življenje Srednje vasi zaznamujeta pre' dvsem gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas In mlekarna A&C Ogledna sirarna. V zadrugi so se lani ukvarjali predvsem z obnovo klavnice, iz mlekarne pa prihajajo dobre vesti o vse večjem odkupu mleka. Leta 1994 so ga odkupili 1.788.000 litrov, lani pa že 2.170.000 litro* predvsem za družine z majhnimi otroki. Člani domačega športnega društva so najprej iz vasi potegnili elektriko in pridobili soglasja lastnikov zemljišč, nato so postavili rabljeno vlečnico (kupili so jo od zasebnika v Poljčanah) in še leseno lopo. "Vse je pripravljeno za obratovanje, tudi drobne pomanjkljivosti, ki jih je ob pregledu ugotovil inšpektor, smo odpravili, le snega ni in ni," pravi predsednik društva Jože Gumzej in dodaja, da bo za odrasle dnevna karta stala 900 tolarjev in za otroke do petnajstega leta starosti 700 tolarjev, popoldanska pa 600 oz. 500 tolarjev. Čevlji so bili že tolikokrat pri čevljarju... Ja, kulturniki nimajo skrbi s snegom, "delajo" lahko, da imajo le toplo dvorano in voljo! Zagnanosti jim v Srednji vasi ne manjka, tudi letos bodo predice ter odrasla in otroška folklorna skupina, ki delujejo pod okriljem kultur-noumetniškega društva Triglav, pripravili več prireditev. Predice bodo s pesmijo, šalami in starimi pripomočki prikazale že pozabljen star običaj Na preji, odrasli folkloristi bodo s starimi gorenjskimi plesi nastopali na turistični« prireditvah, v hotelih in v tujini, vsakemu povabilu za nastop pa se bodo rade odzvale tudi miške, mačke, pari jO deklice Peričice, ki sestavljaj0 otroško folklorno skupin?-Kot je povedal predsednik društva Jaka Zupane, bo'a' da se je poslovanje pod njegovim hft i !om drastično poslabšalo. Pismo s to zahtevo so j* slali upravi in nadzornemu svetu Slovenskih železarn, ^mistroma za gospodarske dejavnosti in delo ter . gospodarske dejavnosti in ■'""Predsedniku in predsedniku vlade. jj30t so. v pismu zapisali sindikati, se zavedajo, da ti e^^anie m razrešitev direktorjev ni v njihovi pristoinos-ela ^UD temu zahtevajo takojšen odvzem pooblastil °vnemu direktorju Gvidu Mehnku, saj ne nameravajo irno gledati propadanja podjetja ter izgube delovnih mest. PoriJ° Zantevo sindikati utemeljujejo s podatki o poslovanju [ . vodstvom direktorja Melinka. V prvih devetih mesecih tek' * a^ k* podjetje imelo 303 milijonov tolarjev izgube iz 2n x , 8a poslovanja, medtem ko naj bi celotna izguba asala 474 milijonov. Po mnenju sindikatov so sanacijski parami, ki jih je pripravil direktor, povsem nerealni. vSe m nmia ne tehničnega ne komercialnega direktorja, r«r„. nalpge opravlja direktor Melink sam, očitno pa želi teti tudi funkcijo vodenja financ in računovodstva, dirT smdilcalisti. Ob tem pa" Gvido Melink postaja tudi ektor novo ustanovljene družbe Elektrode, kriv Se ^e Posl°vanJe podjetja močno poslabšalo, glavni da Za t0 Pa naJ m" ^rektor Melink, sindikati zahtevajo, tud^3 s^uP^ma Fiproma takoj razreši. Ta zahteva naj bi bila 2a ! v skladu s 15. točko pogodbe o njegovi zaposlitvi, so še Dnvfai' smQ,ikalisti v izjavi za javnost, ki sta jo podpisala KN?cednik Podružnice sindikata SKEI Srečo Tomažič ter ^aS Neodvisnost Igor Kelvišar. • U. P. Prijateljski prevzem podjetja Belinka prevzela kamniški Kemostik Belinka ni prevzela le proizvodnje lepil, temveč tudi zelo znano blagovno znamko Neostik. Kranj, jan. • Delniška družba Belinka Holding je po nedavnem prevzemu Kemične tovarne Moste tik pred novim letom prevzela še kamniški Kemostik. Koncem Belinka ima tako že šest odvisnih družb, letos na me raj o prevzeti še dve slovenski kemični podjetji, ob prelomu tisočletja pa bodo začeli prevzemati tuja podjetja. Skupina Belinka se preoblikuje v koncem Belinka, odločno uresničuje ambiciozni načrt prijateljskega prevzemanja slovenskih podjetjih, zdaj ima že šest odvisnih družb. Letos, najkasneje do jeseni, nameravajo prevzeti še eno večjo in eno manjšo slovensko kemično podjetje. Na prelomu tisočletja nameravajo prevzeti tuje podjetje s področja premazov, proučujejo pa deset podjetij svoje ali sorodnih branž, ki jih nameravajo prevzeti v prihodnjem desetletju, je na nedavni tiskovni konferenci povedal direktor Belinke Marjan Cerar. Nespodobno bi bilo, da bi v zadnjih letih akumulirani denar plemenitih v bankah, je še dodal. Belinka se zanima za nakup tistih podjetij, ki imajo 10- do 15-odstotni donos na kapital in da se ji vloženi denar povrne v šestih letih. Za 95-odstotni delež kamniškega Kemostika je Belinka odštela 7 milijonov mark govotinie. Kemostik je lani s 40 zaposlenimi ustvaril 517 milijonov tolarje prometa, za Belinko predstavlja dopolnila svoj proizvodni program. Pridobili niso samo njegove proizvodnje lepil, temveč predvsem zelo znano blagovno znamko Neostik. Po Cerarje-vih besedah imajo s Kemosti-kom velike načrte, saj nameravajo bistveno povečati proizvodnjo kamniške tovarne lepil, uvedli bodo več izmen, prek Bellesa pa odločneje prodrli na ruski trg. Koncem Belinka ima zdaj 438 zaposlenih, aprila letos bo praznovala petdesetletnico. Na prijateljski prevzem dveh slovenskih podjetij se je pripravljala kar deset let, Kemično tovarno Moste je 92-odstotno prevzela oktobra lani, kamniški Kemostik pa 95-odstotno v zadnjih dneh lanskega leta. • M.V. Slovenske železarne zanikajo informacijo sindikata SKEI SŽ ne vlaga v češko Nova Hut Informacija o tem naj bi bila neresnična in tendenciozna, morebitne kapitalske povezave z uspešnimi jeklarskimi koncerni šele po zaključku sanacije Kranj, 19. januarja - Predsednik sindikata SKEI Albert Vodovnik je pred kratkim izjavil, da naj bi koncem Slovenske železarne vlagal v češko železarno Nova Hut. V Slovenskih železarnah so to informacijo zanikali, češ da je neresnična in tendenciozna. "Ne moremo razumeti, kako lahko takšna neverjetna dezinformacija sploh nastane in kakšen je njen namen. Vsaka takšna dezinformacija namreč krni ugled Slovenskih železarn v javnosti, odvrača pozornost od pomembnih problemov, s katerimi se v procesu sanacije srečujemo, in povzroča veliko poslovno škodo pri naših dobaviteljih, predvsem pa jemlje veliko dragocenega časa za nepotrebno pojasnjevanje," pravijo v koncernu Slovenske železarne. Kot pojasnjujejo, problemi, s katerimi se trenutno soočajo Slovenske železarne, ne dopuščajo kapitalskih povezovanj z uspešnimi podjetji, kar Nova Hut nedvomno je. Nova Hut je kapitalsko močno podjetje z letno proizvodnjo okrog tri milijone ton jekla. Povezuje se z vodilnimi evropskimi jeklarskimi koncerni ter v svoj dolgoročni razvoj vlaga velika finančna sredstva, predvsem iz lastnih sredstev in kreditov čeških bank. Po napovedih strokovnjakov bo v prihodnosti ena najmodernejših jeklarn v evropskem prostoru. Kot pravijo v Slovenskih železarnah, se bodo z veseljem kapitalsko povezovali z uspešnimi jeklarskimi koncerni, ki imajo podoben proizvodni program (specialna in visokokvalitetna jekla), toda šele, ko bodo uspešno zaključili proces sanacije. Pri tem bodo upoštevali predpisano pravno-formalno proceduro, ki jo vsaka takšna naložba v tujino zahteva, med drugim soglasje lastnika ter dovoljenje ministrstva za finance in podobno. • U. P. Zbornica zbira denar za gradnjo Kranj, jan. • Gospodarska zbornica Slovenije bo za novo stavbo, ki naj bi bila dograjena do konca leta, namenila tudi lanski in letošnji presežek. Lani je znašal 282,3 milijona tolarjev, leto pa naj bi 267,9 milijona tolarjev. V GZS pravijo, da zaradi gradnje poslovne stavbe ne bodo povečevali članarine, ki je zaradi tega že zdaj nekoliko višja, kot bi bila, če bi pokrivala le redno delo. Lani so imeli 2,55 milijarde tolarjev prihodka, odhodki pa so znašali 2,27 milijarde tolarjev. Letos naj bi prihodki znašali 2,72 milijarde tolarjev, kar pomeni, da najbi bili za sedem odstotkov večji kot lani. Članarina je osnovi vir prihodkov zbornici, saj predstavlja približno 80 odstotkov letnega prihodka. Letos naj bi s članarino dobili 2,18 milijarde tolarjev, kar je 17 odstotkov več kot lani. Lastni prihodki zbornice naj bi znašali 383 milijone tolarjev, kar pomeni, da bodo za 3 odstotke manjši kot lani. Odhodki naj bi bili letos za osem odstotkov večji kot lani, zanšali naj bi 2,45 milijarde tolarjev. Skoraj polovico predstavljajo plače, prispevki in davki, letos naj bi znašali 1,11 milijarde tolarjev, kar je osem odstotkov več kot lani. Internet je. miavBLiziEmoLi 5UETR ja. če si izmisliš duhovit odgovor na vprašanje Kaj je internet? in ga na razglednici pošlješ na naslov: Slovenija Cniine, rio6 Ljubljana Pohiti! Čas \e ta odkrivanj realnih in navideznih svetov' Na potovanju po Internetu se ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zato le obišči Teletrgovinc ali poslovno enoto Telekoma Slovenije v Kranju, VI. Mirka Vadnova 13. kjer fi bodo postregli z isemi informacijami o priklopu, ali pokliči na brezplačno telefonsko številko : 080 8765 brezputna telefonska številka: -k V) Slovenija Online >N Telfkom Slovcnij« V. te v sliki in besedi čaka tudi na naši spletni strani http://www.siol t POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Leasing ali posojilo - to je zdaj vprašanje Najpogostejši je leasing vozil Fizične osebe na Gorenjskem ne morejo dobiti leasinga, edina gorenjska leasing hiša ga nudi le pravnim osebam - V zadnjem času zaradi neplačevanja odvzeli kar precej vozil MEŠETAR Kranj, 19. januarja - V Sloveniji obstaja okrog 40 leasing hiš, od tega dvajset večjih. Ena od njih je tudi VB Leasing z Bleda, ki je obenem tudi edino gorenjsko leasing podjetje. Z direktorjem Matjažem Erjavcem smo se pogovarjali o tem, kaj sploh je leasing, kakšne so njegove prednosti in pomanjkljivosti v primerjavi z bančnim posojilom, kdo se zanj najpogosteje odloča in še o čem. Leasing je oblika financiranja različnih dobrin, ki jih leasingojemalci potrebujejo za svoje poslovanje oziroma proizvodnjo. Večina naših leasing hiš omogoča tovrstno financiranje le pravnim osebam, torej obrtnikom in malim podjetnikom, medtem ko fizičnim osebam le redke. Tudi VB Leasing posluje le s pravnimi osebami. Zakaj tako? Kot pravi Matjaž Erjavec, je naše gospodarstvo v slabem stanju, plače so sorazmerno nizke, delovna mesta pa negotova. "Zato bi bilo z naše strani nepošteno, da bi ljudi prepričali v ugodnosti leasinga, ki si ga v resnici ne morejo privoščiti in bi kasneje zašli v težave pri odplačevanju," pravi Erjavec. Zato se tudi v prihodnje ni nadejati, da bi svojo ponudbo razširili tudi na fizične osebe. Kot pravi Matjaž Erjavec, veČina ljudi kar zna izračunati, kolikšen leasing si lahko privošči. Večina se odloči za nakup avtomobila do vrednosti 30 tisoč mark, čeprav bi si lahko tudi dražjega. "Ljudje niso neumni in se zavedajo, da v primeru prevelike obremenitve lahko zaidejo v težave. Vedo, da bodo avto pač morali vrniti, če se jim bo kaj zalomilo. Tako se pogosto zgodi, da ga kar sami pripeljajo nazaj," Še dodaja direktor VB Leasing. Osebna iti tovorna vozila na leasing Najbolj razširjena oblika pri nas je leasing vozil. Mnogi obrtniki in mali podjetniki prek leasinga kupijo avtomobile, tovorna vozila in kombije, ki jih rabijo pri opravljanju svoje dejavnosti in jim torej tudi prinašajo denar. V pretežni meri gre za nakup novih vozil, saj se nakup rabljenih na leasing ne splača. Na leasing je mogoče kupiti tudi razne stroje in specialna orodja (toda leasing opreme pri nas ni razširjen, ugotavlja Erjavec, saj podjetniki raje najemajo razne investicijske kredite), pri čemer pa je potrebno dodatno zavarovanje, saj v primeru neplačevanja leasing hiša takšne izdelke veliko težje vnovči kot denimo avtomobile. Če namreč leasingojemalec obrokov ni več zmožen plačevati, mu leasing hiša izdelke oziroma avto vzame. V zadnjem času so v VB Leasing imeli kar precej takšnih primerov. Značilnost leasinga je tudi ta, da je avto v lasti leasing hiše tako dolgo, dokler vsi obroki niso odplačani. Šele po zaključku pogodbe se lastništvo prenese na leasingojemalca. Nižje obresti, večja sredstva V čem je prednost leasinga pred bančnim posojilom? Matjaž Erjavec pravi, da so bančni krediti običajno zneskovno nižji, saj je lahko obremenjen samo določen del plače. Ker vsi vemo, da nekateri (ali večina) obrtnikov in malih podjetnikov prikazuje minimalne plače ali "pluse skriva na različne načine", kot se je izrazil sogovornik, jim torej za večje nakupe preostane edino leasing. Leasing hiše namreč na boniteto posameznika gledajo širše, upoštevajo celotno premoženje, ne le mesečne plače. "Dobrega avtomobila ne moreš dobiti na kredit, na leasing pa lahko," pravi sobe-sednik. Leasingojemalec mora biti v naložbi udeležen tudi z določenim deležem lastnih sredstev (do polovice naložbe), toda večina se nagiba k čimmanjši udeležbi. Pri VB Leasingu zahtevajo vsaj 25-odstotno udeležbo. Poleg višine financiranja je prednost leasinga pred bančnim posojilom po Erjavčevih besedah tudi v nižjih obrestnih merah. Način obračunavanja obresti je pri leasingu drugačen kot v bankah (enak je po vsem svetu), obrestna mera pa je vezana na devizno klavzulo (in ne na temeljno obrestno mero). Ker je v zadnjem času rast devizne klavzule počasnejša od rasti inflacije, je torej leasing s stališča strank ugodnejši. Najdaljša doba najetja leasinga je pet let, veČina ljudi se odloča za triletni najem. Zanimivo je, da leasing šteje kot storitev in je kot tak tudi obdavčen. Z uvedbo davka na dodano vrednost pa se bo po besedah Matjaža Erajvca ta razlika izničila in je zato realno pričakovati, da bo po 1. januarju 1998 leasing postal ugodnejši oziroma se bo obrok pocenil. • U. Peternel Slovenski svetovalci podcenjeni Kranj, jan. - Na slovenskem trgu svetovalnih storitev še vedno vlada precejšnja zmeda, nepreglednost in razpršenost, ugotavlja Združenje za mangement consulting Slovenije pri GZS. Združenje za management consuting Slovenije (ZMCS) pri Gospodarski zbornici Slovenije je v četrtek,15. januarja, na svoji skupščini kritično obravnavalo razmere na slovenskem trgu svetovalskih storitev. Še vedno ga namreč označuje precejšnja zmeda, nepreglednost in razpršenost. Zastarele je že klasifikacija pri registriranju novih podjetij, saj so dobesedno tisoči podjetnikov registrirani za "trgovino in svetovanje". Zato je težko ugotavljati, kolikšna je stvarna ponudba na področju mened-žerskega svetovanja pri nas. Zelo opazne so razlike v kakovosti ponudbe, saj je vse več "priložnostnih" svetoval- ISKRATEL Telekomunikacijski sistemi, d.o.o. Kranj K SODELOVANJU VABIMO MLADE INŽENIRJE IN TEHNIKE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKE USMERITVE V podjetju ISKRATEL načrtujemo za naše kupce in servisne centre na vzhodnoevropskih trgih razširitev servisnih storitev na najsodobnejših telekomunikacijskih in računalniških sistemih. K sodelovanju vabimo sodelavce elektro in računalniške usmeritve (lahko tudi pripravnike) za sledeča dela: • tehnična asistenca kupcem (delovna mesta so v Kranju) (za opremo telekomunikacijskih sistemov, dostopnih in transportnih omrežij) Od kandidatov pričakujemo znanje angleškega ali ruskega jezika ter višjo ali visoko izobrazbo elektro ali računalniške stroke. Pričakujemo tudi samostojnost in komunikativnost v odnosih s kupcem. Za izvajanje del omogočamo šolanje od 12 do 18 mesecev v podjetju ISKRATEL in v tujini. • vodenje in izvajanje montažnih in preizkusnih del na terenu (dela se izvajajo na objektih v Rusiji, Belorusiji, Sloveniji...) Od kandidatov pričakujemo višjo ali srednjo izobrazbo elektro ali računalniške stroke. Pričakujemo tudi samostojnost in komunikativnost v odnosih s kupcem. Nudimo dinamično delo in stimulativno nagrajevanje v skladu z rezultati. Zaželeno je poznavanje radijskih komunikacij. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo pisno ponudbo v roku 8 dni na naslov: ISKRATEL Kranj, Kadrovski sektor, Ljubljanska 24a, 4000 Kranj. Dodatne informacije dobite pri gospodu Vitjanu Kovačiču na tel. številki 064/273-185. cev. Dokaj skromna je udeležba slovenske svetovalne stroke pri državnih in javnih naročilih, kjer so številni projekti zaupani tujim svetovalcem, čeprav podatki kažejo, da so jih slovenski svetovalci enakopravni. Cene svetovalne dne pa so pri domačih svetovalcih nekajkrat nižje kot pri tujih svetovalnih hišah. Združenje je v okviru programa Phare v zadnjih letih veliko prispevalo k usposabljanju domačih svetovalcev. V razvojni viziji do leta 2000 so zastavili program certificiranja in akreditacij, številne raziskovalne projekte in študije, predvsem projekte dodatnega usposabljanja in izmenjave izkušenj. Na skupščini so opozorili, da je ugled svetovalne stroke v javnosti slab, ZMCS ima majhen vpliv, v medijih pa niso razpoznavne prave dileme, s katerimi se srečujejo svetovalna stroka. V združenje je 37 največjih svetovalnih hiš s področja upravljalskega svetovanja. Od leta 1993 je združenje vključeno v Evropsko zvezo državnih svetovalnih združenj FEACO. Na skupščini so izvolili novega predsednika, desetčlanski izvršilni odboro in častno razsodišče. ZMCS bo v prihodnjih dveh letih vodil Brane Gruban, predsednik družbe za komunikacijski management Pristop iz Ljubljane. Berlinski sejem in agrarni forum Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkelj se je minuli konec tedna mudil na mednarodnem sejmu živilstva, kmetijstva in vrtnarstva Grune Woche v Berlinu; Sejem je po vsebini mednarodna prodajna razstava, ki razstavljalcem z vsega sveta pomeni test za njihove izdelke. y sejemski ponudbi imajo pomembno mesto sveži izdelki, predstavljajo pa tudi nove tehnologije in spoznanja na področju živinoreje in žlahtnenja rastlin. Velik poudarek dajejo predstavitvi vzreje plemenske živine in kmetijske tehnike iz držav srednje in vzhodne Evrope. V okviru sejma je tudi 250 simpozijev, seminarjev in kongresov, med drugim je bil v soboto Agrarni forum vzhod - zahod z naslovom Evropsko kmetijstvo med primanjkljajem in presežkom, na katerem je minister Čiru Smrkolj predstavil tudi razvoj slovenskega kmetijstva 'n slovenske priprave na vstop v Evropsko zvezo. Velik odziv, malo uslišanih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je lansko jesen objavilo javni razpis za dodelitev podpor pri izvedbi strukturnih sprememb v rastlinski pridelavi, živinorejski prireji« predelavi, dodelavi kmetijskih pridelkov ter turizmu na kmetijah. Na razpis se je prijavilo 2.616 prosilcev, od tega Je bilo 1.489 popolnih in pravočasno oddanih vlog. Ministrova komisija je od vseh vlog odobrila denar (nepovratna sredstva) 260 prosilcem, ostale vloge pa bo ponovno obravnavala letos, & bo v kmetijskem proračunu za to le dovolj denarja. Krompir od 40 do 90 tolarjev Po podatkih kmetijske svetovalne službe je pri trgovanju na debelo cena krompirja od 40 do 55 tolarjev za kilogram, n& drobno pa je večinoma še višja. Na tržnicah se cena giblje ined 40 in 90 tolarji za kilogram. Na ljubljanski tržnici ga ponujajo p° 70 tolarjev za kilogram, na kranjski in novomeški po 50, na murskosoboški po 80, na celjski od 40 do 90 - in tako dalje. Časi. ko bo krompir (vsaj pri prodaji na drobno) spet po eno mark0' so torej blizu, lahko pa se primeri, da bo Še višja. Krompir irna dobro ceno tudi na "senčni strani Alp". Na celovški tržnici V treba zanj odšteti od osem do deset šilingov oz. od 107 do 1™ tolarjev za kilogram. Cene na kmetijah Zadnja podražitev mleka je vplivala tudi na cenovni "skok pri prodaji mleka na kmetijah. Ko smo poklicali na kmetijo v okolico Kranja, so nam povedali, da so ravnali podobno kotv mlekarnah: najprej so ceno dvignili s 60 na 80 tolarjev za lit* nato pa so se premislili in jo spustili na 70 tolarjev. Na kmetij'v okolici Cerkelj prodajajo kislo zelje po 150 tolarjev za kilogram* enaka pa je tudi cena kisle repe. Pri NLB cenejša posojila za podjetja Kranj, jan. - Nova Ljubljanska banka je z novim U't°^ znižala stvarne obrestne mere za posojila, ne samo 1 prebivalstvo, temveč tudi za podjetja. Zanje je možna že ** odstotna stvarna obrestna mera. Za prvovrstne komitente je po novem izhodiščna obrestnjj mera za kratkoročna posojila 6-odstotna, pri investicijski^ posojilih do sedmih let pa 7,5-odstotna. Pri nekaterih veČJ'n poslih se lahko komitetni dogovore še za dodatno znižanje. Nižje so tudi obretne mere za posojila podjetjem po na^ljj tekočega računa, znašajo 7,25 odstotka letno. Pri posojil'" podjetjem za odkup delnic s strani zaposlenih pa je obresti mera 7-odstotna. NLB ima ugodno ponudbo tudi 1 kreditiranje izvoza blaga in storitev, saj so obrestne mere Z tolarska posojila glede na ročnost 5 oziroma odstotkov letn0' pri deviznih posojilih v nemških markah pa znašajo libor p'u 2 oziroma 3 odstotke. B Vs /zv sv< Zav s, kar z Bdeti o >jlprih pajte ni elftV sebi in vdnosti. jboljšim! Možnost osebnega obiskati 090/41-29 090/42-38! IPREROK mmfa muk DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI UUBEZNI-ZOOOeC 090 75 17J LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, Linhartov trg 1 tel.: 064/715-265, fax: 064/710-058 Zdaj je pravi čas za vpis v tečaje O vodenja knjigovodstva za mala podjetja O računalniški tečaj - Word, Excel O voditelja čolna O radiotelefonista NOVOST: 30-urni tečaj klekljanja INFORMACIJE IN VPIS S 715-265 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak BORZNI KOMENTAR TEDNA Drugi teden v januarju je tninil v dokaj optimističnem tazpololenju. Vsaj začetek je bil tak. Borzni posredniki so sklenili več kot 2000 borznih Poslov v skupni vrednosti skoraj 1,1 milijarde tolarjev, struktura trgovanja se je popravila, saj smo največ trgovanja zabeležili prav z delnicami, nekaj ga je bilo z obveznicami, s kratkoročnimi vrednostnimi papirji pa ga je bilo zelo malo. Pretekli petek smo sprva Zaznali kar precej optimistično vzdušje, ki je potiskalo tečaje vrednostnih papirjev nc>vzgor. Porast ter optimistično vzdušje sta nas prijetno Presenetila, saj je bilo v tujini čutiti silnice^ negativnega tren-Le-ta je'naše kraje dosegel *ele v ponedeljek, pa tudi takrat nismo zaznali večjih ter opaznejših padcev. Tečaji delnic so padli v povprečju za dober odstotek in pol, Slovenski borzni indeks pa je izgubil 20 indeksnih točk. V primerjavi Z drugimi borznimi trgi je ponedeljkov padec indeksa dokaj skromen, saj so bile razmere na drugih trgih bolj dramatične. Za primerjavo lahko povemo, da je borzni indeks na Madžarskem padel za devet odstotkov, borzni indeks v Rusiji pa za 14 odstotkov. Podobni padci so bili tudi v Aziji, nekajodstotne padce pa smo beležili tudi v zahodni Evropi. S torkom pa je prišel nov val optimizma, ki je ponovno "pognal" tečaje vrednostnih papirjev navzgor. Pozitivni trend se je nadaljeval tudi v sredo, ko je bilo soraz- merno veliko prometa. Pri delnicah smo opazili, da je največ zanimanja bilo namenjenega delnicam Leka in Krke, kar se je poznalo tudi na obsegu trgovanja. Tečaj je opazneje porastel tudi delnicam Mercatorja in Kolinske, pri primorskih podjetjih pa nismo zabeležili nikakršne večje spremembe. Spremembo razpoloženja pa smo zaznali v četrtek, ko so tečaji vrednostnih papirjev v povprečju padli. Padec se je nadaljeval tudi v petek, borzni indeks pa je v zadnjih dveh dneh prejšnjega tedna izgubil nekaj čez 19 indeksnih točk. S spremembo tredna pa smo zabeležili tudi manjši obseg trgovanja. V petek ga je bilo torej le za slabih 157 milijonov tolarjev. Pri trgovanju z delnicami gorenjskih podjetij je potrebno poudariti, da bistvenih spre- REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ OBVESTILA OLAJŠAVA ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE - IZJAVE Začetek novega leta, mesec januar je čas za odločitev vaših delavcev, za katere družinske člane (otroke, zakonca, starša...) bodo v letu 1998 uveljavljali posebno olajšavo pri odmeri davka od osebnih prejemkov - plači med letom in po poteku leta v napovedi za odmero dohodnine. Če se bo delavcem že med letom pri odmeri davka od osebnih prejemkov priznavala olajšava za vzdrževane c/ane v enaki višini, kot jo bodo kasneje uveljavljali v napovedi za odmero dohodnine za leto 1998, ne bo pri odmeri dohodnine - poračunu prihajalo do večjih razlik za doplačilo. Davčni organ pri odmeri dohodnine zavezancem namreč ugotavlja, da so bile precejšnjemu številu zavezancev med letom pri plači priznane olajšave za vzdrževane člane, do katerih pa pri odmeri dohodnine niso bili uPravičeni, bodisi, da niso bili več vzdrževani in iz drugih razlogov. Kot razlog za to so zavezanci Uvajali, da so delodajalca o spremembi vzdrževanih članov pozabili obvestiti. Vizogib navedenemu priporočamo, da svoje delavce opozorite na to dolžnost in da vam v primeru sPrememb dajo nove izjave o vzdrževanih članih za leto 1998. ^° cfo/očb/ tretjega odstavka 16. člena zakona o dohodnini se posebna olajšava za vzdrževane fužinske člane prizna pri obdavčitvi plače in pokojnine na podlagi skupne pisne izjave o vzdrževanih družinskih članih, ki jo je zavezanec dolžan predložiti izplačevalcem osebnih prejemkov. skupna pisna izjava ni podana, se zavezancu upošteva le sorazmerni del posebne olajšave. Kot pripomoček prilagamo primerek SKUPNE IZJAVE, ki jo izpolnita oba zakonca - starša otrok oziroma zavezanec, ki olajšavo uveljavlja, če sam vzdržuje družinskega člana (npr. samohranilec...), *ar tudi navede v opombi. Na podlagi 3. odstavka 16. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS , št. 71/93 do 44/96) dajeva za leto 1998 L mati: (priimek in ime, rojena, naslov, zaposlitev ) 2. oče (priimek in ime, rojen, naslov, zaposlitev ) SKUPNO IZJAVO Soglašava, da se najin(i) : Lotfok(ci): (priimek in ime, datum rojstva, naslov bivališča H^Tijai vzdrževani družinski člani: ( priimek in ime, datum rojstva, sorodstveno razmerje) jB^evaJio) za priznanje posebne olajšave po 10. členu v zvezi z 3. odstavkom 16. člena "ranega zakona o dohodnini pri odmeri davka od osebnih prejemkov - plači v letu 1998: 1- Ad | - otroci " materi :___ ■ očetu :__ (napisati imena otrok) Pri- ( priimek in ime ter naslov stalnega bivališča tistega, ki olajšavo uveljavlja ) ( priimek in ime vzdrževanega ) ^pOMBA: Pri otroku, ki je z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju je potrebno to označiti (pri imenu napisati moten ). 0pOMBE ZAVEZANCA:___._________________ podr. ■"Pisana izjavljava, da so podatki za uveljavitev davčne olajšave resnični ., dne PODPIS matere: očeta: memb nismo zaznali. Tečaj Kompas Hotelov Kranjska Gora se je povzpel na 600 tolarjev, tečaj Gorenjskega tiska pa se je zadržal na 1310 tolarjih. V preteklem tednu pa smo začeli trgovati z delnicami Interevrope ter Color Medvode. Prve kotirajo na A kotaciji, tečaj pa se je oblikoval pri 1814 tolarjih. Tečaj delnic Color M edvode pa se je povzpel čez 5.000 tolarjev. Pri trgovanju z obveznicami smo opazili povečano zanimanje za bančne obveznice, pri kratkoročnih vrednostnih papirjih pa se je ponovoletno zanimanje zanje hitro umirilo. Tečaj nakupnih bonov sedme in osme izdaje je padel na 2600 tolarjev, padec pa bi lahko pripisali pocenitvi mleka. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Tomažin ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE; Sava c fc b, termo šk. loka, ŠmCEBJA BLED, COLOR MEDWDE, DELIKATESA JESENICE G in B, LOKA ŠK. LOKA B ta C, GORENJKA LESCE, TPROŽCA JESENICE G, FTvOVARNA UNION IN LAŠKO- "prodajamo delnice na borzi "upravljamo portfelje JESENICE Tel 064/861 511 ^LJUBLJANA Te) 061/125 80 74 KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ,19.1.1998 nakupni/prodajnii nakuptWprodajni i nakupni/prodani MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS i 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,10 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,20 EROS (Stari Mayr) Kranj 94,40 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,70 94,45 94,00 94,45 94,50 94,20 94,40 94,00 94,30 94,30 94,30 94,40 HRANILNICA ION, d.d Kranj HKS Vigred Medvode HIDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš tURlKA Jesenice INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka LEMA Kranj UUOSKA BANKA, d.d., Lj. MIKEL Stražišče NEP0S(Šk. Loka. Trata) NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 94,41 R0BS0N Mengeš 94,45 PBS d.d. (na vseh poštah) 93,10 PRIMUS Medvode 94,40 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,10 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,05 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,70 SLOVLNUATURIST Jesenice 94,20 SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj TALON TENT0URS Domžale TROPICAL Kamnik-Bakovnik VVILFAN Jesenice supermarket UNION VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 94,00 94,35 94,50 94,45 94,70 13,36 13,46 94,80 13,25 13,55 94,60 13,36 13,43 94,70 13,05 13,46 94,70 13,38 13,43 94,80 13,00 13,50 94.59 13,38 13,42 94.69 13,38 13,45 94.60 13,34 13,43 94,60 13,37 13,44 94.70 13,30 13,45 94,60 13,37 13,43 94,65 13,33 13,52 94,70 13,35 13,42 94,60 13,38 13,44 94,91 13,42 13,62 94,70 13,40 13,46 94,65 12,50 13,45 94,60 13,36 13,43 94,65 1 3,35 13,44 94,65 13,30 13,45 - 13,05 94,70 13,34 13,43 94,65 13,15 13,45 211-339 94,60 13,37 13,45 94,80 13,35 13,50 94,59 13,38 13,42 862-696 360-260 704-040 53-816 9,48 9,67 9,40 9,80 9,55 9,65 9,1410,01 9.61 9,65 9,50 9,80 9.59 9,64 9.60 9,64 9,55 9,65 9,60 9,65 9,50 9,65 9.57 9,65 9,47 9,64 9.62 9,95 9,59 9,65 9.59 9,88 9.58 9,68 9,10 9,70 9,55 9,65 9,57 9,63 9,50 9,61 9,14 9,53 9,66 9,3510,02 9,55 9,65 9.60 9,90 9,60 9,65 POVPREČNI TEČAJ 94,20 94,67 13,28 13,46 9,50 9,72 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Umirjene plače (JASNOVIDEC ^rfflgpg llRIDIOLOG 4|Wn LJUBEZEN jHBL ZDRAVJE ERIKPi'^# 8M KARIERA OSEBNI C W> STIKI V W& denar POSVETI LJ&i •1 RUB IKON CELOVITO VIDENJE EB09042 70HB Kranj, jan. - Povprečna novembrska bruto plača v Sloveniji je znašala 149.213 tolarjev, povprečna neto plača pa 93.913 tolarjev, je sporočil Zavod za statistiko. Novembra lani seje v primerjavi z oktobrom povprečna slovenska bruto plača povečala za 0,7 odstotka, povprečna neto plača pa za 0,5 odstotka. Stvarno pa je bila bruto plača novembra za 0,1 odstotka manjša kot obtobra, novembra lani je bila za 1 odstotek nižja kot novembra predlani. V prvih enajstih mesecih lanskega leta pa je bila za 3,1 odstotka stvarno večja kot v enakem razdobju leta poprej. Služba za proizvodnjo, trgovino in storitve Industrijska 1a, JESENICE Tel.: 064-87702-0, 87702-13, 87702-19, 87702-20 Fax: 064-87702-26 UGODNI PLAČILNI POGOJI IN NAJEM PLINSKIH CISTERN. ki vam ga nudi jeseniška plinarna Z novim letom je začel teči program najema plinskih cistern. Najemnina za plinsko cisterno znaša 20 dem mesečno v tolarski protivrednosti. Za večje objekte s porabo plina nad 7000 kg letno se lahko dogovorimo tudi za brezplačen najem. Ker je količina cistern, ki so predvidene za najem omejena, siže zdaj zagotovite sodoben in varčen način ogrevanja za prihodnjo kurilno sezono, da naslednjo jesen ne bo nepotrebnih težav. PLINSTAL, d.d., ima v svojem programu poleg plinarne, projektiranja in trgovine, tudi močan oddelek INŠTALACIJ. Oddelek sestavlja več skupin izkušenih monterjev. Posebej smo specializirani za naslednje vrste del: mE wbye planskih mštAtmu VSE VRSTE VODOVODNIH INŠTALACIJ ZATO JE PLINSTAL ZA VSE, KI SE BODO ŽE ZDAJ ODLOČILI ZA IZGRADNJO PLINSKE INŠTALACIJE IN CENTRALNE KURJAVE IN S TEM RAVNALI KOT DOBER GOSPODAR, PRIPRAVIL POSEBNO PONUDBO, KI VELJA DO KONCA FEBRUARJA. TA PONUDBA PA NE VELJA SAMO ZA PLINSKE INŠTALACIJE NA TEKOČI PLIN, AMPAK ZA VSE VRSTE INŠTALACIJ (ZEMELJSKI PLIN, OLJE, VODOVODNE INŠTALACIJE, KOPALNICE). PLAČILNI POGOJI: Predvsem je zanimiv EKOLOŠKI KREDIT, ki se lahko uporabi tudi za izgradnjo celotne centralne kurjave. Plačilo na 8 obrokov brez obresti. Pri plačilu z gotovino pa samo v času te akcije dajemo 5 % popust. Ob tem je treba poudariti, da zaenkrat še veljajo cene peči iz leta 1997. NAŠE REFERENCE: Smo pooblaščeno podjetje za vzdrževanje plinskega omrežja v občinah JESENICE in RADOVLJICA. Do danes smo na območju od Kranja do Rateč montirali več kot 700 plinskih peči. Smo edina gorenjska plinarna in imamo v upravljanju več kot 300 plinskih cistern. Imamo več kot 35-letne izkušnje pri delu s plinom in inštalacijami. Podjetje ima lastno servisno službo in dežurno službo za nujne posege. Čimprej nas obiščite na naši novi lokaciji Industrijska 1a, Jesenice ali pa nas pokličite po telefonu. BOSCH-JUNKERS, VIESSMANN, BERETTA, SANIER-DUVAL KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Predavanja Vzroki za izvrg pri kobilah Zabreznica • Kmetijska svetovalna služba vabi v četrtek ob pol štirih popoldne v osnovno šolo v Zabreznici na predavanje z naslovom Vzroki za izvrg pri kobilah. Predaval bo Marjan Kosec, profesor Veterinarske fakultete, ki ga konjerejci poznajo kot strokovnjaka pri sprejemanju kobil v rodovnik. Gradnja in obnova govejih hlevov Mavčiče - V petek ob desetih dopoldne bo v domu krajevne skupnosti v Mavčičah predavanje o gradnji in obnovi govejih hlevov. Predaval bo Franci Pavlin, specialist za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Trženje kmetijskih pridelkov Selca - Škofjeloška zadruga in kmetijska svetovalna služba vabita jutri, v sredo, ob 9. uri v zadružni dom v Selcih na predavanje o trženju kmetijskih pridelkov. Predavala bo Olga Oblak iz gorenjske kmetijske svetovalne službe. Osnove pravilnega gnojenja Škofja Loka - V četrtek ob devetih dopoldne bo v sejni sobi zadružne enote Trata (pri železniški postaji Škofja Loka) predavanje priznane strokovnjakinje Irene Bantan iz Kmetijskega zavoda Ljubljana o osnovah pravilnega gnojenja in uporabe organskih gnojil. Pogovorili se bodo tudi o gnojenju na vodozbirnih območjih, kamor spada tudi Sorsko polje. Borelia in klopni meningitis Križe - V petek ob pol štirih popoldne bo v sejni sobi kmetijsko gozdarske zadruge v Križah predavanje dr. Marije Šimenko o borelii in klopnem meningitisu - nevarnih boleznih, ki ju prenašajo klopi. • CZ. Izbiramo traktor leta Razglasitev bo februarja Kranj - Glasovanje za Slovenski traktor leta, ki ga je že četrtič zapored organizirala strokovna revija Kmetovalec, tokrat prvič tudi v sodelovanju z Gorenjski glasom, je končano. V uredništvo našega časopisa je prispelo 181 veljavnih glasovnic, ki bodo gorenjski prispevek k slovenskemu izboru. Revija Kmetovalec bo "traktor leta" razglasila v prvih februarskih dneh, takrat pa bomo tudi izdali skrivnost, kateri traktor je dobil največ glasov na Gorenjskem in kdo so trije izžrebanci za Glasove praktične nagrade. Vse glasovnice pa bodo tudi v bobnu sreče za nagrade revije Kmetovalec. • CZ. Tovarna sladkorja Ormož in kmetijska svetovalna služba sta v četrtek pripravila v Domu krajanov v Šenčurju srečanje z dosedanjimi gorenjskimi pridelovalci sladkorne pese in z vsemi, ki se za pridelovanje šele zanimajo. Predstavniki ormoške tovarne so jim predstavili tehnologijo pridelovanja in lanske rezultate pridelovanja pese na Gorenjskem in v Sloveniji. Na Gorenjskem so lani na 72 hektarjih pridelali 3.421 ton pese (brez primesi), od tega 2.060 ton na kmetijah in 1.361 ton v kranjskem KZK-ju. Hektarski pridelek je bil celo boljši od povprečja tovarne. • CZ. Svet zavoda Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj Kidričeva 38a, Kranj na podlagi določil Zakona o zavodih (Ur. I. RS št. 12/91,45/94 -Odi. US in 8/96), Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. I. RS 9/ 92, 45/94, 37/95 in 8/96) in Statuta zavoda razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA Za direktorja zavoda je za dobo 4 let lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - visoko strokovno izobrazbo zdravstvene smeri - specializacijo iz ginekologije in porodništva, pediatrije ali anesteziologije - najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki in z organizacijskimi in upravljalskimi znanji - da predloži strokovni program dela in razvoja zavoda s smernicami za njegovo izvajanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in programom razvoja v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov: Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38 a, s pripisom "za razpisno komisijo". Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Četrti vseslovenski shod agrarnih skupnosti Bo sto let dovolj za dokončanje stare pmde?! "Po več kot štirih letih je agrarnim skupnostim vrnjeno le nekaj odstotkov premoženja. Če se bo tako nadaljevalo, sto let ne bo dovolj za dokončanje stare pravde. Nekdo zavestno zavlačuje z namenom, da bi ljudje obupali in odnehali," je na shodu dejal Rudi Šimac, predsednik Zveze agrarnih skupnosti Slovenije. Bohinjska Bistrica • Predstavniki agrarnih skupnosti, ki so se v nedeljo v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici zbrali na četrtem vseslovenskem shodu, so jasno in glasno povedali, da ne mislijo odnehati in ne obupati. Še pred lokalnimi volitvami bodo pripravili nov shod, morda celo na trgu v Ljubljani, kjer bodo tudi predstavnikom države, ki so jih povabili na shod v Bohinj, pa jih ni bilo, povedali, kaj si mislijo o vračanju premoženja. Letos bo minilo osem let, in sodnike. "Po več kot štirih odkar so predstavniki agrarnih skupnosti začeli bitko za skupno posest slovenskih vasi, in tri leta od njihovega prvega vseslovenskega shoda, na katerem so zahtevali podaljšanje zakonskega roka za vlaganje zahtevkov, poenostavitev in pocenitev postopka ter upoštevanje interesov vasi (agrarnih skupnosti) pri dodeljevanju koncesij za naravno bogastvo in pri vseh zakonih, ki zadevajo skupno in zasebno posest po vaseh. Državni zbor Rudi Šimac je na predlog agrarnih skupnosti podaljšal rok za vlaganje zahtevkov do 30. junija 1999 in odločil, da prosti deleži agrarnih skupnosti, ki so ostali za umrlimi ali izseljenimi družinami, ne pripadajo republiškemu skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, temveč občinam, ki so jih zavezane dati v upravljanje najbližji lokalni skupnosti. Še vedno pa je v zakonu ostala določba, ki onemogoča, da bi se premoženje vrnilo s skupno odločbo, tako kot se je tudi odvzelo, ampak se mora v dolgotrajnem postopku dokazovati vsak posameznik. Pa ne le to! Država se je po mnenju Rudija Šimca po nepotrebnem vtaknila v tisočletno običajno pravo agrarnih skupnosti in jim vsilila sodobno načelo dednega prava o najdenem "premoženju", ki tudi za to premoženje zahteva dedni postopek, spodbuja prepire in vodi k razbijanju skupnosti. Parlamentarna komisija naj razišče razloge Na shodu so se zahvalili poslancem, ki so s podporo zakonskim spremembam pokazali pripravljenost za pomoč slovenskim vasem, hkrati pa so povedali, da niso zadovoljni z izvajanjem zakona, predvsem pa ne z zapletenimi, dolgotrajnimi in dragimi postopki. Še vedno se zavlačuje z vračanjem, prekoračuje roke in celo preverja notarje letih je agrarnim skupnostim vrnjeno le nekaj odstotkov zemlje. Če se bo ta tempo nadaljeval, potem sto let ne bo dovolj za dokončanje stare pravde. Nekdo zavestno zavlačuje z namenom, da bi ljudje obupali in odnehali," pravi Rudi Šimac in poudarja, da je okrog tisoč slovenskih vasi oz. agrarnih skupnosti začelo uveljavljati svoje pravice ali se na to pripravlja, od tega je manj kot polovica vlog v uradnem postopku, v več upravnih enotah pa doslej niso rešili niti enega primera. Predstavniki agrarnih skupnosti v takšnih okoliščinah predlagajo, da bi zahtevki, ki niso bili obravnavani in rešeni v zakonskem roku, postali veljavni. Zahtevajo tudi, da agrarnih skupnosti, ki niso dobile odločb o podržavljenju in formalno sploh niso bile Martin Zupane razlaščene, ne bi silili v dena-cionalizacijski postopek; prav tako ne tistih, ki so bile razlaščene protizakonito. Od državnega zbora zahtevajo, da imenuje komisijo, ki naj bi s pravico parlamentarnega nadzora v upravnih enotah raziskala razloge za počasno vračanje premoženja oz. za zavlačevanje postopkov ter ugotovila zakonitost ravnanja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Lovci naj umaknejo svoj predlog zakona Predstavniki agrarnih skupnosti so povedali svoje mnenje tudi o nekaterih zakonih, ki posredno ali neposredno vplivajo na položaj skupnosti. Pri zakonu o gozdovih zahtevajo spremembo zakonske opredelitve gozd. soodločanje o gospodarjenju z gozdovi ter o ceni in obsegu gozdarske službe, pomoč države pri vzdrževanju gozdov in ponovno pretehtanje splošne pravice hoje po gozdovih in nabiranja gozdnih sadežev. Kar zadeva lovstvo, izhajajo iz prepričanja, da divjad in skrb za naravo ne moreta biti Trije predstavniki bohinjskih agrarnih skupnosti Agrarne skupnosti bi bile boljši gospodar V bohinjski občini ocenjujejo, da bi agrarne skupnosti s svojim premoženjem veliko bolje gospodarile kot država. Ker ni pravega gospodarja, nastaja Škoda, ki jo v Bohinju, kjer so odvisni predvsem od turizma i*1 kmetijstva, še posebej občutijo, je dejal župan Franc Kramar in poudaril, da se z zavestnim zavlačevanjem vračanja premoženja ohranja in krepi državni birokratski aparat, podeželje pa se vse bolj siromasi. Kar zadeva Triglavski narodni park, se v občini zavzemajo za čimprejšnjo spremembo zakona. podrejena dohodku; dohodek, ki se ustvari pri skrbnem gospodarjenju, pa se mora razdeliti med lastnike zemljišč in lovce. Slovenskim lovcem predlagajo, da naj umaknejo svoj predlog zakona o lovstvu in da naj skupaj z agrarnimi skupnostmi pripravijo novega, ki bo na osnovi skupne in zasebne posesti po slovenskih vaseh omogočil ustanovitev lovsko kmetijskih skupnosti. Pri zakonu o Triglavskem narodnem parku med drugim zahtevajo, da se dopolni s poglavjem o človeku, njegovih pravicah in lastnini in da se prebivalcem omogoči normalne pogoje za razvoj in zaradi omejeneg3 gospodarjenja s premoženje'*' zagotovi odškodnina. Če te« in drugih sprememb v park" ne bo, bodo zahtevali K3 drovske zamenjave na minlS' trstvu za okolje in prostor te» v upravi Triglavskega naro«' nega parka, obvestili pa bod° tudi pristojne organe E^j ropske skupnosti. Državi tud sporočajo, da naj mimo agrafj nih skupnosti opredeli odnos do cerkvene lastnin in do veleposesti v SlovertfJ in da naj jih glede cerkven posesti na Gorenjskem i" Savinjski dolini ne meša spor s cerkvijo. • C. Zaplo tnik Prepričevanje že prepričanih ne bo dalo rezultatov V razpravi je bilo slišati različna mnenja. Janez Jate* iz agrarne skupnosti Šmokuč - Rodine je dejal, da jI* najbolj skrbi vrnitev nekdanjih lovskih pravic Predlaga je, da bi pri snovanju novega zakona o lovu mora* sodelovati tudi predstavnik agrarne skupnosti. LovrO Vojvoda iz agrarne skupnosti Bohinjska Bistrica se jf obregnit ob izjave poslancev Jelinčiča in Potrča, češ da nekdanji lastniki z zahtevami po vrnitvi svojeg* premoženja povzročajo nove krivice. Franc Sodja ti agrarne skupnost Srednja vas v Bohinju je povedal, da & jih doslej postopki za vrnitev premoženja stali p0' milijona tolarjev. Finančnega vira nimajo: sekati **. smejo, loviti tudi ne, nekdaj pa so samo z dohodkom ** lova lahko plačevali davke in vzdrževati pota. Marn* Zupane, predsednik agrarne skupnosti Srednja vas, kiji tudi vodil shod, je povedal, da nikdar v zgodovi*' agrarnih skupnosti dedovanje ni bilo urejeno tako kot. zdaj, ko mora prevzemnik premoŽenja agrarne skupno^ ostalim dedičem plačati še nujne deleže, Janez Korošec j1 agrarne skupnosti Češnjica, Jereka, Podjetje in Kopw' nik je menil, da prepričevanje že prepričanih ne bo do*0 rezultate in je predlagal, da bi se predstavniki agrar*f skupnosti sestali s predsednikom vlade in pristojni/* ministri in razčistili sporna vprašanja. Marija MarkeŠ «* uprave Triglavskega narodnega parka je poudarila, da} za slovensko podeželje, še posebej pa za park, w pomembna ureditev lastninskih razmerij. AUTOMOBILSKI TRG *fe 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Miklavcu se nasmiha športni Renault Slovenska alpska smučarska reprezentanca se je kar nekaj časa prevažala z avtomobili znamke Renault, v okviru dolgoročnega pokroviteljstva pa je Revoz v letošnji zimski sezoni avtomobile namenil dvema smučarjema, oba sta Gorenjca. Špela Pretnar je dobila v uporabo megane scenic 1.6 RT, Andreju Miklavcu pa je ključe lagune 2.0 RXE osebno izročil Bruno Kitzinger, direktor Revozove Komercialne direkcije. Prihaja Suzuki Baleno Wagon R+ Pri japonskem Suzukiju obvladajo predvsem majhne avtomobile. Morda tudi zato, ker imajo v deželi vzhajajočega sonca velike zadrege s parkiranjem. In najbrž zato, ker so zaslutili, da se tudi evropski avtomobilski okus v zadnjem času usmerja k majhnim, toda prostornim in uporabni štirikolesnikom. Pri Suzukiju so tako že pred nekaj leti samo na domačem japonskem predstavili in začeli prodajati majhen enoprostorski avtomobilček wagon R, ki v dolžino premore vsega 3,3 metra. Predvsem za Evropsjce pa so lansko leto naredili še nekoliko večjo in rahlo spremenjeno različico , ki nosi še oznako +. Celotno ime je torej suzuki wagon R+, avtomobilček z enoprostorsko zasnovo in skoraj ravnimi karoserijskimi linijami je dolg 3,41, širok 1,58 in visok kar 1,71 metra. Rezultat je prijazen in kar malce hecen videz, ki ga poudarjajo veliki žarometi, veliki bočni ogledali, zajetni bočni letvi in veliko steklenih površin. Andreju Miklavcu se je tistega dne nasploh zelo smejalo. Njegovo zanimanje je pritegnil modri renazult sport spider v, kovinsko modri barvi, ki je razstavljen v poslovni stavbi 'jubljanskega Slovenijalcsa. Pri Revozu so mu namreč °oljubili, da bo v primeru osvojitve zlate medalje na nastopih na bližnjih olimpijskih igrah v Naganu, Renaultov ekstremni športni avtomobil, ki je "težak" dobrih 7,5 ^'lijona tolarjev lahko tudi v njegovi garaži. Bruno Kitzinger je hitremu mladeniču iz Dorfarij obljubil: "Če £a letošnjih zimskih olimpijskih igrah osvojite zlato kolajno, Vam bomo tak avtomobil podarili! Tega ne ^oremo, ker nanj že čaka kupec, ampak naroČili bomo drugega - v željeni barvi. ...In to mislim povsem zares," je še dodal ob nejevernih pogledih nejevernega Andreja. In ker Revoz velja za zanesljivo in ugledno podjetje, smo prepričani, da bo gospod Kitzinger obljhubo tudi 12Polnii( še posebej, ker sta tako sport spider kot tudi zlata °/lrnpijska medalja bolj redki ptici. Andreju seveda želimo cimhitrejšo smučino! • M.G. Renault Master dostavno vozilo leta w^e*ek 'e*a Je običajno čas za strokovna ocenjevanja novih toniobilov in podelitve naslovov. Tako je skupaj staknila ta? P.oseDna žirija novinarjev iz 14 evropskih držav, ki so Oglasili dostavno vozilo leta 1998 in podelili tradicionalno pr,žnanje. f-etos sj ga je pj-jborii novo Renaultovo gospodarsko vozilo tj 5er> ki ga od lanske jeseni izdelujejo in prodajajo v šestih sv!!- karoserije in v skupno 88 različicah. Master zamenjuje ^ l,eSa ostarelega predhodnika in tudi nekatere večje različice ■ oela traffic. Od konca lanskega leta je master naprodaj na ^niačern francoskem trgu, medtem ko bo prodaja v ostalih n ^°Pskih državah stekla v letošnjem prvem trimesečju. Pri tro °me^em Revozu predvidevajo, da bodo na slovenskem v ^>rVe mastre ponudili sredi prihodnjega meseca. tovarni Batillv so do konca lanskega leta izdelali 16.800 tirov V' ^' J Je k""0 ^e v nov* 0Dhki> poleg ostalega pa so v^°sti tudi 2,8-litrski turbodizelski motor z neposrednim p0 lz8°tn, nov menjalnik in povsem nova sprednja prema s Lenima obesama. primeEk Kd°Slej v .tovarm v Maubeugeu izdelali že v 37.774 ^eser Prodaja na slovenskem trgu se s poldrugim N[asjern zamude začenja prav v teh dneh. bosta t>V' k' si 8a Je priboril master, in drugo mesto kangooja ^irien ' nau'tov* ^i^iji za lahka gospodarska vozila lahko v ^oizva"0?0- Pomo^ P" ponovnem vzponu na prvo mesto med ^nniii . gospodarskih vozil na evropskem trgu, ki ga je dU't držal vse do leta 1994. Veliko je tudi notranje prostornosti, še posebej v višino in wagon R+ je zagotovo med avtomobili z najboljšo prostorsko izkoriščenostjo. Pod motornim pokrovom je 996 kubičnim štirivaljnik s 16 ventili, ki svojo živahnost dokazuje s 65 konjskimi močmi. Avtomobilček z njim doseže najvišjo hitrost 140 kilometrov na uro, normno pa porabi med 5,1 in 7,5 neosvinčenega bencina na 100 prevoženih kilometrov. Male japončke je že začelo prodajati tudi podjetje Suzuki Odar, ki je pri nas zadolženo za zastopanje te daljnovzhodne avtomobilske in motociklistične znamke, za osnovni model vvagona R+ pa hočejo imeti 22.990 mark. • M.G. Novi Audi bo doma v Neckarsulmu Še dobro leto in nemški Audi, ki trenutno izdeluje edini serijski aluminijasti avtomobil na svetu, bo velikemu A8 pridružil še nov manjši model, ki so ga na septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu predstavili kot prototip z oznako Al 2. Zdaj je že znano, da bo proizvodnja potekal v Audijcvi tovarni v Neckarsulmu. pr^magoslavje Renaulta pri izboru dostavnika leta je bilo ici *aPrav dvojno, saj je drugo mesto zasedel renault kangoo, Proizvodnja novega modela, ki bo eden pomembnih mejnikov prizadevanj za zmanjšano povprečno porabo goriva 3 litre na 100 kilometrov, bo stekla v začetku prihodnjega leta. Potem, ko se je za proizvodnjo potegovalo več tovarn v okviru koncema Volkswagen, so se na osnovi večmesečnega ocenjevanja, odločili za tovarno v Neckarsulmu, kjer trenutno proizvajajo audije A6, A6, avant in aluminijasti A8. Letno naredijo okoli 15.000 modelov A8, ke je svojo tehnologijo ASF (Audi Space Frame), prvi serijski aluminijasti avtomobil na svetu. Odločitev o proizvodnji novega avtomobila bo dolgoročno zagotovila tudi 1000 novih delovnih mest. Letno naj bi naredili okoli 50.000 avtomobilov, medtem ko bo naložba v tovarno veljala 300 milijonov mark. Audi sicer sodi med vodilne proizvajalce prestižnih vozil. Poleg tovarn v Nemčiji imajo svoje podružnice tudi na Madžarskem, Kitajskem, Maleziji, Indoneziji, na Filipinih in v Južni Afriki. Gradijo tudi tovarno v Braziliji, kjer bo j proizvodnja stekla prihodnje leto. Lansko leto so dosegli strateški cilj in prodali več kot pol milijona avtomobilov. • M.G. Plug-N-Start Vtakni-ln.Vžgi iz vžigalnika v vžigalnik Nič več umazanih kablov za vžig avtomobila... Nič več skrbi, če zunaj dežuje, sneži, če je blatno,... Nič več strahu za lepo obleko, čevlje, za novo frizuro,... Nič več porivanja avtomobilov po parkirišču... Zdaj vam zaradi vašega ali tujega praznega akumulatorja sploh ne bo več treba stopiti iz avtomobila... Izdelek ameriške firme Texas Instruments je enostaven za uporabo... Zaradi vgrajene zaščite je popolnoma varen za napeljavo, akumulator in računalnik v vašem avtu... IDEALNO DARILO ZA VSE, KI IMAJO AVTO, NEPOGREŠLJIV DEL OPREME NOVEGA ALI STAREGA AVTOMOBILA! Cena samo 3.960 SIT + poštnina Kabel PLUG-N-START lahko naročite takoj na tel. št.: (064) 58-215 (064) 328-333 (064) 461-646 i UŠI NA ŠKOFJA LOKA - 1 NOVA TEL. ŠTEVILKA ti.m 652 200 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA LIČARSKE IN KLEPARSKE USLUGE $ SUZUKI NAŽALOGi VOZILA letnik 97 TUDI ZE VOZILA , letnik 98 V mesecu januarju se dodatna ugodnost PARILO OP NAKUPU V VIŠINI \% VREPNOSTI VOZILA UGODNI KREDITI, MENJAVA STARO ZA NOVO TRILETNA GARANCIJA OZ. 100.0Q0 KM ŠESTLETNA GARANCIJA NA PLOČEVINO Omejena količina vozil Avtohiša Kaposi Ljubljana d.o.o. Celovška cesta 492,1210 Ljubljana - Šentvid tel./fax: 061/061/152-3339,152-3340,152-3342,152-3343, CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V DEM OPOMBA Wartburg 1.3 bes 1990 1.160 Nissan Sunny 1.5 gl siva 1986 2.840 5 % popusta Tawrija 1102 bela 1995 3.156 112 dem na 3 leta Peugeot 309 magic rdeča 1990 5.864 10 % popusta Subaru Leone 1.8 GL srebrna 1990 7.450 165 dem na 5 let Audi 100 2.0 modra 1988 7.470 10 % popusta Ford Orion 1,8 ghia D met. siva 1989 8.350 188 dem na 5 let Citroen AX 1.1 bela 1994 7.620 195 dem na 5 let Hyundai Pony 1.3 Is met. siva 1991 7.740 198 dem na 5 let Renault 211,4 bela 1991 8.960 200 dem na 5 let Opel Vectra 2,01 modra 1990 9.540 215 dem na 5 let Opel Kadett bela 1991 9.485 242 dem na 5 let Renault 21 gtx 2.0 srebrna 1991 10.840 245 dem na 5 let Renault Trafic T 1400 D rdeča 1992 11.500 260 dem na 5 let Renault Clio RT 1,4/3v met. rdeča 1995 14.280 320 dem na 5 let Toyota Corolla 1.4 xli sivo zelena 1993 14.080 359 dem na 5 let Renault Clio 1.4 rt rdeča 1996 15.250 390 dem na 5 let Renault R19 Chamade m. zelena 1992 115.000 285 dem na 5 let Volvo 460 gle met. rdeča 1994 20.250 517 dem na 5 let Renault Megane srebrna 1996 20.550 525 dem na 5 let Mercedes Benz 1901,8a črna 1993 23.000 518 dem na 5 let Volvo 940 gl rdeča 1993 22.330 570 dem na 5 let KREDITI ŽE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO ODKUP RABLJENIH VOZIL INTERNET ADRESS http://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 19. 01. 1997 NOKIA GSE1' IMOKIA 1611 46.000 SIT NOKIA 31 lO 83.000 SIT IMOKIA 21 lO 79.000 SIT NOKIA 81 lO 114.000 SIT d.o.o., Zastopa in prodaja lftERAY Riharjeva 38, 1000 Ljubljana Tel.061/334 073 faks 334 112 in pooblaščeni prodajalci. IMOKIA CONNECTING Pf.OPLE emški Continental ima odslej tudi slovenskega zastopnika Na jvei pnevmatik v srednjem razredu Drugi največji evropski gumarski koncern Continental in ljubljansko podjetje AC Zastopstva, sta podpisala pogodbo o zastopanju pnevmatik znamke Continental na slovenskem trgu. Ljubljansko podjetje, del poslovnega sistema Autocommerce je tako skoraj tridesetim blagovnim znamkam, pridružilo še pnevmatike, s katerimi želijo doseči 10-odstotni prodajni delež. AC Zastopstva je podjetje, ki v okviru Autocommerca skrbi za prodajo avtomobilskih nadomestnih delov, olj, maziv in pnevmatik. Dolga leta so zastopali pnevmatike Michelin, ki so še naprej v njihovem prodajnem programu, lansko leto pa so ponudbo razširili še s pnevmatikami znamke Kleber, ki je sicer del koncema Michelin. S pnevmatikami znamke Continental bodo ponudbo razširili v srednji do visoki cenovni razred, vendar zagotavljajo, da bodo Continentalove pnevmatike za približno desetino cenejše. Kljub temu da koncern Continental združuje še nekatere znane znamke, med njimi Semperit, Barum in Uniroval, pnevma- I tik teh znamk vsaj zaenkrat še ne I nameravajo prodajati na slovenskem | trgu. Enako velja tudi za gumenoteh- | nične izdelke, ki jih izdelujejo pod I blagovno znamko Contitech. 71 TEST: FORD GALAXY 2.3 16 V GHIA NA POTI K ZVEZDAM Prihodnost, v kateri bodo morda avtomobile nadomestile majhne vesoljske ladje ali kakšno drugo plovilo, je verjetno še precej oddaljena. Nekateri avtomobilski proizvajalci za svoje štirkikolesnike kljub temu uporabljajo računalniško izmišljena imena, ki včasih spominjajo tudi na futuristično tehnologijo ali vesoljske znanosti. Precej bolj je prepričljivo udobje, ki skupaj z dobro, ali bolj rečeno, popolno opremo skrbi, da potniki tudi na dolgih potovanjih ne potrebujejo preveč postankov. K daljšemu sednju za volanom je naravnan tudi voznikov delovni prostor s sodobno armaturno ploščo, višinsko nastavljivim sedežem in ravno prav velikim ter dobro oprijemljivim volanskim obročem. Do skoraj popolne ergonomije galaxy ni več daleč, le prestavna ročica bi bila lahko za kkšen centimeter daljša in za nekatera stikala bi lahko našli primernejše mesto. Ford galaxy je dvojajčni dvojček Volkswagnovega sharana, a ima pravšnjo mero Fordovih značilnosti. +++ oblika ++ motorne zmogljivosti ■^prostornost in prilagodljivost/ — poraba goriva - prekratka prestavna ročica - nagibanje karoserije Koncern Continental s sedežem v Nemčiji zaposluje skoraj 50,000 delavcev v skupoaj 22 tovarnah po svetu. Letno skupno obrnejo 10,4 milijarde mark in ustvarijo okrog 200 milijonov mark dobička. Med proizvajalci avtoplaščev zasedajo četrto mesto v svetu, drugo v Evropi in prvo v Nemčiji. Kljub temu da doslej na slovenskem trgu Continental ni imel uradnega zastopnika, ime tega koncema vendarle ni popolnoma neznano. V kranjski tovarni Sava so namreč v okviru kooperacijske pogodbe z avstrijskim Semperitom, ki je pored leti postal del Continentala, izdelovali tudi pnevmatike te znamke, vendar so jih v celoti izvažali. • M.G. Tudi Fordov enoprostorski avtomobil ni vesoljska ladja, a vseeno sliši na ime galaxy. Galaxy je sicer dvojček Volksvvagnovega sharana, zato je na zunaj prepoznaven le po malenkostih. Tako ima galaxy značilno Fordovo masko hladilnika s kromirano letvijo, S kromom je obrobljen tudi prostor namenjen zadnji registrski tablici in vsaj po tem je Fordova identiteta dovolj prepoznavna, vse ostalo pa so le obrobne malenkosti. Ker sta galaxy in sharan del skupnega Fordovo - Volksvvagnovega projekta, tudi v notranjosti tega enoprostorskega avtomobila ni kakšnih posebnih razlik. Sedežev je skupaj z voznikovim šest, vsak je opremljen z varnostnim pasom in naslonjali za roke, na naslonjalih sprednjih sta tudi zložljivi mizici, zelo podobni letalskim. Notranjega prostora je veliko in ga je mogoče prilagajati tako z vrtenjem sprednjih sedežev kot z odstranjevanjem zadnjih. Tako je mogoče avtomobil prilagoditi prevozom potnikov ali večje količine tovora, vsekakor pa drži, da ob vseh sedežih prtljažnik 25 265 litri ni posebej prepričljiv. Pravi galaxyjev adut v primerjavi s svojim dvojajčnim dvojčkom, je pravzaprav spravljen pod rahlo oblim motornim pokrovom. Tam je namreč 2,3-litrski štirivaljnik, kiso gab razvili iz manjšega dvolitrskega motorja, takšen motor v galaxyju zmore 145 konjskih moči in deluje zelo prepričljivo, čeprav se je potrebno zavedati, Notranjost, v kateri je šest sediev, jt prostorna in prilagodljiva. da avtomobil tehta celih 1700 kilogramov in, da ima zaradi svoje oblik6 dovolj dela z rezanjem zraka. To «e pozna tudi pri porabi goriva, ki se v povprečju le težko spusti pod 11 litrov na 100 kilometrov. Vendar pa se za nekoliko slabšo gospodarnost galaxy-jev motor odkupi z mirnim in kultivir* anim tekom, prožnostjo in primeri10 živahnostjo. .. Ob tem je avtomobil tudi dovo'J dobro vodljiv na cesti, podvozje Je naravnano predvsem k mehkem11 poziranju grbin in udobju in konec koncev, avtomobili, kakršen je galaxy> so pravzaprav namenjeni predvsem udobnim prevozom. CENA do registracije: 56.895 DEM (Summit Motors, Ljubljana) Ostaja torej samo še vprašanje, aj' je galaxyja dovolj v hlačah, da j? razpoznaven kot Fordov avtomob1 ali pa je utonil kot žrtev globah*3' cije. Najbrž je bližje prvemu. Voznikov delovni prosotor. sodoben in uporaben z drobnimi napakami. TEHNIČNI PODATKI: enoprostorski avtomobil, 5 vrat, 6 sedežev. Motofj bencinski, štirivaljni, štiritaktnl, vrstni, nameščen spredaj prečno, 2295 ccm, 107 kW/145 KM, p**' stopensjki ročni menjalnik. Mere: d 4617 mm, š. 1798 mm, v. 1727 mM medosna razdalja 2835 mm, pros' 'tornina prtljažnika 265/3550 /. Ha]-višja hitrost: 192 km/h {tovarn®, 190 km/h (test), pospešek od 0 d° 100 km/h: 10,7s. Poraba goriva P° EU normativih: 7,8/ 10,1/ 14,0 ' neosvinčenega 95 okt. bencina f» 100 km, poraba ria testu: 11,11> • M. Grego rti Eurotcnc tudi v Sloveniji V Sloveniji že nekaj časa deluje sistem Eurotax, ki razpolaga z eno največjih podatkovnih baz s področja motornih vozil. Kot podružnico podjetja, ki ga je leta 1957 ustanovil gospod Schwacke iz Nemčije, so ga ustanovili, da bi tudi pri nas po evropskem zgledu sistematično spremljali in redno dopolnjevali podatke o motornih vozilih. Osnovo sistema predstavljajo vse avtomobilske znamke, ki imajo pri nas uradne zastopnike, v podatkih pa so zajeti modeli, tipi in cene posameznih vozil. Baza podatkov je narejena tako za nova kot tudi za rabljena vozila, Ki so se prodajala pri nas v zadnjih letih. V razpredelnicah so razvidni tehnični podatki, podatki o serijski in dodatni oprami, podatki o časovvnem obdobju, v katerem so bila posameznea vozila naprodaj cene takratnih novih vozil ter cene in kotacije rabljenih vozil. Podatki, ki so strnjeni v priročnik ali na računalniški medij, se sproti dopolnjujejo, zato lahko služijo prodajalcem in serviserjem vozil, zavarovalnicam, bankam, podjetjem, ki se ukvarjajo posredovanjem leasingov in kreditov za avvozila in vsem drugim, ki te podatke potrebujejo za svojo dejavnost. V okviru evropskega Eurotaxa nastaja še vrsta drugih priročnikov. Tako so posebni priročniki namenjeni, gospodarskim vozilom, avtodomom, traktorjem in drugim posebnim vozilo. Tudi v Sloveniji pa je že na voljo priročnik za avtoličarje s kalkulacijskim sistemom za določitev časov lakiranja in stroškov materialov in za avtomehanike oziroma kleparje s kalkulacijskim sistemom za vrednotenje karoserijskih in mehanskih popravil, ter delovnimi časi in cenami nadomestnih delov. • M.G. AŠtdelf-MITSUBISHI CARISM MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tcl.MI/716-221 - proda/a tc\Ml 1715-666 - servis MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi 4x AIR BAG, klimo, ABS, el. paket) Skupni projekt izdelave avtobusov za ruski trg Avtomontaža s Kamazom Ljubljanski Avtomontaži, podjetju, ki je v nekdanji Jugoslaviji slovelo kot proizvajalec najbolj kakovostnih avtobusov, se po nekaj črnih letih po razpadu skupnega trg, obetajo boljši časi. Po stečaju mariborskega TAM-a so uspeli najti nove dobavitelje sasij in motorjev, pred kratkim pa so začeli razvijati sodelovanje z rusko tovarno KAMAZ, ki sodi med tri največje ruske proizvajalce dizelskih motorjev in tovornih vozil. Tako so v začetku lanskega leta ruski partnerji Avtomontaži predlagali skupni grojekt za razvoj in prodajo avtobusov v .usiji in drugih državah Skupnosti neodvisnih držav. Ozemlje nekdanje Sovjetske zveze je domnevno največji trg za prodajo avtobusov v Evropi, saj letne potrebe znašajo okoli 20.000 vozil. Ker je tamkajšnja industrija skoraj popolnoma propadla, avtobuse večinoma uvažajo, največ jih pride iz Turčije. Projekt sodelovanja med KAMAZ-om in Avtomontažo je bil predstavljen tudi na zasedanju mešane rusko - slovenske vladne komisije za gospodarsko sodelovanje, ki je bil maja lansko leto v Moskvi in dobil vso potrebno podporo. V Avtomontaži so od podpisa pogodbe o načelih sodelovanja že razvili nadgradnjo oziroma karoserijo za mestni in primestni avtobus na KAMAZ-ovi šasiji in izdelali dva prototipa, ki ju bodo takoj odpeljali v Rusijo, kjer bosta služila kot demonstracijski vozili za bodoče kupce. V času predstavitve novih avtobusov, so na Brdu pri Kranju z rusko delegacijo, v kateri sta bila podpredsednik vlade Republike Tatarstan in generalni direktor KAMAZ-a, potekali tudi razgovori o uresničevanju nadaljnjih faz skupnega projekta. Prototipna avtobusa za mestni in primestni promet na KAMAZ-ovi šasiji merita v dolžino 11,6, široka sta 2,5 in visoka 3,1 metra. Glede na izvedbo ima karoserija dvoje ali troje pnevmatskih vrat, oba avtobusa Pf sprejmeta po 26 potnikov na sodiščih in 70 na stojiščih. Za pogon Služi KAMAZ-& dizelski motor z 240 konjskimi močnih motorna moč se na zadnji kolesni P8' prenaša s pomočjo polavtomatskega man' jalntka. Poleg serijsko vgrajenega zavorni* sistema ABS je kot dodatno oprern? mogoče naročiti klimatsko napravo, audio opremo in elektronske smerne table. Oba pogodbena partnerja namreč narrtf ravata ustanoviti skupno podjetje za Pr % vodnjo avtobusov, kjer bosta imela vsa-polovični kapitalski delež. V prvih dveh let,y naj bi v -Avtomontaži izdelali 300 avtobus0, za ruske potrebe, v naslednjih letih pa naj izdelovali in dobavljali tudi sestavne dele * končno montažo v Rusiji. Ciljna količina z prodajo v Rusiji in drugih nekdanjih sovj^1. kih državah je 2000 avtobusov letno, po ceR okoli 100.000 dolarjev. • M.G. Torek, 20. januarja 1998 DEŽURNI NOVINAR 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Ko diplomat ugledne mednarodne organizacije vzame tuje pohištvo v svoje roke Diplomat zamenjal stanovanje, obdržal pa (tuje) pohištvo Predstavnik Visokega Komisariata združenih narodov za begunce z diplomatsko imuniteto je vzel pravico v svoje roke in svoji nekdanji stanodajalki odpeljal nekaj deset tisoč nemških mark vredno stilno pohištvo Bled, Ljubljana, 20. januarja • Lani jeseni je Blejka, pa Pustimo imena tokrat ob strani, svoje stanovanje v stari Ljubljani na Starem trgu 26, oddala enemu od diplomatskih Predstavnikov Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. Najemna pogodba, ki sta jo podpisala, se je glasila fa Miocen čas enega leta, z natančno opredeljeno stanarino |n varščino. S pogodbo sta se obe pogodbeni stranki strinjali, J° podpisali, novi najemnik je po dogovoru plačal polletno naJeinnino in zahtevano varščino. In nato... Tokrat sledi torej še ena iz s«rije zgodb, ki se začnejo na Povsem identičen način. In nato se je vse skupaj zapletlo. Kot smo izvedeli od sfanodajalke, tako problematičnega najemnika doslej v svojem stanovanju še ni imela. V dveh mesecih, kolikor Je predstavnik ugledne mednarodne organizacije zdržal v omenjenem stanovanju na Starem trgu 26, je novi najemnik svojo stanodajalko klical večkrat tedensko. Ra-zlogi za klic so bili, po njenem mnenju, skorajda vsi absurdni- Stanovalec se je znova in znova spraševal, ali je stanovska oprema res primerna stanovanju, kljub temu da je v stanovanju zelo primerno se-cesijsko meščansko pohištvo, vedno znova in znova ga je m°tila ta in ona malenkost, nazadnje pa so v stanovanje, [nenda zaradi njegove oho-Jpsti in, kot pravijo sosedje, 'zaradi neizmerne hohšta-Plarije še vlomili. Najemnik se je zato odločil, da prekine naJemno pogodbo in zahteva yračilo preveč plačane stanar« lne. Tu pa se je stvar še ^koliko bolj zapletla. Pogodba je predvidevala le en in edini način za predčas-no prekinitev najemne pogodbe. To je tako imenovana QlPlomatska klavzula, ki Ornenjeno dejanje dopušča le v Primeru, ko bi najemniku ^nehala diplomatska služba v Sloveniji. Sicer pa, kot J utrjuje odvetnik stanodavke Jože Hribar, slovenska Zakonodaja ne predvideva pačila najemnine. Najemnik Je za zastopanje svojih interesov najel odvetnico, v svo-jjm za leto dni najetem JJjnovanju ni več živel, kljub VJuočitvi o prekinitvi na-« ne pogodbe pa ključev banovanja ni želel vrniti. ^red kakima dvema tedno-saa je Blejka s svojim možem Pooblaščenim ključarjem "orala dobesedno vlomiti v oje stanovanje, da je v njem J^urila, saj bi sicer zaradi Vf[^Za lariko popokale vodo- °one cevi. Na vratih je ganjala ključavnico in za-i„la razmišljati o novem na-Jernniku. Minuli četrtek pa jo je prodajalka iz butika pod njenim stanovanjem telefo-nično obvestila, da njen že nekdanji stanovalec z diplomatsko imuniteto vlamlja v stanovanje. O tem je lastnica takoj obvestila policijo in se odpeljala v Ljubljano, do njenega prihoda pa je nesojeni diplomatski stanovalec iz stanovanja že odnesel kar nekaj secesijskega pohištva. Seznam odnesenega obsega 2 secesijski kredenci, secesijsko mizo in štiri stole ter 2 lestenca istega stila, poleg tega pa si je gospod z dipol-matsko imuniteto prisvojil še hladilnik z zamrzovalno skrinjo, pralni stroj in staro gorenjsko nočno omarico. Policisti so ukradeno ocenili na približno 27.000 nemških mark, res pa je, da je vrednost tako starega pohištva relativna, v nobenem primeru pa ne nizka. K temu je potrebno prišteti še poškodovano električno napeljavo električnega grelca vode, ki je svoj žalosten konec doživela pri neuspešnem poskusu demontaže, da druge škode, ki je nastala na stanovanju, niti ne omenjamo. Lastnica stanovanja in pohištva je izvedela, da je za prevoz (ukradenega) pohištva njen nekdanji stanovalec pomoč poiskal pri ljubljanskem selitvenem podjetju Ex-pert. Tam so nam potrdili, da je prevoz pohištva plačan z naročilnico Visokega komisariata za begunce, ukradeno pohištvo pa so odpeljali na Kongresni trg 15 v Ljubljani. Na naročilnici je sicer zapisan naslov Trg republike 15, vendar se je omenjeni trg pred časom preimenoval. Nihče od njihovih delavcev ni sprva niti posumil, da gre za krajo, saj je nesojeni stanovalec pred tem z vrat odtrgal medeninasto ploščico z imeni pravih lastnikov stanovanja. Ko pa jim je uglajeni gospod naročil, naj ploščice na pultu secesijske kuhinje preprosto raz-bijejo in kuhinjo odpeljejo, se jim je zazdelo, da nekaj ni v najlepšem redu in njegovih navodil niso vzeli dobesedno. V selitvenem servisu sicer UNrriD NATIONS KIGH COMM1SSIONTR IOR RKFUGEES Tk» VNHC* Bru«k OSU* TrtrtpkUtol Jttpftticrfflavttl* VISOKI KOMISARIAT ZrmtENTHX*RODOV za begunce UiiO»e> m *uj »30 3» lisa« F«.;{»«) 61 lil «70 SVNU/MSC/007 Spoštovani, ljubljen*, 18.01.1996 Naročamo selitev oprem« z naslsva: Start trg 26, LJUBLJANA na naslov: Trg republike 1«, Ljut>;]ane dne <5/0!/97 ob v-.00 dopoldan. Račun bomo plačali v zakonitem roku. Lep pozdrav. i Jure CIZEJ^ P Faksimile naročilnice Visokega komisariata za sporno selitev tujega pohištva. Podpisani pravi, daje šlo za selitev šefovega pohištva. vedno preverjajo lastništvo blaga, ki ga selijo, ob naročilnici, ki jo je izdal Visoki komisariat za begunce pa se jim zaradi ugleda organizacije preverjanje razumljivo ni zdelo smiselno. Primer je nekaj težav povzročil tudi ljubljanskim policistom. Možaka, ki je vlomil v stanovanje, kot predstavnika poštene in pravične organizacije, ki skuša milijonom z domov pregnanih ljudi kar najbolj pomagati, ter diplomata, varuje diplomatska imuniteta. To praktično pomeni, da mu nihče pravzaprav ne more nič. Na ljubljanski Upravi za notranje zadeve so nam razložili, da gre v omenjenem primeru za dejanje samovolje, ki se preganja zgolj s civilno tožbo. Policisti v tem primeru ne ukrepajo, na upravi za notranje zadeve pa so dodali, da lastnica lahko pred tožbo na okrajnem sodišču vloži predlog za začasno odredbo, ki bi novopečenemu 'lastniku' preprečila prodajo oziroma promet s spornimi nepremičninami. Seveda smo o celotni stvari želeli povprašati tudi dotičnega predstavnika visokega komisariata, ki pa je dejal, da bo izjavo za naš časopis dal le na predhodno uradno pismeno zahtevo. To smo na Visoki komisariat že naslovili, upamo pa, da jo bomo uspeli zapisati že v prihodnji številki Gorenjskega glasa. Nadvse zanimivo bo namreč slišati tudi njegovo stran zgodbe, predvsem pa preveriti ugibanja, če je "zaplenitev" pohištva morda neposredna izterjava preveč zaračunane najemnine. Lastnica stanovanja pravi, da njen nekdanji najemnik ni upravičen do nikakršnega vračila, kar bi, kot je potrdil tudi njen odvetnik, potrdila tudi slovenska sodna veja oblasti, morebitno vračilo pa bi upoštevajoč stroške nikakor ne presegalo višine dva tisoč nemških mark. "Zaplenjeno" pohištvo pa je po policijski oceni vredno skoraj štirinajstkrat toliko. U. Špehar ^' diplomatski status posameznikom res dopušča samovoljo Voglje, 17. januarja - Vas Voglje je lani stavila 750-letnico prve omembe. 30-letnica krajevne skupnosti Voglje je proti častitljivi starosti sicer kratko obdobje, za generacije, ki so v teh letih snovali krajevni razvoj, pa ima zagotovo velik pomen. Obletnico delovanja krajevne skupnosti so v soboto v Vogljah proslavili s kulturno prireditvijo, na kateri so sodelovali pevci Okteta Voglje, Mladinski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Ivanke Lipar in vrsta solistov. Slavnostni govornik je bil Franci Tičar, sedanji predsednik krajevne skupnosti, besedo pa je povzel tudi župan občine Šenčur Franc Kern. Ustanovnim članom so podelili priznanja, zanimivosti o dosedanjih treh desetletjih pa so prebirali iz kronike, povzete po zapisih iz Gorenjskega glasa. • D.Ž. Foto: Tina Doki Maja kongres slovenskih gasilcev Kranj, 20. januarja - V mesecu maju bo v Sežani kongres Slovenske gasilske zveze, ki se bo zaključil z veličastno parado. Številna prostovoljna gasilska društva na Gor« enjskem pa bodo letos obeležila pomembne jubileje. Vsi dosedanji kongresi slovenskih gasilcev so veliko pripomogli k utrjevanju gasilske organizacije, sodelovanju društev, ter enotnosti gasilstva, tako prostovoljnega kot poklicnega. Kongresi so pomembni tudi v prizadevanjih za preprečevanje uničujočega delovanja ognja in drugih naravnih nesreč. V kongresnem letu bodo svoje jubileje sivila tudi številna prostovoljna gasilska društva na Gorenjskem. V Šenčurju, Mošnjah in Železnikih bodo obeležili 100-letnico prostovoljnega gasilskega društva, 90-letnico v Podkorenu, na Blejski Dobravi, na Zgornjem Brniku in v Mavčičah, 70-letnico pa v Bitnjah in Podljubelju. V Sloveniji prostovoljna gasilska društva delujejo že 128, na Gorenjskem pa 121 let. Trinajstega kongresa Gasilske zveze Slovenije se bodo udeležili tudi Številni Člani gorenjskih društev, še posebej zadnji dan veličastne zaključne parade. ♦ I. Petrič Licitacije ob prašičkovem Tonetu Mače, 18. Januarja • Pri cerkvi svetega Miklavža nad Mačami so tudi letos na dan, ko goduje 'prašičkov* Tone priredili tradicionalno licitacijo mesa, mesnih izdelkov in ostalih kmečkih dobrot. Licitacija mesa ima dolgo tradicijo, kraj so izbrali tudi zato, ker je v cerkvi stranski oltar posvečen svetemu Antonu. Dobrote za licitacijo so prispevali okoliški kmetje in mesarji, nekaj teh je godovalo prav na ta dan, tako da njihovi poslovni uspehi niti ne presenečajo. Licitator Jože Gregorc, po domače Fendetov, je svoje delo opravil izvrstno, saj ni prodal le vsega mesa in mesnih izdelkov, žganjic in kruha, temveč tudi košare, v katerih so te dobrote prinesli k cerkvi, zbrani denar pa vsako leto namenijo preddvorskemu župnijskemu uradu. Obiskovalci so na licitaciji dodobra odvezali svoje mošn-jičke, rekorderka v ceni pa je bila dober meter dolga krušna pletenica, za katero je bil nekdo pripravljen odšteti celih 14 tisočakov. Na dan svetega Antona je v cerkvi nad Mačami v navadi prenašanje lesenih pujskov okrog oltarja, ki ob daru za eno leto zagotovi obilo zdravja. • u.š. Plinovod pod Stolom Žirovnica, 19. januarja - V krajevni skupnosti Žirovnica, ki zajema deset vasi pod Stolom, so krajani v anketi pokazali kar precejšen interes za napeljavo plinovodnega omrežja. Trasa primarnega razvoda plinovoda je ze dogovorjena in bo potekala po južni strani magistralne ceste Žirovnica - Rodine. Na tej trasi bodo polagali tudi javno razsvetljavo in kasneje tu napravili pločnik. Zdaj se pripravlja dokumentacija za lokacijsko in gradbeno dovoljenje, spomladi pa bodo pripravili pogodbe za priključitev na plinovod. Finančna udeležba krajanov, podpisnikov pogodbe bo 1.500 nemških mark v tolarski protivrednosti do 30 kw in 1.900 nemških mark za porabnike do 50 kw. Možnost plačila bo na deset obrokov. * D.S. Ohranili bodo železarske zanimivosti Jesenice, 19. januarja - Na Stari Savi podirajo staro jeklarno, vendar je ne vozijo le na odpad, ampak jo želijo kolikor je le mogoče ohraniti kot tehnično zanimvost. Plavžev ni več, ostala je le martinarna, elektropeč je edina tovrstna v Evropi, ki so jo zgradili med drugo svetovno vojno za potrebe nemške vojne industrije. TAl je še stara lokomotiva, predhodnica diesel lokomotive, kije v Sloveniji ni enake in jo bo prevzel železniški muzej. Na predlog Zavava za varstvo naravne in kulturne dediščine naj bi te zanimivosti razstavili ne le na Stari Savi, ampak tudi na določenih točkah po mestu. Na Stari Savi se obnavlja ostrešje stare kasarne, v kateri naj bi bila v nekaj letih glasbena šola, razen tega pa bodo dali v gozdarsko oceno tudi dve stari bukvi na Stan Savi, ki bi ju radi zaščitili, saj sta zanesljivo stari več kot 400 let. • D.S. Na Pokljuki o nevarnosti plazov Rudno polje, 19. januarja - Gorska reševalna služba Slovenije pripravlja vse od leta 1971 dneve varstva pred snežnimi plazovi, ki so se jih sprva udeleževali predvsem gorski reševalci, zadnja leta pa se jim pridružujejo tudi planinci in turni smučarji. Konec minulega tedna se je zbralo na Pokljuki kar 76 udeležencev tečaja, med katerimi so bili tudi šurje iz sosednje Hrvaške, v soboto so jim izkušeni reševalci in drugi strokovnjaki predavali o nevarnostih snežnih plazov, testiranju snega po norveški metodi, izbiri poti na plazovitem terenu, nujni opremi za hojo v gore pozimi, vremenoslovju in Še čem, kar je pomembno za varno vrnitev v dolino. V nedeljo so teorijo preizkusili tudi praktično na plizu pod Viševnikom, kjer so prikazali tudi iskanje zasutih v plazu s pomočjo lavinskih psov. Kdor je zamudil priložnost za usposabljanje na tečaju, lahko seže tudi po novi zgibanki Gorske reševalne službe Slovenije z opozorili pred proženjem plazov na smuki in informacijami o stopnjah nevarnosti ter reševanju ob nesreči. • S. Saje KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše, v Mali galeriji in v kleti Piešernove hiše so na ogled likovna dela 3. bienala mesta Kranja. V preddverju Iskratel v okviru 3. bienala mesta Kranja razstavlja Vladimir Makuc. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernoslovct in naš čas. V avli Zavarovalnice Triglav razstavlja kipar Jožef Vrščaj. V Likovnem studiu Klementine Golija in Klavdija Tutte je na ogled razstava Klasiki modernizma v evropskem prostoru. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V galeriji Pungert razstavlja akademski slikar Franc Bešter. Razstava bo odprta do 28. januarja. V Gostišču Arvaj razstavljata akad. slikarja Vinko in Marko Tušek. V Galeriji Sava, Škofjeloška, 6, razstavlja akad. slikar Milan Batista. V hotelu Creina razstavlja slike Slovenska mesta akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Raziskovalne dejavnosti in fizikalnega laboratorija Železarne Jesenice. V razstavnem salonu Dolik karikature razstavlja Jože Drakskofler. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja so razstavljene fotografije Avgusta Bertholda - fotografa z začetka stoletja. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Loški grad. V galeriji Ivana Groharja razstavlja "doprineske k fantastični zoologiji" slikarka Maja Šubic V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. Novo v kinu MIROVNIK Imeni igralcev, ki v filmu Mirovnik (Pacemaker) nosita glavni vlogi, sta nedvomno prvi razlog, ki vabi k ogledu filma, ki v gorenjskih kinematografih svojo pot začne 22. januarja. George Cloonev za dame in Nicole Kidman za gospode. A razlogov za ogled je še več. Akcijski, hmmm... politični triler. Terorist ima vač obrazov. Lahko je politični fanatik, ki hoče opozoriti na probleme svojih somišljenikov, lahko je plačanec, ki gleda le na denar, lahko je le človek, ki ga preganjajo demoni lastne usode. Scena je sveda mednarodna. V zakotnem delu Rusije se bliža trčenje dveh vlakov. Eden prevaža potnike, drugi jedrsko orožje, namenjeno za uničenje po START dogovoru o jedrski razorožitvi. Če ste mislili, da ne poči, ste se zmotili. Jedrska eksplozija povzroči mednarodni pregon in to je dogajanje filma Mirovnik. Nicole Kidman (poznate jo iz filma Batman Forever in iz mnogih drugih filmskih uspešnic, tudi kot življensko sopotnico Toma Cruisa) je jedrska znanstvenica in vodja oddelka Bele hiše za nadzor nad jedrskim tihotapljenjem, je tista ki ugotovi, da v trčenju ni šlo zgolj za naključno nesrečo. Sumi teroriste. Tomas Devoe v podobi Georga Clooneva (Batman in Robin in seveda nadaljevanka Urgenca), častnik obveščevalne službe in član specialnih enot razmišlja o zaroti in krinki, ki da bi zaščitila rop nuklearnega orožja. Oba imata prav, zato skupaj iščeta krivce. Film je prvenec odlične TV režiserke Mirni Leder, kot zanimivost pa je potrebno zapisati, da je producent Branko Lustig (kot producent filma Schindlerjev seznam je prejel Oskarja^, Hrvat iz Osijeka, ki je doslej sodeloval pri mnogih filmskih projektih v tujini. Suzana Koncut, plesalka in dobitnica letošnje Zlate ptice Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj VABIMO na plesno premiera F FLUTA F Direktor In ld»M vod jat Matej Kopar Plešotai skupina Nova in skupina Dane« Famllv ponedeljek, 26. Januarja 1998, ob 20. uri, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA KRANJ GLAS Srednja ekonomska in upravno-administrativna šola Kranj, Komenskega 4 razpisuje prosta delovna mesta 1. KNJIŽNIČARJA za določen čas, polni delovni čas Pogoji: - visoka izobrazba in strokovni izpit iz knjižničarske stroke - višja izobrazba smer knjižničarstvo in strokovni izpit iz pedagoške in knjižničarske stroke 2. UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV za določen čas, polni delovni čas Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati: - visoka izobrazba ekonomske smeri - dipl. ekonomist - pedagoško andragoška izobrazba - strokovni izpit 3. UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas, polni delovni čas Pogoji: - visoka izobrazba iz nemškega jezika in književnosti - visoka izobrazba na dvopredmetni študijski smeri in opravljen B diplomski izpit iz nemškega jezika in književnosti - strokovni izpit Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja ekonomska in upravno administrativna šola Kranj, Komenskega 4. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. PLESALEC NAJ NA ODRU IZRAŽA SVOJO OSEBNOST "Vedno želim sodelovati s plesalci in glasbeniki, ki niso samo telo, z ljudmi, ki imajo neko svojo zgodbo. Ljudi takoj spoznaš, eni imajo zgodovino napisano na obrazu, za druge se ti zdi, da so jih potegnili s tekočega traka*" Ljubljana - Med letošnjimi dobitniki nagrade Zlata ptica, svečana podelitev je bila pretekli četrtek v klubu Central v Ljubljani, je tudi plesalka Suzana Koncut, po rodu iz Stražišča pri Kranju, danes pa kot prevajalka živi in dela v Ljubljani. Koncutova, sicer diplomirana profesorica francoskega jezika s književnost-j o in primerjalne književnosti, se že dvanajst let poleg jezikoslovja vzporedno ukvarja tudi s plesom. Zlato ptico je prejela za samostojno plesno predstavo Quintet, kot plesalka in kor-eografinja pa se je doslej izkazala že v mnogih plesnih produkcijah. Zlata ptica. Kot, da je ime nagrade, ki ste jo prejeli, na neki način povezano s plesom, mislim na ptico med nebom in zemljo, ptico, ki se pogovarja s težnostjo, kot se to včasih zdi za plesalca... "Ena izmed karakteristik plesa je, da se vsi plesalci na neki način bojujemo proti svoji teži. Namesto da bi hodili po tleh, hočemo premagati svojo težo, s skoki, z eteričnostjo svojega telesa, z lahkotnostjo gibov, a na koncu koncev plesalca teža vedno povleče nazaj. Sodoben ples je imel v sebi vedno izraženega nekaj tega kontrasta, med lahkotnostjo na eni in težo na drugi strani. Mogoče se prav trend v zadnjih desetih letih ukvarja ravno s težo, s pri-zemljenostjo, s prilepfjenostjo na tla in s tem, kaj se da narediti s slednjim. Tako, da bi bila mogoče tale ptica bolj podobna kakšnemu albatrosu, ali pa ptici s polomljenimi krili, ki se mora zaradi tega bolj ukvarjati s tem, na kakšne načine se da hoditi. Je pa res, da je bila Zlata ptica že velikokrat podeljena prav plesalcem. Mogoče zato, ker je ples vedno povezan z mlado ustvarjalnostjo. Ponavadi so to ustvarjalci, ki šele prihajajo, so inovativni, začenjajo nekaj novega. Seveda pa ima na drugi strani sodobna plesna ustvarjalnost pri nas kar nekaj tradicije, je že močno uveljavljena in postaja ena izmed najbolj izpostavljenih umetniških ved v Sloveniji." Po izobrazbi ste profesorica francoščine in primerjalne književnosti, ukvarjate se s prevajanjem. Hkrati pa se in ste se že vzporedno s študijem ukvarjali tudi s plesom. Kaj vas je sredi osemdesetih let navdušilo k temu? "Zelo težko je reči, kaj je bilo bistveno za to, da sem se začela ukvarjati s plesom. Že v sedmem, osmem razredu osnovne šole sem pri Dragici Klavora, ki je za tisti čas na ples gledala zelo sodobno, hodila na krožek izraznega plesa. V gimnaziji smo bolj Suzana Koncut posnemali tisto, kar smo videli na televiziji. Z začetkom študija pa sem začela hoditi na redne vaje k Silvi Ros, ki sedaj pleše tudi v mojem Quintetu. Tri leta sem bila pri njej. Prve predstave, kjer sem sama skreirala svoj nastop, skratka stvari, v katere sem vtisnila tudi svoj pečat, so nastale v Kranju v okviru Plesnega gledališča MAS, ki smo ga sestavljale Alenka Hain, Mateja Puhar in jaz. Ustvarile smo dve predstavi, meni še vedno ena ljubših predstav je bila Prihaja odhaja, ki sem jo prevedla po Beckettu. S to predstavo smo šle tudi v Ljubljano na Dneve plesa. Potem je v Kranj prišel Iztok Kovač. Imel je plesno delavnico, ki je trajala kake tri mesece. Zelo je motiviral celo ekipo in tri mesece smo vse plesale sto na uro. In iz tega je tudi nastala legendarna kranjska predstava Burkališče sester kranjskih. Zanj je bil to nek poligon za preverjanje njegovih idej, mi pa smo bile do konca zagnane. Kar bi rekel, bi naredile. To se je potem tudi videlo v predstavi, v kateri je bil velik entuziazem, hkrati pa je kot čisto amaterska predstava bila že na meji tega, da se vprašaš, ali je to res samo še amaterizem. Iztok me je angažiral tudi v naslednji njegovi predstavi Movens. To je bila moja potem profesionalna predstava. Bilo je leta 1991 v Gleju. In zanimivo, prvič, ko sem v Ljubljani plesala zares, je bilo v Gleju in s Ouintetom sem se v Glej na neki način vrnila. Če razmišljam nazaj, sem največji preskok naredila prav s predstavama Iztoka Kovača." Plesno pa ste se izpopolnjevali tudi v tujini... "Po zaključku študija sem šla za eno leto na podiplomski v Francijo, kjer sem obiskala tudi nekaj plesnih delavnic. Z razliko od takratnih plesnih delavnic pri nas, ki so bile v glavnem zastonj ali vsaj na pol zastonj, je v tujini te potrebno V ČETRTEK ZAKLJUČEK BIENALA Kranj - S podelitvijo nagrade Gorenjskega glasa za najboljše likovno delo po izboru obiskovalk in obiskovalcev, se bo v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri v Mestni hiši v Kranju, zaključil 3. Bienale mesta Kranja. Ob sodelovanju Likovnega društva Kranj in Gorenjskega glasa bo nagrado podelil direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec, podelitvi pa bo sledila krajša veseloigra z naslovom Miranda, avtorsko izdelanih lutk Lucije in Damijana Stepančiča in ob glasbeni spremljavi Sandija Eržena. • I.K. plačati. Mogoče si tudi zato bolj motiviran. Kasneje sem še hodila na dvo, trimesečne plesne seminarje v Pariz. Zase lahko rečem, da sem še prejšnja generacija, generacija plesalcev, sedaj smo stari okrog trideset let, ki se ni šolala v plesnih šolah, ampak je šla skozi tisoč delavnic. Nekateri so se ustalili pri enem koreografu, pri enem stilu, nekateri pa smo začeli delati svoje stvari. Mešanico vseh mogočih vplivov, ki smo jih v teh letih sprejemali. In če si zelo trmast oziroma imaš jasno vizijo, kaj hočeš, iz tega nastane neka homogena formacija. Zase ne morem reči, da imam neko bazično plesno znanje. Mogoče tehnično nisem ne vem kako dobra plesalka, a imam druge kvalitete. Mogoče delam bolj osebne stvari, v ples v polni meri dajem svojo osebnost." V predstavi Ouintct, za katero ste prejeli Zlato ptico, vas nastopa pet, trije plesalci in dva glasbenika. Doslej ste z njo nanizali kar nekaj nastopov. Kako pa ste izbirali sodelavce? "Res nas nastopa pet. Premiera je bila marca lani v Gleju, kjer smo jo uprizorili šestkrat, bilo pa je tudi nekaj gostovanj na Ptuju, v Dubrovniku, v Novigradu, jeseni v okviru festivala Gledos v Kranju... Glasbenika sta saksofonist in violistka, Primož Simončič in Sonja Vukovič. Največji problem je pri nas najti fante plesalce, ker jih je malo zares dobrih. Tudi Grega Kamnikar, ki pleše v Quintetu je bi nekako neodločen, ali bi sploh še plesal ali ne, pa sem ga dva meseca pregovarjala, Predno se je odločil, da bo. lesalka je Silva Ros, moja nekdanja koreografinja, k1 tudi že deset let ni plesala $ se v tem času ukvarjala le s karatejem in jahanjem. Ona je sedaj zelo nenavadna plesalka, njena plesna forma je mogoče za sedanji čas celo nekolik? staromodna, ampak v sebi združuje neko karatejsko en* ergijo in nekaj zanimivih &' bov, ki jih vključuje v plef Tudi zaradi tega je zelo za"1' miva. Sicer pa najraje delamz majhnimi ekipami, zanima me le odnos, ki je zelo blizu, česaf pa si ne moreš privoščiti 1 desetimi ljudmi. " Kakšen je odnos med p,e' som in glasbo v predstavi, gfe za dvoboj ali za stapljanJe enega z drugim? "Ne gre za dvoboj, ne gre l6 za dve sopostavljeni stvari, & sta nam izraza gib in ples, Je glasbenikoma izraz zvok. ^a neki način sta onadva enak3 nam plesalcem, čeprav se na odru mogoče malo manj izpoS' tavljata. Tudi onadva pa sta fizično aktivna, imata ti^nj kontakt z nami in se tudi kdaj pa kdaj premikata, imata sovjo osebnost. Prav to, kaj delati * glasbenikom na odru, to me j tudi v prihodnosti še ne M časa zanimalo." Torej prevajanje in P'e skupaj tudi v prihodnje? "Upam, da bomo Qunu*j do poletja še igrali, sicer pa z* Mladinsko knjigo za ^\ Veliki večni romani končuje*" prevod Madame Bouvarv, r>a' kar me čakata še dva prevoda; Sredi leta pa bomo začeli tufl novo plesno produkcijo, tokrat le z mojim sodelovanj jem. Tega si strašno želim,. $aj mi lastna predstava v zadnjeg času največ energije in č,aS pobere prav zaradi organi3, cijskih zadev. Je že tako, da pri nas za vse sam. Igor V tržiški knjižnici predstavili knjigo domaČih Francija Rozmana ČLOVEK SEM - USTVARJAM Tržič, 19. januarja - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja so v petek zvečer pripravili predstavitev knjige Človek sem ustvarjam, s podnaslovom St varjenje vesolja je bilo celo/ boga naporno. Avtor knjige je Tržit',in Franc Rozman, k> * mu je že v času študija na Fakulteti za elektrotehnike porodila želja po spoznavanju skrivnosti bivanja in stvaraj Odgovore na ta vprašanja je iskal * literaturi in v razpravah z vrstnik^ zadnjem času pa tudi pri sogovorn'^ preko Interneta. Zlasti zadnja razmišUL j a je spravljal in tako se mu je p°.r, ta, ideja o knjigi, ki je nastajala Štiri l6 Knjiga je izšla konec lanskega leta. Knjiga je razdeljena na dva dela ^ sicer se v prvem delu sprašuje o ^^'^ je obstoj človeka naključje oziro11^ pomota narave ali pa ima stvarstvo ^ naše bivanje v njem smisel in narne/S? tem delu z naslovom Človek - od W. obravnava pojme kot so: ustvarjalnost, ljubezen, zavedaj svobodo, dostojanstvo in materialnost. V drugem delu pa ay ^ razmišlja o o smislu našega bivanja in o dogajanju po smrt1' del pa je naslovil Človek - kam? Knjiga je zbir osebnih, P°£°eri inovativnih spoznanj, ki na več področjih kažejo nove sm v razmišljanja, kar bralca včasih zmede, pogosto pa poteg11 vrtinec lastnih razmišljanj. {0f Jedro knjige je poglavje o dostojanstvu, kamor se &i neprestano vrača, zanima pa ga samo današnji dan v človeš'■ življenju. Osnovni namen knjige ni preučevanje ali dokazova ampak odpiranje vprašanj in domnev, ki naj bi pri bra -.(, vzpodbudile lastna ustvarjalna razmišljanja in iskanja. KnJ$|0g podana na zelo zanimiv in berljiv način, saj je napisana kot d>a t med očetom in sinom. V njej avtor povezuje Sveto pisl11. y, znanstveno logiko in vse ugotovitve ponazarja s prime^pj vsakdanjega življenja. Razumevanje knjige zahteva le nij3. preprostih srednješolskih znanj in sposobnost razmišljanja. * Na Voglu v nedeljo smučalo 1500 ljudi Zlata ribica in zlata snežinka na Voglu V akciji Zlata ribica je Nedeljski dnevnik dva bralca na Vogel pripeljal kar s helikopterjem -Urejenost smučišč in ostalo ponudbo so v nedeljo ocenjevali tudi člani komisije Zlata snežinka Vogel, 18. januarja - Prekrasna sončna nedelja je na Vogel zvabila okrog 1500 smučarjev. Kljub temu gneče na spodnji postaji gondolske žičnice presenetljivo ni bilo, počakati je bilo treba okrog pol urice, nekoliko več pa je bilo treba čakati 2» povratek v dolino. Na Voglu sta to nedeljo potekali tudi dve akciji - že tradicionalna akcija ocenjevanja slovenskih smučišč Zlata snežinka ter tokratna akcija Nedeljskega dnevnika Zlata ribi« P) v. kateri bralcem izpolnujejo skrite Ze'je. In eden od njih si je zaželel... Polet na Vogel kar s helikopterjem! ludi letos brez večjih novosti Nobena novica ni več, da nove gondole na Voglu tudi letos (še) ni. Stara z letnico 1964 je lani prepeljala 120 tisoč ljudi, kljub častitljivi starosti pa upravljalci 2agotavljajo, da je še vedno popolnoma varna. Nihalka zdaj lahko prepelje do 300 °seb v uri, če bi smučarje hoteli odvažati ^J/pa Zlate snežinke, med njimi Drago Bule s TV Slovenija, Andrej Karoly z Vala *92 ter Tine Guzej z Dela Revije. sProti, bi njena zmogljivost morala biti Vsaj tisoč oseb na uro. Žičnice Vogel si za novo nihalko prizadevajo že več let, jzdelani so že načrti projekta ter pridobitno lokacijsko dovoljenje, zataknilo se je J® Pri denarju. Naložba je vredna 12 jn'lijonov mark, žičnice same denarja jnrnajo, zato si prizadevajo pridobiti vsaj jamstvo države za posojilo. Če bi se del J°tui maja, bi bila lahko končana do novembra in bi v prihodnji sezoni že °zila nova, zmogljivejša nihalka. Dotlej p prav dostop iz doline ostaja največja ežava tega smučišča. Kljub temu preteklo edeljo na spodnji postaji ni bilo neskončni vrst, tako kot je bilo glede na vreme Pficakovati, počakati je bilo treba okrog PQ1 ure. Kakšnih večjih novosti letos tudi a smučiščih ni, posodobili so krmilni ^enanizem na sedežnici Zadnji Vogel, j aynali smučišča in razširili progo za eslcarje. Postavili so tudi nekaj novih DP°Zorilnih tabel, kot zanimivost pa je iL^no omeniti, da so uredili kotičke pravi si sam, kjer si smučarji lahko sami q Pravijo manjše okvare na smučarski jPremi. Letos je nekoliko povečana tudi runarica na Orlovih glavah, dodatno 2„nSjdbo pa je že lani popestrila prva sebna planinska koča pri nas Merjasec. Čeprav smuka nt bila idealna - proge so bile ponekod poledenele, drugod pa je bil sneg južen, se je že zaradi prekrasnega vremena splačalo obiskati Vogel je 78 odstotkov maksimalno možnih. Še najslabše so ocenili samo smučišče, ki je dobilo 73 odstotkov vseh možnih točk. Bolj zadovoljni so bili smučarji sami, ki so Voglu dodelili 85 odstotkov vseh možnih točk. Daleč najbolje pa so ocenili gostinsko in turistično ponudbo, ki je dobila (največ po zaslugi planinske koče Merjasec; kar 91 odstotkov vseh možnih točk. In še za primerjavo: Kanin, ki ga je ekipa Zlate snežinke obiskala teden prej, je v skupnem rezultatu dobil kar 33 točk manj od Vogla. Na smučišče kar s helikopterjem V nedeljo kmalu po deveti se je na vrh smučišča Storeč spustil helikopter. Spet nesreča? nas je prešinilo. Toda k sreči je helikopter pristal iz povsem drugačnih razlogov. Na Vogel je namreč pripeljal dva zvesta bralca Nedeljskega dnevnika v akciji Zlata ribica. Gre za redno tedensko akcijo, v kateri izpolnjujejo želje zvestim bralcem. Tokrat so željo izpolnili kar dvema - bratoma Štrukelj iz Smartna ob Dreti oziroma iz Ljubljane. Starejši Darko, ki se je pred tremi leti že peljal s helikopterjem, je namreč vedel za skrito želio svojega brata Bojanđ, da bi se rad peljal s helikopterjem. Sam pa si je zaželel, da bi vsaj enkrat na Vogel prišel mimo vrste. Zato je pisal na Nedeljca in jim zaupal željo. Dnevnikov novinar Tomaž Bukovec, ki pripravlja akcijo, je poskrbel, da so ubili dve muhi na en man. Zlata snežinka pohvalila Vogel Vogel je preteklo nedeljo obiskala tudi komisija Zlate snežinke, akcije ocenjevanja slovenskih smučišč. Ocenjevali so tako smučišče kot tudi gostinsko in turistično ponudbo, upoštevali pa so tudi zadovoljstvo smučarjev. In kakšni so rezultati? Voglu so dodelili 180 točk, kar Pri povratku v dolino pa neizogibna gneča. °jan Darko Štrukelj, ki sta na Vogel priletela s helikopterjem, ter novinar Tomaž Bukovec Tako so enostavno poklicali helikopter Francija Stroja iz Dvorske vasi in oba brata Štrukelj popeljali neposredno na smučišče. Sam polet in pristanek na vrhu smučišča sta bila popolnoma varna, je zatrdil Tomaž Bukovec, akcijo so pripravili v dogovoru z žičničarji, vsa organizacija pa je bila brezplačna. Brata Štrukelj sta nam zatrdila, da sta na Voglu, kjer še nista bila prav velikokrat, zares uživala. Zadnja gondola ob pol devetih Ena od zadnjih novosti na Voglu je tudi ta, da zadnja gondola v dolino (oziroma na Vogel) odslej pelje ob pol devetih zvečer in ne več ob šestih kot doslej. Kljub temu pa se je v nedeljo prav za povratek v dolino nabrala kar precejšnja gneča, saj je smučišče Žagarjev graben, po katerem je mogoče smučati v dolino, zaradi pomanjkanja snega za zaprto. • U. Peternel Klub MDB Kranj Druženje in ohranjanje tradicij Pred slabima dvema letoma so v Kranju ustanovili Klub mladinskih delovnih brigad in prostovoljnega dela. Kranj, 19. januarja - Po predvidevanjih in še ne zbranih podatkih naj bi bilo v Kranju oziroma v bivši občini Kranj okrog 800 brigadirjev. Sedanji upravni odbor Kluba mladinskih delovnih brigad in prostovoljnega dela v Kranju, ki mu predseduje Andrej Vari, podpredsednik pa je Ludvik Gorjanc, pa ima v programu čimbolj izpopolniti seznam udeležencev mladinskih delovnih brigad in prostovoljnega dela od 1945. leta naprej. Pred slabima dvema letoma ob ustanovnem občnem zboru je bilo v Klubu MDB Kranj 48 članov, na zadnjem, konec decembra lani, pa že skoraj 200. Podpredsednik Ludvik Gorjanc pravi, da v Sloveniji že dlje časa delujejo Klubi brigadirjev in da je bila Gorenjska z njihovo ustanovitvijo zadnja oziroma med zadnjimi. "Po ustanovnem občnem zboru 24. maja 1996 smo začeli z zbiranjem podaktov o članstvu in se hkrati pripravljati na proslavo dveh jubilejev. To je bila 50. obletnica obnove železniške proge Otovec - Bubnjarci in leto dni kasneje (lani maja) enaka obletnica gradnje ceste Celje - Šempeter. Svečanosti v Semiču se je udeležilo iz kranjskega kluba takrat skoraj 50 nekdanjih brigadirjev, lanskega jubileja v Celju pa blizu 40." Klubi mladinskih delovnih brigad delujejo tudi v Škofji Loki (organizator oz. predsednik Jože Logar), v Tržiču (Marica Praprotnik), na Jesenicah (Francka in Dušan Thaler), v Radovljici (Iva Poličar) in v Žireh (Ivanka Jereb). Pokrajinski odbor za Gorenjsko pa ima na skrbi Zdravko Krvina. Osnovni namen Klubov mladinskih delovnih brigad in prostovoljnega dela je druženje, ohranjanje tradicij prostovoljnega oziroma udarniškega dela in obujanje spominov. Kranjski klub, ki med drugim izpopolnjuje pregled in številčnost nekdanjih akcij, pa si je zastavil tudi nalogo, da zbere podatke o kranjskih brigadah, ki so sodelovale na različnih zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah. Hkrati pa so se že začele tudi priprave na 40-letnico otvoritve 12,8 kilometra dolgega vodovoda Bašelj - Kranj, ki so ga takrat tudi gradili brigadirji. Po izgradnji vodovoda pa se je začela tudi gradnja kranjskega stadiona. "Klub mladinskih delovnih brigad, kjer se pripravlja ustanovitev društva Brigadir, občni zbor pa bo predvidoma maja letos, sodeluje pri ohranjanju tradicij NOB. Tako smo skupaj z občinsko organizacijo borcev sodelovali pri pripravi in organiziranju proslave 55-letnice partizanske tehnike Mete na Jamniku in obletnice smrti Lojzeta Kebeta. Pri tej akciji in pripravi proslave je takrat sodelovalo 18 članov oziroma nekdanjih brigadirjev. Zadja prireditev, ki smo seje udeležili, pa je bila Po poteh partizanske Jelovice in srečanje v nedeljo v Dražgošah." • A. Žalar % d.o.o. Bohinjska Bela 37/a, 4263 Bohinjska Bela Mlad, dinamičen in uspešen kolektiv vabi k sodelovanju terenske poslovne agente za prodajo oglasnih prostorov v katalogu. Pričakujemo izkušene, samostojne, urejene in dinamične sodelavce obeh spolov. Pogoji: Kandidatom zagotavljamo: - lasten prevoz - zanimivo delo po regijah - zaželena srednja izobrazba - visoko stimulativno plačilo - smisel za delo s strankami Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe na zgornji naslov. Informacije po telefonu 064/720-220 od 7. do 15. ure. Društvo računovodskih in finančnih delavcev Kranj obvešča, da v tem mesecu organizira sledeča posvetovanja: 1. V petek, dne 23. januarja 1998, z začetkom ob 9. uri v veliki dvorani soba št. 15 mestne občine Kranj O SESTAVLJANJU ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA GOSPODARSKE DRUŽBE ZA LETO 1997 Predavala bo gospa Romana Hieng Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 2. V torek, dne 27. januarja 1998, z začetkom ob 9. uri v dvorani DRFD Kranj, Prešernova 11 O OBRAČUNU PROMETNIH DAVKOV, zlasti najnovejše spremembe, ki so bile sprejete s tega področja že v letošnjem letu. Predavala bo gospa Nuša Zalokar Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 3. V ponedeljek, dne 2. februarja 1998, z začetkom ob 9. uri v dvorani DRFD Kranj, Prešernova 11 O SESTAVLJANJU ZAKLJUČNEGA RAČUNA za DPS, organe DPS in tiste, ki še uporabljajo kontni plan za SlS-e (oz. za t. im. negospodarske pravne osebe) Predava! bo Vlado Štrekelj, dipl. pravn. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Cena posvetovanja dne 23. januarja 1998 je 10.000 SIT na udeleženca, oz. za posvetovanje dne 27. januarja in 2. februarja 1998 pa 8.000 SIT. Znesek nakažite na žiro račun DRFD Kranj št. 51500-678-80443. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano od Agencije Kranj potrjen tretji de! prenosnega naloga, za podjetje, ki so včlanjena v DRFD Kranj, je vstop prost. ZA DOM IN DRUŽINO Moda Stroge črte in sexy silhueta Bi bili za takšen pomladni kostim? Elegantno siv, s tankimi svetlimi črtami, jakna kratka, oprijeta z dvema vrstama gumbov, večjim, precej odprtim ovratnikom, ozkimi rokavi, poudarjenimi rameni, krilo pa ozko, dolgo, z visokim razporkom ob strani. Zraven pa črna torbica, črni čevlji, črna očala, črno rjavo in zlato poslikana ruta. Kostim je sešit iz malce elastičnega blaga, tako da ni problem, kar se tiče prilagajanja telesu. Trend letošnje mode je namreč prav poudarjena osebnost, naš model pa je pravi izziv. Pet minut za lepši videz Lepotilna nega v dvoje Kakšen turoben nedeljski dan in obisk prijateljice bi lahko izkoristili zet mali domači lepotilni salon v dvoje. Da se naklepetaš, res ni treba le trdo sedeti ob kavki pri mizi Naredita si poljubno masko zet obraz, kakršno pač zahteva koža, suha, mastna, mešana, spustita po prostoru kakšno lepo glasbo ali si skupaj oglejte film, ki ga ravnokar vrtijo na TV-ekranu. In namesto kave si za spremembo skuhajta dober zeliščni čaj in namesto sladice si postrezite s sadjem. Poskusite. Pravo olajšanje bo to za telo, obraz in dušo. Vendar, vsakdanje probleme pustite ob strani. Govorite o čem lepem, o umetnosti, zadnji gledališki predstavi, filmu, športu, o načrtih za poletje... Najbolj pomembna je sprostitev! Poskusimo še mi Kot neke vrste praznik se zdi, če gospodinja postavi na mizo nekaj v lončeni posodi ali v pekaču v pečici zapečenega, še vročega, ko se moramo jedi lotiti vsi hkrati. In je seveda miza tudi prijazno pripravljena, s kozarci za pivo, sokove, vino in vsem drugim, kar spada zraven. Pogača je lahko jed kot enolončnica, h kateri bomo, Če je slana, ponudili lahko tudi solato, k sladki pa sokove, kompote. Lahko je obrok, lahko je samo priložnost za prijateljsko druženje ob katerikoli uri dneva. Sočna kruhova pogača Če nam po praznikih ostane star kruh, ga ne zavržemo, ampak pripravimo iz njega okusno jed. Potrebujemo: 12 do 14 kosov starega kruha, 1/4 litra juhe, 1/4 l sladke smetane, 3 jajca, 150 g nastrganega ementalca, 50 g nastrganega parmezana, 50 g raztopljenega masla ali margarine. Kruhu obrežemo skorjo. Polovico rezin zložimo na dno namaščene nepregorne posode s premerom 26 cm. Kruh pokapljamo s polovico raztopljenega masla ali margarine. Razžvrkljamo smetano, juho, jajca, natrgan sir (ementalec in parmezan) solimo, popramo in prelijemo čez kruh v pekaču. Pokrijemo s preostalimi rezinami kruha in pokapljamo z maslom ali margarino. Zmes naj stoji v pekaču 20 minut. Pekač damo nato v pečico, TRADICIONALNO ANGLEŠKO PLETENJE MADELINE WEST0N RIBIŠKE GANSEYJSKE PLETENINE Ribiške ganseyjske puloverje so na celotnem območju Velike Britanije originalno nosili ribiči FAIRSKO PLETENJE Fairsko pletenje je nemara najbolj znan tradicionalni angleški način pletenja Čudovito preliva se barve termehka šetlandska volna, združena v narodnih vzorcih najsevernejših angleških otokov, ustvarjata pletenine, ki spadajo danes med klasiko modnega oblikovanja. ARANSKO PLETENJE Aranski stil pletenja je zadnjih petdeset let zelo priljubljen. Debela motno rumena volna ter gosti, iz kit in prepletenih mrež sestavljeni vzorci so postali sinonim za tople in praktične j pletenine, primerne za \ podeželje in mesto. kot vsakdanje delovno oblačilo. Odlikuje jih velika pestrost vzorcev, ki so enostavno oblikovani z uporabo levih petelj na ozadju iz gladkih desnih petelj. ŠETLANDSKE ČIPKE Šetlandski čipkasto pletenje je preživelo kot dokaz spretnosti zgodnejših generacij pletilj, ki so znale izdelovati zapletene luknjičaste plete, tako rahle kot pajčevina. TRADICIONALNO ANGLEŠKO PLETENJE lahko naročite pri DZS 24 ur na dan po telefonu 061/140-5-140 ali internetu http:lwww.dzs.si A± A ZALOŽNIŠTVO LITERATURE MESTNI TRG 26, Ljubljana Pogače,slane in sladke na debelino 3 mm. Z njim obložimo dno in stene namaš--čenega tortnega modela. Na testo damo nadev. Pečemo v pečici pri 200 stopinjah 1 uro. pogačo pečemo pri 180 stopinjah 45 minut. Pogača s sirom in čebulo Zamesimo krhko testo, z njim obložimo tortni model, nadevamo in spečemo. Za 6 oseb potrebujemo: 200 g moke, 100 g masla ali margarine, 1 rumenjak, ščepec soli. Nadev: 3 čebule, 300 g ementalca ali grojerja, 2 jajci, 250 g kisle smetane. Moko stresemo na mizo, v sredini naredimo jamico. V jamico damo rumenjak, sol, 1 dl vode in na koščke narezano maslo ali margarino. S konicami prstov zgnetemo sestavine v testo. Gnetemo hitro, da se maščoba ne zmehča preveč in da testo ni lepljivo. Testo oblikujemo v kepo. Zavijemo ga v kos folije in damo za 2 uri v hladilnik. Pripravimo nadev. Olupimo čebulo in jo drobno seseklja- mo. Sir narežemo na zelo tanke rezine. Jajca razžvrkljamo s kislo smetano, primešamo čebulo, sir, solimo in popramo. Testo razvaljamo NEMŠKA MOPNA PALETA JEANSA IN 0PLAČII IŠČE NOVE TRGOVINE IN pWIQUEZAPKOPAJ0 SV0JIHIZPELK0V! EUROJEANSsp tel.:062 226 871 in 062 225 Sladica za danes Sadna solata s kislim mlekom Za 4 osebe potrebujemo: 3 pomaranče, 4 banane, 2 jabolki, 2 kivija, 1 do 2 žlici medu, 500 g kislega mleka, 1 do 2 žlički limoninega soka, 75 g kikirikijev v lupini. Pomaranče olupimo do živega kakor jabolka. Sok prestrežemo v skledo. Iz otupljenih pomaranč izrežemo krhlje, da so brez belih kožic Krhlje zmešamo s prestreženim sokom. Olupimo kivije, jih narežemo in damo v skledo k pomarančam. Jabolka olupimo, narežemo na četrtine, peščišča izrežemo. Jabolka narežemo na tanj Še krhlje in damo v skledo k drugemu sadju. Banane olupimo. Dve narežemo na kolesca, damo jih k sadju v skledi. Dve pretlačimo, z medom in kislim mlekom ju sesekljamo v mikserju. Dodamo limonin sok. Kikirikije olupimo in potresemo na solato. Ponudimo s prelivom iz kislega mleka. Če vam pa ni za kislo, bo prav tako, ali pa še bolj, teknila s stepeno sladko smetano. ul. Rudija Papeža 5 4000 KRANJ tel.: 064/328*169 DELOVANJE AHA SADNIH KISLIN NA KOŽO ROMU B( NAMI I JENE1 - za vse tipe kože (mastni, normalni, nečisti, aknasti oz. mozoljavi, suhi koži) CILJI: - pospešujejo odstranjevanje odmrlih celic (organski piling) - posledica tega nežnega organskega pilinga je, da koža izgleda sveža in mladostna, še posebej tudi zato, ker so se zmanjšale oziroma znižale gube, ki so sedaj tudi čiste! - ta učinek lahko še stopnjuje vgrajena citronska kislina, ki kožo rahlo izbeljuje - odpravlja pigmentne madeže ter starostne pege - posebej pomembna pa je ugotovitev, da AHA kisline dvigujejo elastičnost kože ter njeno sposobnost vezave vode! Posledica je napeta, sveža, mladostna koža, saj gubice, ki smo jih obravnavali ob efektu organskega pilinga, sedaj & bolj izginjajo zaradi napajanja in navla-ženja kože. Pri uporabi izdelkov z višjim* cone. Hydroxy-kisIin dosežem*? tudi odlične rezultate v terap-J* aken oziroma mozoljev! Pri profesionalnih negovalnih izdelkih z AHA kislino so rezultati vidni že P9 nekaj aplikacijah. Aplikacije morajo biti s strani kozmetičarke nadzorovane! Kot nadaljnja nega doma, sledi ustrezna negovalna krema! VSE TE LASTNOSTI SADNIH KISLIN "AHA" PA PRINESEJO OPTIMISTIČNI VZDEVEK! POMLAJEVALNI! R+- Največ vaše pošte je bila ta teden deležna naša nova sodelavka vedeževalka Edita. Očitno ste se po novem letu zamislili nad svojo prihodnostjo in želite prevzeti nadzor nad njo. Bom hodila z Matevžem, kakšno bo moje zdravje, ali bom končal šolo... to so le nekatera vaših vprašanj o usodi, ki vas čaka. Pestrost vaših pisem dokazuje, da strani, namenjene NAJSTnikom berejo tudi malce starejši, saj so se tudi mame, babice, strici obrnili nanjo s svojimi vprašanji No, novosti so vselej najbolj odzivne, mi pa poleg njih pišemo in oblikujemo našo stran, namenjeno NAJSTnikom, tudi po utečenih kolesnicah. Radi prisluhnemo nasvetom kozmetičarke Mojce, tudi NAJST nasveti, ki zadevajo mlajšo generacijo, nam niso čisto Živijo! odveč, pa še kakšen drobec od tu in tam in slika je popolna. Danes vas že vabimo k novi nagradni igri, ki bo naša osrednja, sooblikovala bo tudi vsebino naših strani in bo trajala vse leto. Tudi nagrade bodo primerne njenemu obsegu, a o njih kdaj drugič. Ob njej pa ne bomo pozabili na majhne nagradne igre, ki vas ohranjajo aktivne sodelavce. Prihodnji torek pa boste na naši strani našli še eno znano rubriko. Se spominjate Mladinske porote, v kateri so vaši vrstniki odgovarjali na vaše zadrege in stiske? Porotniki so sedaj tudi sami večinoma NAJSTniki in vedo marsikaj svetovati iz lastnih izkušenj. Upamo, da bodo tudi oni dobili toliko pošte kot vedeževalka Ekiita. Čao Trendi Kaj je IN, kaj je OUT,*. Moda IN: kariraste hlače, levi's, nike, ozke majice, umetno krzno OUT: široke platnene hlače, majice z napisi Back Street Boys ali Spice Girls. S f Glasba IN: Will Smith Nana, Prodigv, Hanson OUT: "BSB, Spice Girls Make-up IN: zelene in modre mas-care, metalik sence za oči, črni, modri, rumeni in zeleni laki za nohte OUT: rdeča šminka, rdeči lak za nohte, preveč pudra Frizure IN: kratki lasje, stopničasto postriženi, živobarvni prameni OUTi kitke, nenaravne plavolaske Modni dodatki IN: usnjeni trakovi okoli vratu, plastični prstani, nahrbtniki, srebro, ovalna očala OUT: zlato, zaponke Cool Punce, ki vedo, kaj hočejo in se dobro oblačijo fantje, ki dobro izgledajo in dobro plešejo Nagradna igra Gremo v LIFE Kam hodimo v LIFE gorenjski NAJSTniki in tisti malo čez? Kje nam je najbolj všeč, kje se odklapljamo vsak konec tedna, kje je najboljša muzika, kateri D.J. nas najbolj ogreje? Uganili ste. Naša nalsednja nagradna igra bo na temo GORENJSKE DISKOTEKE. Pobudo že na začetku prepuščamo vam, naši NAJljubši bralci! Danes objavljamo prvi kuponček, na katerem lahko glasujete za vašo NAJljubšo diskoteko. Izpolnite ga in pošljite na znani naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj ( s pripisom "Rubrika NAJST - gremo v LIFE). V mesecu dni se bo nabralo kar nekaj vaših glasovnic, med njimi bomo vsak mesec izžrebali tri srečneže, ki se nam bodo konec leta pridružili na skupnem obisku tiste diskoteke, ki bo po vašem izboru dobila največ glasov. Vsak mesec bomo eno od predlaganih diskotek tudi obiskali, zapisali, kaj se v njej dogaja, posneli kako razpoloženjsko fotko in katerega od stalnih obiskovalcev vprašali, kaj ga tjakaj najbolj vleče. Izbira je torej že na začetku prepuščena vam, zato vam ne bomo sugerirali nobenega imena. Odločite se sami in nam čimprej pošljite izpolnjene kupončke! KUPON GREMO V LIFE Za NAJdiskoteko predlagam Moje ime in priimek Naslov Punce med seboj O čem klepetaj o... Fantje, vas kaj zanima, o čem klepetajo punce, kadar so same? O vas, o tem ni dvoma. In še o čem? * Zanimivih tem ne zmanjka: fantje, moda, kje se je najbolje zabavati. (ANDREJA). * Opravljamo fante, ha, ha ,ha. (JERNEJA) * Razpravljamo o tem, kako zgledajo nekateri fantje, primerjamo jih med seboj. (ANJA) * O prijateljstvu med puncami in fanti, če je to sploh mogoče. (NINA) * O modi, že sedaj premlevamo, kako se bomo uredile za valeto. (NIKA) * Katere diskoteke so in, kje srečaš najboljše tipe. (TJAŠA) * Razglabljamo o zadnji hišni zabavi, pri kateri od frendic: se navdušujemo ali jo full sesujemo! (KATARINA) »ost' mam: mozolj, ta rdela pika, ki me tako pogosto mika Več svetlobe, več luči (Goethe) Uraga mladenka in mladenič! Novo leto je, vse se začenja znova in tudi v našem druženju se bomo trudili, da b°mo aktualni vedno bolj in bolj. Sedaj *e bomo srečevali ob torkih in žal v črno-beli tehniki. Žal zato, ker sem obljubila j^daljevanje make-upa, pa bi bil v tej tehniki zelo slabo viden, zato počakajmo na čas barv, pa bom takrat izpolnila °bljubo (vaše prijave za Glasov make-UP Pa bom seveda shranila). Lepo je rekel Goethe na svoji smrtni Postelji; več luči. Tema, ki se spušča nad čl?veka, ga hromi, straši in sili v trovanje. Tudi dolgi večeri pozimi niso Jaklonjeni dobremu počutju in zdravi *°Ži. Narava nas s podaljšano nočjo želi °Pozoriti, da moramo v določenem ■etnem času več počivati, vzeti si mor-amo cas za svoje notranje čiščenje, za P°govore v topli sobi, za branje, za vse, *ar imamo radi. Kmečko delo nas uči, *aJ je naravno, žal pa nas vsakdanji ritem Slu v obliko dela, ki je ne glede na letni Studio kozmetike za vse, ki pričakujejo več od obljub RUN i^ti*% Kranj, nebotičnik, IV. nadstropje, Bleivveisova 6, tel.: 226-794 čas vedno enaka ("od štirih do ene, od ene do dveh, žeblji, žeblji v očeh"). Žal zoper to ne moremo nič, veliko pa lahko storimo zase, če upoštevamo naslednje: - izkoristi vsako prosto minuto za gibanje na zraku (ob hudi megli in smogu to ne velja) - poišči vsak sončni žarek, ki sije nad tvojo hišo in ga usmeri na svoje telo - obišči SOLARIJ, kajti ta ti bo pomagal tvoriti hormon sreče serotin, kar je pogoj za dobro voljo in novo energijo - uživaj sadje in zelenjavo, ne pači se ob premalo sladkih pomarančah in ob dejstvu, da jih je treba lupiti - pripravi si kopel z dodatkom sivkine-ga eteričnega olja - kopel pomirja, nato pa si telo natri z vlažno kremo - obišči kozmetičarko, ki ti bo strokovno pregledala kožo, opravila strokovno nego in ti svetovala domačo nego; pozimi je koža še bolj posuta z "rdečimi pikami" - ne špricaj ur telovadbe, vsako gibanje te napolni z energijo, ki traja dlje, kot si misliš. Skratka, dragi NAJ NAJ NAJSTniki, tudi zima bo minila. Prav je, da uživamo v zimskih radostih, le za kožo in dobro počutje moramo poskrbeti na malo drugačen način. V tem pa je tudi ves Čar različnih letnih časov. Privoščimo si ga! Kozmetičarka Mojca Zaplotnik ooo jMf A A A 4*4r t**1* V*V *f*V VVVVVVWVV¥VVWV Pismo pod šifro MATEJA Mateja, tvoj značaj pa je res nekaj posebnega; rečeš: to je dejstvo in pika. Postala boš znanstvenica, ali muzejski kustos ali pa boš pilotirala letalo. Vse te zanima, s svojo dušo imaš urejeno, vendar imaš včasih preveč takih želja, ki se ne morejo uresničiti. Nekatere pa se. Nad teboj vlada planet Saturn, ki usmerja tvoja dejanja in cilje. Lahko postaneš kraljica vseh spogle-dijivk ali pa odmaknjena lepotica, ki prekaša ves ženski rod. Ker si temperamentna in duhovita, včasih deluješ hladno, toda vztrajna si in boš dosegla velik upeh. V sebi imaš veliko strasti. Pazi, da v prihodnosti ne boš preveč skopuška, da ne izugubiš prijateljev. Zapomni si, da toliko kot daješ, tudi dobiš. V ljubezni boš zvesta in sta ti dva moža usojena. Pri tebi je ženitev pozna. Boš pa dobra gospodinja, samo kakšno besedo pusti tudi možu reči, da ne bo samo tvoja obveljala. Imela boš otroke, in sicer lepe fantke. Dedovala boš in to precej. Srečo boš imela z moškimi, ki so rojeni v znamenju kozoroga, rib, ovna, bika, device, tehtnice, strelca. Kar zadeva glavobole tvoje mame, so krivi stresi. O tvojem bratu pa bi potrebovala več podatkov. Pa srečno, Mateja! • Edita Horoskop za leto 1998 BIK (21. april - 21. maj) s~ Zdravje: Hrana in pijača sta 4 \ tvoja največja sovražnika, Ker ogSM^&pr &i pod vplivom planeta Jupitra, se boš zredil(a). Pri hrani in pl\ač'\ svetujem več zmernosti, jej veliko sadja in zelenjave, mm^škoduje ti preveč slaščic in aiokohola, Pazi na sroe in jetra. Ljubezen: Samski le vedno iščete srečo v ljubezni. V začetku leta boste veliko pričakovali, zato boste depresivni. Za poročene pa velja naslednje: veliko možnosti je, da boste srečalki nekoga, zaradi katerega boste pustili vse, kar ste doseg i i, ker boste tam deležni veliko nežnosti in ljubezni. Zato poročenim svetujem veliko potrpljenja, da se Izognete sporom, če ne še čemu hujšemu. Ne bodite trmasti Posel: Foslovno si si ustvaril(a) ugled. Posegel(a) boš vse, kar si želiš. Zelo delaven(a) in uspešen(a) si na komercialnem, trgovskem, tehničnem in računalniškem področju. Penar. Tvoj plenet Jupiter ti ne prinaša sreče pri denarju, zato svetujem previdnost, Leta 199# se ne smeš spuščati v nevarne Igre. Točno preceni položaj, tako se bos zavarovala) pred nevarnostmi Konec leta boš sklepal(a) velike pesie, tudi februarja in marca se obeta bolje. Kaj (še) počnejo naši oenovnošolcl Z Internetom v šoli in doma Oemo&o\ec Mišo Duplančič ima poleg rednega pouka čas in voljo tudi za ukvarjanje z računalništvom, matematiko, novinarstvom In oelo eolsko skupnostjo. Kranj, 20. januarja - Ko mi ga je ravnatelj Prešernove šole v petek predstavil, sem si dejala: tega fanta sem pa že nekje videla. Seveda, na lanskem otroškem parlamentu v Kranju! Kako je v Prešernovi šoli zdaj, ko je pouk samo dopoldne, sem ga najprej vprašala. "Med odmori je nekaj več gneče na hodnikih, sicer pa je Gorenjski glas in Sobotna raglja v Begunjah V soboto, 24. januarja, bo natanko en mesec, kar so v Begunjah odprli nov vrtec. Veseli so ga starši pa tudi osnovnošolci, ki jim je novi vrtec omogočil prehod na enoizmens-ki pouk. Pridobitev je tako velika, da je niso mogli prezreti niti v priljubljeni oddaji slovenskega radia Sobotna raglja. Sobotno raglja, z njo pa tudi Gorenjski glas, bo v soboto torej gostovala v Begunjah. Prenos bo šel "v živo" od 8.03 do 9.30 na prvem programu Radia Slovenija. V oddaji bodo domačini predstavili osemletko, bogato dejavnost predšolske in šolske mladeži, seveda pa tudi svoj kraj, ki je poln zanimivosti. Kaj bodo domačini povedali "ragljam", boste zvedeli tudi v Gorenjskem glasu. dosti bolje," je odgovoril Mišo, "zlasti za interesne dejavnosti, saj je šola ob 14.10 prosta. Sam že drugo leto sodelujem v internet krožku, ki ga vodi ravnatelj. Na internetu imamo šolsko stran, ki jo dopolnjujemo, vsak ima tudi svojo domačo stran. Ja, tudi doma imam internet, po katerem rad raziskujem. Prav mi pridejo podatki za kakšno nalogo, dopisujem si z vrstniki..." Mišo DuplančiČ je v šestem razredu osvojil srebrno Vegovo priznanje. Matematika mu torej "leži", zato ni presenetljivo, da sodeluje tudi v matematičnem krožku, v katerem se "prešernovci" že pripravl- jajo na naslednje tekmovanje. V novinarskem krožku Mišo sooblikuje šolsko glasilo Krik, ki izide povprečno štirikrat v šolskem letu in je bilo že večkrat nagrajeno. Sodeluje pa tudi v šolski skupnosti, je vez med učenci in učitelji. "Uvedli smo poštni nabiralnik, v katerega učenci odda-jajo svoje predloge, pripombe, ki jih pregledamo in posredujemo naprej. Štirikrat na leto pripravimo tudi šolske plese." Mišo pravi, da še ne ve, kaj bo počel v življenju, saj ga zanima veliko stvari. Po osnovni Šoli namerava na kranjsko gimnazijo. • H. J., foto: T. Doki Iščemo najlepše ptičje hišice Janov "toplar" gosto naseljen Petošolec Jan Šolar iz Krope nam je prvi poslal fotografijo svoje ptičje hišice, minature kozolca toplarja. Šolarjeva ptičja hišica je gosto poseljena, saj so ptice v njej vedno dobro postrežene. Ne le pozimi, tudi poleti jo rade obiskujejo. Jan, ki hodi šele v peti razred osnovne šole v Lipnici, hišice seveda ni izdelal sam. Pomagal je očku Viljemu, ki je, kot dokazuje slika, pravi mojster. Dela tudi barčice, ki jih Kroparji na Gregorjevo spuščajo v vodo. Vabimo tudi vas, mladi bralci, ki imate lepe, domiselne, izvirne ptičje hišice, da sodelujete v naši akciji. Pošljite nam fotografije ptičjih hišic (GG, Zoisova 1, 4000 Kranj). Konec februarja bomo izbrali najlepšo hišico, katere lastnik bo šel z nami na izlet. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Anja Bertoncelj, Benjamin Jagodic, Petra Mlinar, Miha Gantar, Eva Traven, Nataša Roblek, Maša Župane, Mateja Aleš, Katja Mali, Sabina Oman, Matic Sere, Sebastian Bauman, Dejan Sajovic, Anže Roblek, Luka Debeljak, Aljaž Podobnik, Anuška Mandeljc, Katja Kuhn in Jana Jan, Urška Vavpotič in Maruša Kobal, Tine Zalokar in Vid Peterman, Tanja Čorič, Špela Torkar, Anja Bunderla, Metka Kunstelj, Manca Urevc, Urška Dolenc, Krištof Bozovičar, Dijana Babic, Špela Seitl, Gašper Beguš, Urša Krpic in Kaja Šter, Sabina Eržen, Gita Mihovec, Klavdija Mohorič, Marjana Jugovec, Anja Bernik, Ana Lašič, Urša Bergant. Na nagradni izlet Gorenjskega glasa vabimo Anjo Bertoncelj. Radi so se lovili in po vrtu se podili. Nekoč so se izgubili, ker so pot domov zgrešili. Dolgo so jih iskali, nazadnje pa so sami priskakljali. Zajčki so spet v kletki in razmišljajo o novi spletki. • Anja Bertoncelj, 4. b r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka Novoletne počitnice Obljubo je treba držati Za praznike smo bili doma dva tedna. V tem času sem pozabil na šolo, šolska torba pa je samevala v kotu moje sobe. Čeprav ni bilo pouka, mi ni bilo prav nič dolgčas. Na dvorišču sem se igral s kužem Timom. Na novo leto je Tim pobegnil, iskali smo ga in ga nismo našli. Naslednji dan se je Tim sam vrnil na dvorišče. Med prazniki sem tudi smučal. Ker pri nas v Tržiču ni bilo snega, me je ata Janez vzel s seboj v Avstrijo. Smučala sva v Bodentalu. Zvečer sem bil zelo utrujen. Med počitnicami sem šel tudi v kino. še enkrat sem si ogledal risanko Dama in potepuh. Med počitnicami sem se imel lepo. Kar prekratke so bile. • Anže Roblek, 2. a r. OŠ Bistrica pri Tržiču Nekega dne so starši obljubili, da bomo šli proti večeru na pizzo. Pizzo imava oba z bratom zelo rada. Veselila sva se že. Bilo je sončno vreme, ati se je nekam odpeljal, z mamico pa smo se igrali z žogo. Po kosilu sva z bratom dokončala nalogo, potem pa zopet šla ven k sosedom. Začelo se je mračiti. Z bratom sva gledala zanimiv film o živalih. Ker atija še ni bilo, smo povečerjali. Prišel je pozno, ker je moral še nekaj narediti. Z bratom sva bila zelo užaljena in sva atiju malo zamerila. Rekel je, da bomo drugič res šli. In smo potem tudi šli. • Urška Vavpotič, 6. b r. OŠ Gorje r-w • v| • Zajčki Pri sosedu so imeli zajčke, oblečene v pisane srajčke. Najlepše stvari v popoldnevu * Ko sem prišel iz Šolr, me je mlajši bratec objel. * Očka me je pohvalil, ker sem bil zelo priden. * Sonce me je toplo grelo v prostem Času. * Mami je skuhala dobro kosilo. * Očka je povedal novico, da bomo šli jutri smučat na Krvavec. * Ptica je kljub mrazu veselo žvrgo-lela v sosedovem sadovnjaku. * Ker sem hitro naredil domaČo nalogo, mi je očka dovolil, da grem k sosedu plavat v zimski bazen. * Bratec mi je odstopil čokolado, ki jo je dobil v darilu za rojstni dan.* Obiskali so nas prijatelji iz Belgije. * Bratec je imel rojstni dan, zato smo mu zapeli lepo pesem. * Benjamin Jagodic, 3. r., OŠ Zalog NA VRTILJAKU Z ROMANO 97.3 FM Vsak torek od 18.10 do 19. ure na $TfRi? Vsi veselo pojemo Danes bomo spoznali harmoniko in ob njej tudi strumno zapeli: Jaz pa pojdem na Gorenjsko... Bo šlo, kajne? In še to: naš gost bo odličen harmonikar, državni prvak in dobitnik številnih drugih nagrad Dejan Raj. Pridružite se nam torej na Vrtiljaku! • Romana V nedeljo ob 8. uri: radio triglav 96 MHz MIRIN VRTILJAK Prijatelje bova povabila na lutkovno matinejo Kozliček Meketajček Janeza Bitenca na Hrušico, odprla bova telefon in prve tri sogovornike nagradila z brezplačnim ogledom igrice, enega pa s tradicionalnim zajtrkom v slaščičarni Metuljček. Do nedelje pa lep pozdrav od * Miri in dedka. V nedeljo ob 10.30: KLEPETALNICA Na izletu bo z nami tudi Maja Meglic iz Loma. Začele so se zimske šole v naravi, pa bomo tudi mi v nedeljo kakšno rekli o smučanju, drsanju in drugih zimskih športih. Prijeten teden vam želimo, pa brez mavca na nogah! • Radijske klepetulje. _ZZZZ V ponedeljek ob, 18. uri: ==— BRBOTAVCEK ~ S5 Nekoč, v nekem mestu, je vladar ukazal, -j— da se mora vse, kar obstaja, preimenovati ■ - BH v črko P. Meščani še zdaleč niso bili flAPIv SPRA zadovoljni in celo otroci so po zidovih pisali grafite in po glavni ulici demonstrirali s transparenti. "Nočemo p-ulic, nočemo p-hiš, nočemo p-šole, nočemo p-trgovine in nočemo p-hamburgerja. Toda nič ni pomagalo. Vsi napisi so čez čez noč izginili in zjutraj, ko seje vladar prebudil, je bil srečen. Tudi on ni bil več vladar, temveč p-vladar in sonce ni bilo več sonce, temveč p-sonce, le njegova pamet je še naprej ostajala zgolj pamet in nič drugega. Tudi Brbotavčki smo poskušali spremeniti svet na črko P-Nekaterim je uspelo, toda ne povsem. Kajti Brbotavčki smo še zmeraj to, kar smo bili, le Barbaro Rudolf, Cerkljanski vrh 15, 4225 Sovodenj, smo izžrebali, da se bo naslednjič peljali z nami na izlet. Prav poseben pozdrav pa pošiljamo vsem pralcem!!! • Brbotavčkov. Voglje, 17. januarja' Da je v Vogljah doma ubrano petje, je znano. Poleg Okteta Voglje in nove družinske glasbene skupine Bratov in sester šter pa je slttati tudi mlajše glasove. » Vogljah namreč delujeta tudi cerkveni mladinski in otroški zbot, ki ju vodi vaška orga-nistka Ivanka Lipaf Ivanka z mladimi prireja tudi priložnostne prireditve: miklavzevanje, materinski dan, lansko poletje so ob jubileju vasi priredili zabavno-družabni otroški dan z rolanjem, kvizom in drugimi prijetnim1 dogodki. Njeni varovanci, mladi pevci in ostali glasbeniki (med njimi]6 nekaj izjemnih solistov), so nastopili tudi na sobotni prireditvi ob 30-letnici krajevne skupnosti Voglje. ■ • D. Ž., foto: Una Doki Pozivamo študente in dijake, da s svojim podpisom podprejo nadaljnje delovanje Kluba študentov in dijakov Kranj, ki ga hoče določena skupina študentov v Kranju onemogočiti. klub študentov iN dijakov kranj Uradne ure: vsak ponedeljek od 19.00 do 20.00 in vsak prvi petek v mesecu od 19.00 do 20.00 na Stritarjevi 5. SVETLA STRAN ŠTUDIJA DRSALKE - KOLESA Oprema za hokej, brušenje drsalk Novi modeli koles, ostali po znižani ceni Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik IZŠLA JE 4. ŠTEVILKA ČASOPISA BORDAM! Bordam! je glasilo Snovvboarding zveze Slovenije. Je brezplačno, najdete pa ga v trgovinah s snowboard opremo, na prireditvah Snovvboarding zveze Slovenije, v osnovnih in srednjih šolah in v restavracijah McDonald's. Na olimpijske igre v Nagano 26 naših športnikov, med njimi 17 Gorenjcev NORME "SPREGLEDALI" LE BTATLONCEM IN SKAKALCEM Izvršilni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije ■ Združenja športnih zvez je na nedeljski seji določil končni seznam potnikov za olimpijske igre v Naganu • Morebitni "dodatni" potniki si lahko normo zagotovijo še do 26. januarja Ljubljana, 18. januarja - Če spregledamo nekaj slabe voje, ki jo je že po končani nedeljski seji olimpijskega komiteja "stresel" direktor naših alpskih disciplin Tone Vogrinec, je bilo odločanje 0 potnikih na bližnje olimpijske igre v Nagano precej korektno, saj so člani izvršilnega odbora Olimpijskega komiteja upoštevali mnenje odbora za vrhunski šport, ki je - na podlagi že prej sprejetih olimpijskih norm - pripravil predlog sestave slovenske olimpijske reprezentance. Seveda je bilo najmanj besed 0 Športnikih, ki so dosegli prej Postavljeno olimpijsko normo, to Pa je, da se morajo na tekmi svetovnega pokala (oziroma svetovnem ali evropskem Prvenstvu) kot posamezniki uvrstiti do 16. mesta, kot ekipa Pa do 12. mesta oziroma v prvo tretjino nastopajočih ekip, dva °d Članov ekipe pa naj bi hkrati k°t posameznika posegla med 16 najboljših. Poleg športnikov bo v Nagano odpotovalo tudi 24 spremljevalcev (trenerji, zdravniki, fizoterapev-ti...), vodja naše delegacije bo predsednik SZS Stane Valant. Trije Slovenci pa bodo imeli v Naganu mednarodne funkcije. 17 športnikov z izpolnjeno normo Zato je bilo tudi jasno, da so Člani izvršilnega odbora najprej govorili o tistih športnikih, ki so °hrnpijsko normo v celoti izpolni. To pa so smučarji: Andrej ^»klavc, Jure Košir, Matjaž Vrhovnik, Bcrnhard Knaus in Rene Mlekuž. Mlekuž se olimpijskih iger ne bo mogel udele-z 11 i zaradi poškodbe. Olimpijsko normo je izpolnilo tudi šest smučark: Spela Bra-Čun, Mojca Suhadolc, Nataša Rokal, Spela Pretnar, Alenka Dovžan in Urška Hrovat. Prav tako sta normo kot posameznici izpolnili biatlonki Andreja Gra-Šic in Tadeja Brankovič, kot c'anici ekipe pa še Lucija Larisi in Matejka Mohorič. Izmed smučarjev skakalcev je normo izpolnil le Primož Peter-*a> med deskarji Polona Zupan, gčd umetnostnimi drsalci pa Moka Kopač. „0 njihovi udeležbi na olimpijskih igrah nihče ni izrazil ovoma, vsi člani izvršilnega odbora olimpijskega komiteja, *i so imeli pravico glasovanja vso iz olimpijskih športnih pa-n°g), pa so njihov nastop s svojim glasom tudi podprli. Biatlonci uspešni P^dvsem kot ekipa Kot je v uvodnem nagovoru Povedal predsednik odbora za V|,hunski Šport Matjaž Je me, so Pri določanju mnenja o nastopu ?Portnikov, ki letos niso v celoti ^Polnili olimpijske norme upoštevali seveda tudi rezulate iz minule zime in koliko so se jim Približali letos. Tako so ocenili, da bi v Naganu lahko uspešno Rastopila tudi naša biatlonska Štafeta, ki je letos trikrat izpol- nila olimpijsko normo, vendar se nihče od posameznikov ni uvrstil med 16 najboljših -čeprav sta se Sašo Grajf in Janez Ožbolt tej uvrstitvi povsem približala. Formalni kriterij tako sicer ni bil docela izpolnjen, vendar pa je tudi večina članov izvršilnega odbora menila, da fantje zaslužijo odhod na olimpijske igre, če pa svojega nastopa tam ne bodo upravičili z uvrstitvijo v prvo tretjino najboljših ekip, pa bo del stroškov njihovega nastopa (po zagotovilu predsednika Staneta Valanta\ nosila Smučarska zveza Slovenije. Nato je vseh sedem prisotnih članov izvršilnega odbora z glasovanjem podprlo odločitev, da na olimpijskih igrah nastopi naša biatlonska ekipa. Tako bodo v Nagano odpotovali tudi biatlonci: Sašo Grajf, Janez Ožbolt, Jože Poklukar, Tomaž Globočnik in Tomaž Žemva. Skakalci "podpora" Primožu Peterki Še več dilem in nasprotujočih si mnenj je bilo slišati o tem, kaj storiti z ekipo skakalcev, ki ima prav tako kot biatlonci možnost nastopiti tako na posamičnih kot ekipnih tekmah. Olimpijsko normo je namreč izpolnil le Primož Peterka, drugii pa letos sploh niso imeli možnosti nastopiti na ekipni tekmi, čeprav je njihova skupna realna "vrednost" mesto vsekakor med deseterico, po besedah Staneta Valanta, pa so z nekaj sreče sposobni osvojiti tudi medaljo. Morda je še bolj pomembno dejstvo, da bo Primož v ekipnih tekmah (ki se ju kot posameznik ne bi mogel udeležiti) stopnjeval formo za posamični tekmi, kjer je vsekakor eden favoritov tudi za medaljo. Poleg tega je prevladalo tudi mnenje, da je treba dati priložnost zlasti Najmlajši med slovenskimi potniki na olimpijske igre je smučar skakalec Miha Rihtar, ki bo šele pomladi upihnil 17 svečk. mladimi (lanskim mladinskim svetovnim prvakom), ki bodo tako nabrali tudi pomembne izkušnje za prihodnost. Zato tudi ni čudno, da je na koncu bilo še največ vprašanj, ki so se flasile na "naslov" Urbana ranca, saj je njegova bronasta kolajna s svetovnega prvenstva v Kulmu oddaljena "že" dve leti, letos pa je bil v Preddazu le dvajseti (oziroma 18. po olimpijskem kriteriju). Ravno tako imenovani "olimpijski kriterij" pa je bil tudi del razprave, saj so nekateri člani (ki so legitimno glasovali!) ugotavljali, da sploh nc vedo, kaj to je in so šele na pojasnilo, da se pri tem ne upoštevajo tisti tekmovalci posamezne države, ki nastopa z več tekmovalci, kot je olimpijska kvota za eno državo, ugo-t a v 1 j a 1 i, da imajo naši tekmovalci na olimpijskih igrah več možnosti kot na običajnih svetovnih pokalih. Kajti če je naprimer v smuku v petnajsterici osem Avstrijcev, jih na olimpijskih igrah ne bo moglo nastopiti več kot štirje in je zato možnost za uvrstitev naših že takoj večja.... Skratka, po nekaterih "pogledih" naprej m nazaj, so se glasujoči člani izvršilnega odbora odločili, da v Nagano poleg Primoža Peterke potuje tudi ekipa skakalcev: Peter Žonta, Blaž Vrhovnik, Miha Rihtar in Urban Franc. Smučarji brez norm ostajajo doma Nekoliko presenetljiva, po drugi strani pa razumljiva, je odločitev glede nastopa naših smučarjev, ki so se na tekmah svetovnega pokala uvrščali med trideseterico najboljših in bi ravno zaradi "olimpijskega kriterija" imeli več možnosti tudi na olimpijskih igrah. To so v prvi vrsti Drago Grubelnik, Peter Pen, Mitja Kune, Jernej Koblar in Aleš Brezavšček. Ob glasovanju o njihovem nastopu so člani izvršilnega odbora OKS- ZŠZ za mnenje poprosili tudi direktorja naših alpskih reprezentanc Toneta Vogrinca, ki je povedal, da so smučarji v hitrih disciplinah v dobri formi in so na zadnjih tekmah potrdili dobro delo v zadnjem obdobju. Vendar pa nekako ne gre Mitji Kuncu. Vendar, če Korošec Kune ne bi bil med izbranci, bi imel že "jutri za vratom vso Koroško".... Glasujoči so nato odločili, da naj pač ne gre nihče od dodatno predlaganih alpskih smučarjev. Podobnega mnenja je bil že prej odbor za vrhunski šport, ki tudi ni bil za predlog Smučarske zveze, da bi na olimpijske igre odpotovali nordijski kombinatorec Roman Perko, tekači Andreja Mali, Nataša Lačen in Jože Petkov-šek, akrobatski smučar Miha Gale ter deskarja Tomaž Kna-felj in Dejan Košir. O njihov udeležbi člani * izvršilnega odbora sploh niso glasovali, predsednik OKS - ZŠZ Janez Kocijančič pa je poudaril, da je odločanje o olimpijski reprezentanci zelo odgovorno delo, ki pa ga nekdo mora opraviti in da nobena odločitev ne more biti taka, ki bi jo vsi odobravali. Čeprav je odbor za vrhunski šport tudi predlagal, da se s 17. januarjem zaključi "lov na olimpijske norme", so člani izvršilnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez rok podaljšali do skrajnega datuma prijav za Nagano, 26. januarja. In če bi se v teh dneh komu od športnikov še uspelo uvrstiti med šestnajsterico najboljših na svetu bo v tem tednu še postal član naše olimpijske ekipe. • V.Stanovnik, foto: G. Šinik wed (zaenkrat) šestindvajsetimi športniki, ki so izbrani za nastop na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Naganu, je liaJ 17 Gorenjcev. Med alpskimi smučarkami sta to »kofjeločanki Nataša Bokal in Špela Bračun (obe članici »K Alpetour), Mojstrančanka Alenka Dovžan (SK Jesenice) in Blejka Spela Pretnar (SK Bled). Gorenjca v ektpi alpskih smučarjev sta Andrej Miklavc iz Dorfarij £K Alpetour) in Jure Košir iz Mojstrane (ASK Kranjska Y?ra)- Med skakalci so Gorenjci; Primož Peterka iz Moravč, Urban Franc z Bleda in Miha Rihtar iz Domžal [vsi S K Triglav Kranj). Gorenjka je tudi deskarka Polona 7uP°n iz Nakla, močno gorenjsko zastopstvo pa imamo med biatlonkami in biatlonci: TržiČan TomaŽ yjobočnik (TSK Merkur Kranj), Gor Jana Jože Poklukar l2 lomaž Zemva (oba TVD Partizan Gorje), Križanka fndreja Grašič (SK Tržič), Kranjčanka Matejka Mohorič £ ^erkljanka Tadeja Brankovič (obe TSK Merkur Kranj) in borjanka Lucija Larisi (SK Gorje). ATLETI REKORD MURNOVE Kranj, 18. januarja - Skakalka v daljino Marcela Umnik iz kranjskega Triglava se je po osmih mesecih odsotnosti s tekmovanj (razlog je bila poškodba gležnja) v soboto spet vrnila na atletske steze. Na mitingu, ki ga je pripravil ŽAK Ljubljana, je celo zmagala s skokom 588 centimetrov. Sobotno tekmovanje je pokazalo, da ima Triglav tudi obetaven naraščaj. Pionirka Tina Murn, sicer varovanka trenerja in nekdanjega atleta Boštjana Sinka, je v kvalifikacijah teka na 60 metrov dosegla nov pionirski državni rekord (7,92 sekunde) in se kot prva pionirka v zgodovina kluba "spustila" pod osem sekund. Rekorderka je bila le kratek čas. V finalu je sicer tekla še tri stotinke sekunde hitreje, a je to zadoščalo "le" za drugo mesto in za slovo od rekorda, ki ga je prevzela Anja Humljan iz Ljubljane. Starejši mladinec Rožle Prezelj je bil med člani drugi v skoku v višino (205), Matjaž Polak trikrat tretji - v skoku v višino (190) in daljino (6,89) ter v teku na 60 metrov z ovirami (8,28), Ljubo Rizoski, ki bo še dve leti mladinec, pa med člani šesti v skoku v daljino (6,61). V pionirski konkurenci je Eva Sedej zmagala v skoku v daljino (515), Maja Kalan je bila v isti disciplini šesta (474), Špela Voršič peta v teku na 60 metrov z ovirami (9,75) in Matic Kranjc šesti v skoku v daljino (481). Bojan Traven je bil med starejšimi mladinci peti v teku na 60 metrov (7,34). • C.Z. DESK AN JE NA SNEGU Prisrčen sprejem za novo evropsko prvakinjo SPET VERJAMEM SAMA VASE Tako pravi 21-letna Naklanka Polona Zupan, ki je v nedeljo na evropskem prvenstvu Mednarodne snowboard zveze ISF v Fieberbrunnu v Avstriji zmagala v paralelnem veleslalomu Naklo, 18. januarja - Sosedje, prijatelji in sorodniki, ki so se v nedeljo zvečer zbrali pred Zupanovo hišo v Naklem so nestrpno čakali, kdaj bodo lahko stisnili roko Poloni, ki je pred nekaj urami v Avstriji osvojila naslov najboljše evropske deskarke na snegu v paralelnem veleslalomu. Polona, ki ima v svoji zbirki uspehov tudi pet zmag na tekmah svetovne serije ISF, se je namreč lani tik pred evropskim prvenstvom hudo poškodovala (zlom nadlahtnice v rami), pa vendar je z veliko vztrajnosti in trme letos na tekmah že osvojila nekaj dobrih rezultatov. Z njo pa smo se pogovarjali o zadnjem uspehu in pripravah na bližnje olimpijske igre. Lani si zaradi poškodbe izgubila precejšen del sezone, letos pa nekako zmage ni hotelo biti, bile pa so uvrstitve blizu vrha. Si čutila, da sedaj lahko spet zmagaš? "Po lanski poškodbi in nato po dolgi odsotnosti s tekem sem izgubila precej tekmovalne "rutine" in zaupanja sama vase. Vendar pa mi je na treningih šlo vse bolje in že pred evropskim prvenstvom sem vedela, da prihajam v formo in da sem zmožna dobrih rezultatov." Zmagala si s precejšnjo prt dostjo. Kaj to pomeni? "Ja, že v dveh "sanjskih" kvalifikacijskih normah sem vedela, da imam pravi občutek in da lahko vse skupaj le še stopnjujem. Tudi v dualu (dvoboju) sem naprimer izredno "popravila" tehniko, vendar pa sem napako naredila sama, ko sem v prvi vožnji "zaspala", v drugi pa se mi ni izšlo.... To se mi je naprimer zgodilo tudi že v Obersdorfu, ko tudi nisem imela svojega dne. Tudi sedaj se mi je zgodilo, da sem v paralelnem veleslalomu v prvi vožnji naredila nekaj napak, vendar sem se za drugo vožnjo skoncentrirala in do končnega finala odpeljala "sanjsko"...." Tvoje misli so gotovo že na olimpiadi. Kaj pričakuješ? "Upam, da bom sedanjo dobro formo lahko obdržala do olimpijskih iger ali morda celo do konca sezone. Moram priznati, da sem sedaj pač prišla do tehnike, ki jo lahko le še "specializiram", saj sem postala prepričana sama vase in me tudi manjše napake ne morejo zmotiti. Sicer pa me do odhoda na olimpijske igre ta konec tedna Čakajo še tekme evropskega dela svetovne serije ISF doma v Kranjski Gori, v Trbižu in Sapaddi. Na sporedu pa je tudi še dual v Levsinu, kjer sem se lani poškodovala. Temu nastopu se bom zaradi odhoda na olimpijske igre odpovedala in bom raje odšla za dva dni na trening v italijanski Šesto. Sicer pa bodo zame olimpijske igre pač tekma kot vse ostale, razlika je le v tem, da se tam podeljujejo naslovi olimpijskih prvakov in zato pričakujem večje "pritiske" iz vseh strani. Vendar sem na to pripravljena, verjamem sama vase in vem, da sem zmožna osvojiti tudi medaljo. Vendar pa je veliko odvisno do proge, od postavitve, od dogajanj, od tistega dne pač." • V. Stanovnik, foto: T.Dokl SMUČARSKI SKOK! DESETA ZMAGA PETERKE Kranj, 19. januarja - "Če dvakrat normalno skočim, to pač Eomeni, da me nihče ne more premagati," so bile prve esede našega skakalnega šampiona, kije v Zakopanih desetič v svoji karieri in prvič letos stal na zmagovalni stopnički tekem svetovnega pokala. Večina ljubiteljev skakalnega Športa pri nas in v tujini je bila pred dvema letoma v Zakopanih presenečena m navdušena nad prvo zmago mladega (takrat še ne sedemnajstletnega) skakalca iz Moravč, Primoža Peterko. Sedaj že skoraj devetnajstletni član SK Triglava iz Kranja pa je minulo nedeljo desetič v svoji karieri, prav tako v Zakopanih, ponovno zmagal. Čeprav mu na sobotni tekmi, ki je potekala v težkih razmerah, ni šlo, kot je želel, saj je na koncu osvojil 17. mesto, pa je v nedeljo ugnal vse tekmece, celo izvrstnega Japonca Kazujošija Funaltija in Nemca Svena Hannavalda. Primož je vodil že po prvi seriji, kljub odličnim skokom tekmecev pa je zanesljivo slavil. Tako je sedaj tudi prvi in edini Slovenec, ki je kar desetkrat zmagal na tekmah svetovnega pokala. Ža ljubitelje statistike pa zapiširao Še vse dosedanje (9) zmage Primoža Peterke: Zakopane I. 96, Falun 96, Kuusamo II. 97, Harrachov II. 97, Garmisch-Partenkircben 97, Engelberg 1.97, Engelberg II. 97, Kulm II. 97 in Falun 97. • V. Stanovnik NASLOV TRIGLAVU Mislinija, 18. januarja - SSK Mislinja je vzorno organiziral tekmovanje v skokih za naslov moštvenega prvaka Slovenije za dečke do 11 let. Rezultati: 1. Triglav I. 742,3 točke (Rozman, Jane, Mertelj, Šparovec); 2. Stol Žirovnica I 741 8: točke (Justin, Smolej. Trpin, Frank); 3. Trifix Tržič 737,3 točke (Mežnar. Košir, Stroj, Ropret), 7. Trifix Tržič II, 8. Triglav II. • J. Bcšter SIVIUČARSKI TEKI PONOVNO DVOBOJ PETKOVŠEK - SOKLIČ Pokljuka, 19. januarja • Andreja Mali (Jub Dol), Jožko Petkovšek (Logatec) in tekači Olimpije so lastniki 32. Srebrne smučarske palice, ki je veljala tudi za Emona pokal, na katerem je nastopilo 140 tekačev iz 16 klubov Slovenije in Hrvaške. Tudi tokrat na Rudnem polju na Pokljuki Petkovšek za meter hitrejši od Mateja Sokliča (Planica). Zadnji test osmerice potnikov za mladinsko svetovno prvenstvo, kjer imata največja pričakovanja zmagovalca mlajše članske kategorije, Miha Plahutnik in Petra Majdič. V dobrih snežnih razmerah je članom TSK Jub iz Dola pri Ljubljani že 32. leto zapored uspelo pripraviti tradicionalno Srebrno palico Jožeta Jermana, ki z Rožičevem memorialom Ratečanov sodi med najstarejše tekmovanje smučarskih tekačev v Sloveniji. Za zaključek zelo zanimivih preizkušenj tekačev, ki so tekli v prosti tehniki s skupinskim startom, sta tako kot na državnem prvenstvu štafet v decembru, tudi tokrat Koskrbela Logatčan Jožko Petkovšek in Bleiec v dresu Planice latej Soklič. Petkovšek je vseh 10 km tekel za Sokličem, v zadnjih 50 m pa ga je na vzporedni progi prehitel za en meter. Za tretjim članom Vasjo Rupnikom, ki je zaostal pol minute, se je zaradi istočasnega starta zvrstila trojica tekačev, ki bo nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki se začne v sredo v St. Moritzu, kot tretji Aleš Novak iz Martuljka. Družbo na švicarski smučini mu bosta poleg Plahutnika delala še Logatčana Uroš Godina in Matej Jakša. V ženski konkurenci tekačica kluba organizatorja Jub Dola, Andreja Mali ni imela težav z mlajšimi tekmicami, potnicami za Švico Petro Majdič (JUB Dol), Tejo Gregorin in Tino Hižar (četrta bo njena sestra Ines). Vse so tekačice Olimpije. Rezultati; člani in ml. člani, absolutno: 1. Petkovšek (Valkarton Logatec) 23.43,0, 2. Soklič (Planica) 23.43,3, 3. Rupnik (Valkarton) 24.12, 4. Plahutnik (Corning Vrhnika) 24.41, 5. Godina (Valkarton Logatec) 25.23, 6. Novak (Planica) 25.58 26.45, 7. Kršinar (Olimpija) 26.36, 8. Grom (Corning Vrhnika) 26.35, 9. Šmehil (Planica) 26.44, 10. Močnik (Calcit Kamnik). Juniorji • mlajši člani: 1. Plahutnik (Corning Vrhnika) 24.41, 2. Godina (Valkarton Logatec) 25.23, 3. Novak (Planica) 25.58, 4. Šmehil (Planica) 26.44, st. mladinci: 1. Mehle (Oli) 25.01, ml. mladinci: 1. Lauseger 18.01, 2. Brodar (Merkur Kranj) 18.07, 3. Bremec (Gorje) 18.15, članice, mladinke, absolutno: 1. Mali 14.46,2. Majdič (obe Jub Dol) 15.10,3. Gregorin 15.18,4. Hižar T. (obe Olimpija) 15.21,5. Valjan (Rijeka) 15.25,6. Podviz (Oli) 15.39, 7. Grudiček (obe Rijeka) 15.41, 8. Strasser (Jub Dol) 16.00, 9. Žibert 16.04, 10. Zupan 16.11 (obe Merkur Kranj). Ml. mladinke: 1. Podviz 15.39, 4. Koblar (Planica) 16.48, mlajši dečki: 1. Čebašek (Bled). Ml. deklice: 1. Ivančič (Logatec), st. dečki: 1. Prevc (Log) in st. deklice: 1. Mikulan (Vrhnika). Ekipno: 1. Olimpija 124,2. Valkarton Logatec 114, 3. Merkur Kranj 61, 4. Corning Vrhnika 58, 5. Planica 55. • M. Močnik SANKANJE SOLIDNE UVRSTITVE SANKAČEV Kronplatz, 17. januarja - V tem italijanskem smučarskem centru je bilo drugo tekmovanje za svetovni pokal v sankanju na naravnih progah. Na 1000 m dolgi progi so slavili italijanski tekmovalci, saj so zmagali pri ženskah, moških in dvosedih. Slovenski tekmovalci so dosegli solidne uvrstitve. Po treh vožnjah je med 31 tekmovalci Gašper Benedik zasedel 13. mesto, Gašper Megušar 14. mesto, Rakovec Vili 15. mesto, Boštjan Vizjak 17. mesto, Borut Kralj 19. mesto in Borut Fejfar po hudi napaki v prvi vožnji 29. mesto. Kališnik in Kralj sta med 10 dvosedi zasedla 9. mesto. V skupni uvrstitvi svetovnega pokala je med 38. tekmovalci najbolje uvrščeni Benedik na 10. mestu, Megušar je 11. in Špendov na 18. mestu. Med 11 dvosedi sta Kralj in Kališnik trenutno na 7. mestu. V ekipni uvrstitvi vodi Italija pred Avstrijo, na tretjem mestu pa je Slovenija. Naslednje tekmovanje za svetovni pokal bi moralo biti v Bad Goisernu v bližini Salzburga, a je zaradi pomanjkanja snega prestavljeno v Oberperfuss na Tirolskem. • L. Špendov UMETNOSTNO DRSANJE KAJA 0T0VIČ IN KATJA MIHELIČ PRVI Jesenice, 17. januarja - Pri Drsalnem klubu Jesenice se na tekmovanjih vse bolj uveljavljajo tudi najmlajši. Na Zmajčkovem pokalu v umetnostnem drsanju v Ljubljani je v skupini C lepim letošnjim rezultatom dodala novo zmago Kaja Otovič, Gabi Sekardi je bila 3., Silvana Kovač pa 12. V skupini D je zmagala Katja Mihelič, Santina Rebolj pa je zasedla 5. mesto. • J. Rabič Znižanje BkED k zimske konfekcije d 16.1. do 29.1.1998 za 20% Ljubljanska c. 4, 4260 BLED tel.: (064) 741-088 E-Mail: jeti@s5.net HOKEJ ODBOJKA TRIGLAVANI PRVIČ SLAVILI ZMAGA TERMO LUBNIKA Kranj, Jesenice, Bled, 20. januarja - Minuli petek so hokejisti v državnem prvenstvu odigrali 15. krog. Najbolj zanimivo je bilo v Tivoliju, kjer je ekipa HK Bleda premagala Olimpijo Hertz 0:3 (0:1, 0:0, 0:2). Prvo zmago v tej sezoni je zabeležila tudi ekipa Triglava, ki je na Bledu premagala HDK Bled 3:7 (1:2, 1:3,1:2). "Naša ekipa je prvič letos nastopila v popolni postavi, fantje pa so bili zelo motivirani. Igrali so dobro in zato smo tudi zasluženo zmagali," je po tekmi povedal trener Kranjčanov Milan Grah. Ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora je v Mariboru premagala Protonavto 5:6 (1:4,1:0, 3:2), Acroni Jesenice pa so bile proste. V Celju je Slavija Jata premagala Impos Celje 5:7 (2:3, 0:3, 3:1). V nedeljo sta bili na sporedu tudi dve zaostali tekmi. Impos Celje je doma gostil HK Bled in izgubil 4:9 (2:4, 2:1, 0:4). V Zalogu sta igrali ekipi Slavije Jate in Protonavta, zmagali pa so domačini 8:3 (3:1, 3:1, 2:1). Na lestvici vodi ekipa HK Bled pred Acroni Jesenicami in Olimpijo Hertz. Danes je na sporedu 16. krog. V Kranju bo ob 17. uri tekma med Triglavom in HK Bled, HDK Bled gostuje v Mariboru, Acroni Jesenice pri Slaviji Jati, HIT Casino pa doma v Podmežakli ob 18. uri gosti Olimpijo Hertz. • V. Stanovnik ZA POKAL ALEŠA KALANA Jesenice, 16. januarja - Na ledeni ploskvi v Podmežakli so člani Hokejskega kluba Acroni in Športne zveze Jesenice organizirali turnir mladih hokejistov za memorial Aleša Kalana, mladega obetavnega hokejista, ki je pred leti umrl v prometni nesreči. Nastopilo je šest moštev hokejskih šol: Bled, VSV Beljak, HIT Casino Kranjska Gora, Olimpija Hertz, Triglav Kranj in Acroni Jesenice. Zmaga je pripadla hokejistom Olimpije Hertz, ki so v finalu s 5:2 premagali sovrstnike Acronija Jesenice. V tekmi za 3. mesto med Bledom in Beljakom so zmagali Blejci, v tekmi za 5. mesto pa je Triglav premagal HIT Casino Kranjska Gora. Za najboljšega vratarja so razglasili Petra Grkmana (Olimpija Hertz), za igralca Andreja Zidana (Acroni Jesenice) in strelca Aleša Stoparja (Triglav Kranj). • J. Rabič KOŠARKA GORENJSKI DERBI TRIGLAVU Košarkarji in košarkarice v vseh ligah so konec tedna odigrali redna kola. Najbolj presenetljiv poraz v l.A ligi je zabeležila ekipa domžalskega Heliosa, v slovenski ženski košarkarski ligi Jia je ekipa Odeje Marmorja presenetljivo izgubila pri ekipi mos Jezica mlade. V 1.A SKL na lestvici še naprej vodi ekipa Union Olimpije, Helios pa je po porazu z Zavarovalnico Maribor 65:70 (35:38) na petem mestu. V 1.B SKL je vodilna ekipa Loka kave ponovno zanesljivo zmagala. Ločani so v soboto proti Iliriji slavili kar 90:69 (39:39). Novo zmago je zabeležila tudi ekipa kranjskega Triglava, ki je v boju za prva štiri mesta na lestvici v gorenjskem derbiju ugnala borbeno ekipo Gradbinca Radovljice 90 : 93 (39:47). Tako so Triglavani na lestvici še vedno tretji, Gradbinc Radovljica pa šesti. Slabše pa je tokrat šlo škofjeloški ženski ekipi Odeje Marmorja, ki se v državnem prvenstvu bori za uvrstitev med 1. in 6. mestom. V Ljubljani jih je namreč 61:51 (31:33) premagala mlada ekipa Imos Jezice. Ločanke so sedaj na lestvici četrte. Ekipa košarkaric Jesenic, ki igra za končno uvrstitev med 7. in 12. mestom, pa je doma izgubila 77:87 (41:48) z BTC Terminal Sežana. Domžal-čanke so izgubile v Šentvidu 62:43 (28:20). • V.S KEGLJANJE ISKRAEMEC0 "UJEL" KONSTRUKTOR Kranj, Celje, 17. in 18. januarja, - V 12. krogu 1. SKL so kegljavci ISKRAEMECO gostili vodeče moštvo Konstruktorja. Premagali so ga z rezultatom 5:3 (5382:5283) in se tako vključili v boj za naslov prvaka. Na začetku srečanja je ponovno blestel Vane Oman, ki je postavil tudi najboljši rezultat z 967 keglji. Po polomu Roberta Blahe (809) se je tehtnica nagnila na stran Kranjčanov. V zadnjem paru se je razigral še Zdravko Štrukelj (940) in pomembna zmaga je ostala v Kranju. V nedeljskem 13. krogu so Kranjčani gostovali na težkih stezah v Celju in premagali domače moštvo CP Celja z rezultatom 6:2 (5386:5289). Najboljša pri ISKRAEMECU sta bila Vane Oman (923) in Marko Oman (920). Na prvenstveni lestvici so se Kranjčani izenačili z Mariborčani, ki so zbrali 23 točk, tretji so Ljubljančani z 20 točkami. • V. O. LOG STEINEL PONOVNO V VODSTVU Kranj, 19. januarja - Že v prvem spomladanskem krogu so vsi , trije gorenjski ligaši v drugi državni ligi z dobro igro in visokimi zmagami dokazali, da sodijo po kvaliteti v vrh drugoligaške konkurence. Bodo morda Gorenjci dobili še enega prvoligaša? Rezultati: Log Steinel : Gorica Tekstina 7:1 (5244:4995). Najboljši posameznik je bil Damjan Hafnar z 901 podrtim kegljem. Ljubelj : Slovan 7:1 (5187:5099). Odlikoval se je Peter Gregorc, ki je podrl 913 kegljev. EP Commerce - Lokomotiva 7:1 (529:5083). Največ je k zmagi prispeval Cveto Zalokar z 920 podrtimi keglji. Po 10. krogu sta v vodstvu Log Steinel in Gradiš s 16 točkami, tretji je Ljubelj s 15 točkami, EP Commerce ima 10 točk. Prihodnjo soboto, 24. t.m., igrajo: v Kranju Log Steinel: Ljubelj, EP Commerce Jesenice pa gostujejo v Novi Gorici. POLET ZMAGAL NA JESENICAH Z 8. krogom, prvim v drugem delu, se je nadaljevala Gorenjska kegljaška liga. Presenetljiv je rezultat na Jesenicah, kjer je Polet dokaj zanesljivo odpravil favorizirane domačine. Rezultati: EP Commerce Jesenice : Polet 3:5, Adergas : S. Jenko 3:5, Lubnik : Kr. Gora 7:1, Elan : Ljubelj 1:7. Lestvica: 1. S. Jenko 13 točk, 2. Ljubelj 12 točk, 3. Lubnik 11 točk... Pari 9. kgora v soboto, 24. L, ob 15. uri: Elan : Aderas in Polet: Lubnik, ob 16. uri Kranjska Gora : S. Jenko ter v nedeljo, 25. 1., ob 9. uri Ljubelj : EP Com. Jesenice. • J. Pogačnik Bled, 17. januarja - Očitno se odsotnost poškodovanih Rozmana in Siliča v blejski ekipi pozna bolj, kot je bilo pričakovati. Blejci so na gostovanju v Kamniku izgubili s 3:0 (13, 7, 13). Rezultatsko so bili Blejci po posameznih nizih dokaj blizu domačinov, vendar so ti predvsem z odličnim blokom onemogočili gostujočo vrsto, tako da zmaga domačih ni bila Eosebej vprašljiva. Po treh krogih nadaljevanja sta v vodstvu še rez izgubljenega niza Salonit Anhovo in Fužinar, Bled je še brez točk na 7. mestu. V ženski konkurenci 1A. DOL sta še brez poraza v vodstvu ŽOK Sobota in Infond Branik. V 1B. DOL pa so v vodstvu po Eričakovanju odbojkarice Špecerije Bled. Na gostovanju V j ubijani so proti ŠD Tabor izgubile prvi niz. Očitno pa je bil poraz v prvem nizu le posledica nezbranosti in mogoče celo podcenjevanja nasprotnic, saj so v nadaljevanju Blejke brez večjih težav dobile tekmo. ŠD Tabor : Špecerija Bled 1:3 (14, - 8, -7, -6): Po slabi igri v SI. Bistrici, pa so v soboto veliko bolje zaigrah odbojkarji Termo Lubnika. S 3:0 (13, 12, 12) so v svoji dvorani premagali Ljutomer, ki so ga mnogi pred začetkom nadaljevanja prištevali med kandidate za napredovanje v enotno 1. DOL-Odbojkarji Termo Lubnika so z zmago sicer še vedno na 7. mestu, vendar so se v zelo izenačeni konkurenci izenačili kar s štirimi moštvi, ki jim je v prvih treh krogih uspelo zabeležiti po eno zmago. • B. M. VATERPOLO REKORDNA ZMAGA TRIGLAVA DO 15 LET Kranj, 17. januarja • Vaterpolisti nadaljujejo boje v državnem prvenstvu v štirih kategorijah. Ta klonec tedna so krog odigra'' člani in starejši pionirji do 15 let. Bera gorenjskih klubov je bila več kot zadovoljiva, saj sta v članski konkurenci slavila Trkdav in Kamnik, v kategoriji do 15 let pa Triglav in Kokra* Člani so tokrat odigrali enajsti krog v prvem delu. Dve srečanj' sta bili v Kranju, eno pa v Ljubljani v bazenu Tivoli. Rezultati: 11. krog: Kamnik : Mogota Ljubljana 16:8 (2:1, 5:2. 4:1, 5:4); Triglav : Kokra 15:6 (5:0, 3:2, 2:1, 5:3), Tivoli: Koper 6:4 (3:0, 2:1, 0:2,1:1). Vrstni red po 11. krogu: 1. Triglav 20, 2. Koper 14, 3. Probanka Leasing 13,4. Tivoli 8, 5. Kokra 6, 6. Kamnik 4,7. Mogota Ljubljana 1. Razpored za 12. krog: sobota, 24.1: Ljubljana - bazen Kolezija ob 20.00 Mogota Ljubljana - Tivoli; Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 20.30 Kokra - Kamnik, Trst - bazen Bianchi ob 21.00 Koper - Probanka Leasing, prost Triglav. Svoj četrti krog pa so odigrali tudi vaterpolisti do 15 let. Že v soboto je bilo v Kranju zaostalo srečanje med Triglavom i" Tivolijem 2, ki so ga z rekordno zmago 51:0 dobili gostitelji. Rezultati: 4. krog in zaostala tekma 3. kroga Triglav : Tivoli 2: Triglav : Tivoli 2 51:5 (11:0, 12:0, 15:0, 13:0), Probanka Leasing : Edera 12:11 (2:2, 6:3, 2:4, 2:2); Tivoli 2 : Gorica 9:9 (2:2, 1:3, 2:2. 4:2); Tivoli 1 : Triglav 6:12 (2:5, 0:2, 2:3, 2:2); Kamnik : Kokra 4:14 (2:4,1:3,1:6,0:1). Vrstni red po nepopolnem 4. krogu: 1. Triglav 8, 2. Tivoli 6, 3. Edera Samer Shipping 4. Razpored za 5. krog: nedelja, 15. februar Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 9.00 Triglav : Kamnik, Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 10.00 Kokra: Probanka Leasing, Ljubljana - bazen Tivoli ob 9.00 Tivoli 1 : Gorica, Trst - bazen Bianchi ob 13.30 Edera : Tivoli 2. • J. M. R KL iVl E T PRESTOPNI ROK KONČAN Kranj, 17. januarja - Pred nadaljevanjem prvenstva so imel« rokometaši mini prestopni rok, ki pa ni prinesel velikih »n odmevnih prestopov. V Škofji Loki ni nobenih sprememb pri igralskem kadru. Novost je le pri vodstvu kluba, sai je Mira Dujiča na mestu prvega moža kluba zamenjal Raiko Lotnč. Preddvorčani so v prestopnem roku registrirali kar sedem novih mladih igralcev, ki so v klim prišli iz Tržiča, kjer je z njim začel delati trener Andrej Kavči*-Najbolj pomembno pa je, da ni novih poškodb v moštvu. Zato siv taboru Gradbincev obetajo boljšo spomladansko žetev točk. Tudi v taboru CHIO Besnica ni igralskih sprememb. Njihov3 edina okrepitev je novi trener Branislav Stefanovič, ki prihaja iz Subotice, kjer je treniral žensko ekipo Spartaka. V drugi A moški ligi je prav tako nekaj sprememb. Okrepili so se v taboru gumarjev. Novinca sta vratar Sandi Tomše in igrale^ Matjaž Meglic, ki je v Savo prišel iz preddvorske ekipe. Žal pa s°. za nekaj časa ostali brez trenerja Igorja Stupniška, ki je ime' nesrečo in se nahaja v bolnišnici. Zamenjal ga je Brane Leskove^ Radovljičani nimajo novih igralcev, njihova največja pridobitev je nova dvorana in zdaj odlični pogoji za delo. Največ od vseh so v prestopnem roku naredili v taboru SavČank-Trenutno drugouvrščena ekipa druge ženske lige je v svoje vrste dobila nekdanjo reprezentantko m igralko Robita 01impije' Urško Nadižar. • M. Dolanc ZIMSKI TRIATLON NASTOPILI TUDI TRIJE GORENJCI Mariahofer, 17. januarja - Na evropskem pokalu v zimskem triatlonu na Salzburškem v Avstriji, ki ga sestavlja tek na 10 km. 20 km je gorskega kolesarjenja, za konec pa še 10 km smučarskega teka, so se med znanimi triatlonci, nastopilo je kar osem profesionalcev - ironmanov, dobro uvrstili tudi slovenski triatlonci, med katerimi so bili tudi trije Gorenjci, ki so prvič nastopil' tej športni panogi. Med 80 tekmovalci iz 12 držav so se T»°e Zupan, Klemen Dolenc in Lenart Noč, uvrstili kar v paketu od }*' do 20. mesta. Hitrejši od njih, na 17. mestu je bil Ribničan Damjar! Kromar, triatlonec po športni izobrazbi, je bil soliden v vsen disciplinah, Tine Zupan iz Mošenj pri Radovljici je bil odličen n3 smučeh, Jeseničan Lenart Noč na gorskem kolesu, KlerneO Dolencu iz Vrbenj pa najbolj leži tek po suhem, kar so tlJf osnovne discipline, iz katerih izhajajo. Tudi v Sloveniji.* napovedujejo prvi zimski triatlon, predvsem v Kranjski Gon J slišati nekaj o tem, morda že v februarju Rezultati zimskega triatlona za 20 a evropski pokal (10 tek, * gorsko kolo, 10 km smučarski tek); 1. Paolo Riva (Ita) 1:45.24, *• Martin Lang (Nem) 1.46.00, 3. Mathias Holcner (Nem) 1.48.24, «• Ivan Schwey (Švi) 1.51.23,5. Mark Ruha (Lie) 1.51.23,17. Damj3" Kromar 1.58.44, 18. Tine Zupan 1.59.25, 19. Klemen Dole«16 2.00.47, 20. Lenart Noč (vsi Slovenija) 2.01.43. • M. Močnik Plavalna maratonca Maša Jamnik in Nace Majcen MORSKI PSI SO BILI LE F0T0M0NTAZA S svetovnega plavalnega prvenstva v avstralskem Perthu Majcen ter Maša Jamnik. Razen Metke Sparavec so se V vrhunskem športu v največji meri štejejo prva tri mesta in rekordi, toda Igorievo 7. in 9. mesto, Mašino 13. in 16. ter Nacetovo 14. in 16. v maratonskih disciplinah so naravnost izjemni. Navadne smrtnike o tem prepriča že dejstvo, da je treba v plavalni preizkušnji na 25 kilometrov krepko garati pet ur in pol (Nacetov rezultat). O zanimivi izkušnji s prvenstva smo pokramljali z Mašo in Načetom, ki sta člana Plavalnega kluba Triglav Kranj, slednjemu pa v največji meri pripisujeta tudi zaslugo, da sta se lahko udeležila svetovnega prvenstva. _ Odkar sta se vrnila iz Avstralije, si nista dovolila kaj dosti odmora. Že drugi dan sta spet »a treningu. Vaju čaka že kak lov tekmovalni podvig? NACE: "Nov maraton (25 km) me čaka že naslednji teden v Braziliji, nato se bo všestih tednih zvrstilo šest tekem v Južni Ameriki. Verjetno bom odplaval vso turnejo. S klubom pa se moram-še dogovoriti glede državnega prvenstva, vendar menim, da zimsko prvenstvo v bazenu ni takšen motiv, da bi moral na njem nastopiti." MAŠA: "Dogovorjena sem, da moram odplavati državno Prvenstvo, kasneje pa tudi jaz razmišljam, da bi odšla v Južno Ameriko." Imata ob vrnitvi iz Avstralije težave z aklimatizacijo? NACE: "Zjutraj sem bister kot ris, tam je ura namreč že več kot poldne, zvečer pa me "oče kar pobrati." Odkod vajina odločitev, da bosta plavala maraton? Slišimo hjdi, da plavalni krogi v Sloveniji niso najbolj naklonjeni tej vrsti plavanja. NACE: "Ze dolgo sem plaval Pboje, bazensko in maraton. Kar pa sem nekoliko starejši, "e vidim več velikih ciljev v bazenskem plavanju. V marato-nu pa si v tridesetih letih ravno V najboljših letih. Kar pa zadeva status tega športa pn nas, naj Povem, da se že dolgo vleče. Že •eta 1991 sem bil v Perthu in že tedaj se je govorilo, da bo enakovredna disciplina osta-Jhn. Tega je sedem let, pa Plavalna zveza Slovenije ni storila dosti, da bi enakovredno uveljavila to disciplino. V svetu ga plavalne velesile že štejejo za enakovredno discipli- so se prvi vrnili plavalci • maratonci: brata Igor in Nace edini od Slovencev vrnili z izjemnimi rezultati. no. Olimpijska disciplina pa bo leta 2004." MAŠA: "Z maratonom sem začela povsem po naključju. Plavala ga je že sestra, pa sem se pridružila. Zaenkrat še nisem povsem opredeljena, ali se bom odloČila za bazensko plavanje ali za maraton. Morda si pri slednjem lahko postavim malo večje cilje, imam lepšo prihodnost." Torej imata vendarle še obveznosti iz klasičnega plavanja? NACE: "Problem je ravno v tem, ker maraton ni kategoriziran. Klub ne dobi finančnih prilivov od države, zato morava plavati tudi v bazenu." MAŠA: "Tudi zaradi šole potrebujem kategorizacijo, če želim kakšne olajšave. Imam Ea še določene obveznosti do luba." NACE: "Napišite, da naju klub pri maratonu maksimalno podpira. Če bi bilo tako urejeno tudi na Plavalni zvezi Slovenije, bi bile stvari drugačne." Na zvezi torej ni interesa za maraton, v kakšnih okoliščinah Maratonca sta večkrat poudarila, da Plavalna zveza Slovenije ni prispe* vala k njuni udeležbi na svetovnem prvenstvu v Perthu. Dobila nista niti opreme od reprezentance, tako da nista mogla niti na uvodni slavnostni defile. Pač pa Je v veliki meri pomagal njun Plavalni klub Triglav Kranj. Slednjemu pa pri delu pomaga vec sponzorjev, glavni je Merkur iz Kranja, sosponzor pa Color iz Medvod Nace Majcen sta se torej udeležila svetovnega prvenstva? NACE: "Midva sva imela oba odplavane norme za svetovno prvenstvo. Ker na zvezi ni bilo zanimanja, smo se odločili, da bomo sami našli denar. Maša imam nekaj svojih sponzorjev, sam jih še iščem. Napišite, da so sponzorji pri meni zaželeni. Tudi klub je pomagal." Kje sta odplavala norme? MAŠA: " Norme so bile postavljene na svetovnem pokalu. V Braziliji sem bila četrta, in tretja na Ohridu, tako da sem dvakrat odplavala to normo, Nace pa v Braziliji." Kakšna izkušnja je bila za vaju Avstralija? NACE: "Vsi trije smo dosegli dobre rezultate: brat je bil sedmi in deveti. Maša 13. in 16., jaz pa 14. in 16., ekipno pa smo dosegli res dobro peto mesto. Pred odhodom v Avstralijo sem se tudi. sam malo bal. Plavalo se je v oceanu, delalo se je veliko reklame o teh pogojih, prikazovali so morske pse, ki da plavajo v bližini tekmovalnih prog. A mislim, da je šlo za fotomontažo. Ko pa smo prišli tja, smo videli, da je proga speljana tik ob obali. Valove pa je v oceanu pač treba pričakovati." MAŠA: "Jaz pa o morskih psih nisem slišala, zato se tudi Maša Jamnik nisem bala. V slani vodi pa sem že plavala, tudi v valovitem, tako da dosti drugače ni bilo. Sprememba je bila zame le v tem, ker še nisem poznala punc, kako hitre so, kako dobre, kajti s tekmovalci iz določenih držav se ne srečujem na svetovnih pokalih." Kako se počuti plavalec, ko odplava 25 kilometrov, po skoraj šestih urah garanja? NACE: "Prvi uspeh je Že, če prideš do konca. Če pa si še uspešen, si lahko ne le zadovoljen, pač pa vesel." Imata namen naskočiti še kaj več kot 25 kilometrov? NACE: "To je tekmovalna disciplina, obstajajo pa tudi večje razdalje. Enkrat v prihodnosti imam namen odplavati tudi 40 kilometrov, da utišam nekega človeka v Sloveniji, ki veliko preveč govori... Vendar sedaj še ne, imamo še čas in ta čas tudi pomembnejše opravke " Kako sta sicer doživela Avstralijo? Tam je drug letni čas, svoj bioritem sta morala prilagoditi drugim razmeram, temperature so visoke... MAŠA: "Nisem imela težav zaradi tega, celo ugajalo mi je. 14 dni sva bila še v Braziliji, tako da se na Avstralijo ni bilo težko navaditi. Večje težave imam ob vrnitvi domov." D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik Slovesen zaključek delavskih Športnih iger NAJVEČJA POKALA OBRTNIKOM jN V ZDRAVSTENI DOM škofja Loka, 16. januarja • S slovesno podelitvijo kristalnih vaz vseh velikosti (odvisno od uvrstitve) so se uradno končale 17. n\edobčinske športne igre, ki se jih tradicionalno množično udeležujejo zaposleni v nekdanji občini Škofja Loka in sedanjih °bcinah Ziri, Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka in Železniki. Na letošnjih tekmovanjih v petnajstih športnih panogah je "astopilo kar 1316 tekmovalk in tekmovalcev, združenih v 327 Kipah. Poleg ekip 35 podjetih so nastopile še tri ekipe društev Pokojencev in društva invalidov, generlni spozor tekmovanja, ki je potekalo od začetka oktobra do konca novembra, pa je bila ^•avarovalnica Triglav. Organizacija takšnega tekmovanja namreč ane pkoli milijon in pol tolarjev, največji delež pa je treba plačati ta najeme dvoran in igrišč. "Športne igre imajo pri nas dolgo adiciio, saj so bile letos že sedemnajstič, zato imamo organiza-urPi °°^nost> da jih pripravljamo še naprej," je v nagovoru oeležencem sobotne slovesnosti poudaril predsednik organiza-c,Jskega odbora Janez Krajnik. ŠAH »MERKUR M Šport Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 267 448 jy i Kustrle Je v imenu glavnega sponzorja, Zavarovalnice ,\S'ov, podelila pokale najboljšim. Med ženskami je zmagala K'Pa zdravstvenega doma. po^°er Pa so na prireditvi podelili pokale tako najboljšim v £ Smezn'h panogah kot v skupni uvrstitvi. Skupno je v moški k nkurenci zmagala ekipa Območne obrtne zbornice, drugi je bil omel, tretji pa LTH. Med ženskami je bila najboljša ekipa nravstvenega doma - okraj, druga je bila ekipa LTH, tretja pa ^'Pina. • VStanovnik ZAČETEK LIGE KRANJSKE REGIJE Kranj, 18. januarja - Minuli četrtek se je začela letošnja šahovska liga kranjske regije, v kateri nastopajo ekipe z območja nekdanje občine Kranj. To je moštveno tekmovanje štiričlanskih ekip v gospešenem šahu. Letos nastopa devet ekip in sicer: Adergas, iitnje, Iskraemeco, Gumar, Vodovodni stolp, Čirče, Sava, Stan Mayr in Primskovo. Po prvem kolu sta v vodstvu ekipi Starega Mavra in Save, ki sta nasprotnike premagali po dvakrat. Naslednji turnir bo 19. februarja, nato pa bodo turnirji sledili vsak mesec: 19. marca, 16. aprila, 21. maja, 18. junija, 17. septembra, 15. oktobra, 19. novembra, 3. decembra in novoletni turnir 17. decembra. V četrtek pa je v dvorani Doma krajanov na Primskovem potekal tudi prvi letošnji mesečni šahovski turnir ŠK Primskovo. Slavil je lanskoletni skupni zmagovalec Dušan Zor-ko. • V.S. ŠOLN PRVAK Bled, 18. januarja - Na Bledu je bilo odigrano zadnje kolo petega mladinskega, državnega prvenstva. Vrstni red na najvišjih mestih se ni spremenil. Primož Šoln (Ljubljanski ŠK) je z zmago v zadnjem kolu prehitel Gregorja Podkrižnika (ŠK Piramida Maribor) za pol točke, ki je tokrat remiziral. Oba sta dokazala, da sta za razred boljša od konkurence, saj je imel dru-gouvrščeni Podkrižnik točko in pol prednosti pred tretjeuvršče-nim. Tretje mesto si je že v predzadnji partiji zagotovil Blaž Kosmač (ŠS Tomo Zupan Kranj). • B. K. Monika Kambič, najuspešnejša alpinistka v minuli sezoni JADRALNO DESKO SO ZAMENJALE VRVI IN KLINI Po preselitvi iz Argentine v Slovenijo se je pridružila mengeškim alpinistom, ki so jo naučili plezanja v stenah. Mengeš, 19. januarja • Od leta 1993 je opravila več kot 80 alpinističnih vzponov doma in na tujem, kar dvakrat pa si je prislužila naslov najboljše slovenske alpinistke. Na ta dosežek je najbolj ponosen Momkin oče, ki ga je prav navdušenje za alpinizem popeljalo v Argentino. Tudi Monika je spet na poti; tokrat v Patagonijo, kjer bo plezala Casarottov steber v Fitz Royju. Gorenjcem vas prvič predstavljamo malo širše. Zato povejte najprej nekaj o sebi! "Rojena sem bila leta 1969 v Argentini, kjer še vedno prebivajo moji starši. V Mengeš sem prišla leta 1993 po naključju. Tukaj je moj stari oče začel zidati hišo, v kateri sedaj živim. Poklicno se ukvarjam z notranjo arhitekturo. Prej sem prebivala na jugozahodu Argentine, v kraju Bariloche, kjer se začenjajo patagonske gore. Sem članica Slovenskega planinskega društva Bariloche, saj so mi bili hribi vedno všeč. Ukvarjala sem se še z drugimi športi; smučala sem, največ pa semsurfala, ker jepovsem blizu naše hiše jezero. Tukaj ni takih možnosti, zato sem se odločila za plezanje." Kako se je začela vaša alpinistična pot? "Takoj ko sem prišla v Slovenijo, sem se vpisala v alpinistično šolo v Mengšu. V njej sem se naučila precej več kot v planinskem tečaju v Argentini. Vseeno sem nekaj prakse že imela, saj je v naši družini nekaj navdušenih gornikov. Z alpinizmom se je ukvarjal že oče Boris, stric pa me je leta 1987 vodil prek Slovenske smeri na Triglav. Pozneje, leta 1992, sem šla na Mont Blanc. Vseeno pa se je resno ukvarjanje z alpinizmom začelo šele v Sloveniji." Kljub relativno kratki alpinistični karieri imate že nekaj izkušenj v visokih gorah. Kje ste plezali doslej? "Z alpinisti iz Mengša, Kamnika in Domžal sem šla predlani na odpravo v Peru. Ker večina izmed nas Še ni bila na takih višinah, je bila to priložnost za preizkus zmogljivosti in nabiranje izkušenj. Za aklimatizacijo smo se vzpeli na 5757 metrov visoki Pisco. Čeprav se med pristopom v bazni tabor nisem najbolje počutila, je bilo pozneje vse v redu. Vzpela sem se tudi po Slovenski smeri na 6025 metrov visoki Artesonraju, moj prvi šesttisočak. Razen v Južni Ameriki sem plezala v italijanskih Dolomitih, francoskih Centralnih Alpah, grški Meteori m hrvaški Pakleni-ci. Seveda sem rada tudi v slovenskih gorah, kjer plezam najmanj enkrat na teden. Največ zahajam v Kamniške Alpe, ker so najbližje domu." Med več kot 80 vašimi vzponi so tudi slovite klasične smeri v tujini. Ste v njih plezali v navezi? "V težjih smereh vedno plezam v navezi. Moj najboljši soplezalec, ki je tudi moj fant, je Klemen Mali. On je bolj izkušen, saj pleza že osem let. Lani sva skupaj odšla v Patagonijo, kjer sva se želela vzpeti na Fitz Roy. To so nama preprečile slabe vremenske razmere, a sva vseeno preplezala tri krajše smeri, eno tudi prvenstveno varianto. Med vzponi po znanih smereh je bil precej zahteven Bonattijev steber v Malem Druju. Sama smer sicer ni tako težavna, a je vzpon s pristopom in sestopom vred trajal kar 24 ur. Bila sva med prvimi plezalci, ki so v lanski sezoni uspeli v smereh v Centralnih Alpah, saj je bilo tudi tam slabo vreme. Alpinizem je zame ne le to, da se vzpnem po neki smeri, ampak vse dogajanje okrog plezanja. Priprave na odpravo, pot v daljne kraje, spoznavanje novih ljudi, vse to je zanimivo." Sedaj odhajate ponovno na pot! Kam? "Ta ponedeljek, 19. januarja 1998, greva s Klemenom v Patagonijo. Cilj je spet Fitz Roy, kjer naju čaka Casarottov steber. Odprava bo trajala približno dva meseca, pridružil pa se nama bo še prijatelj iz Argentine." Stojan Saje -7T12 dol4. januarja 5% bunde, hlače, kombinezoni, rokavice, tekaški kompleti RAI-SKl -20% otroške bunde, kombinezoni in kompleti RAI-SKl, bunde in termovelurji THINK PINK, puhovke MONT, zimske hlače NIKE in MIZUNO, kape BULA in NIKE, trenirke LOTTO in RAI-SKl Obiščite nas med tednom od 9. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. 1998 Tovarne delavcem • ' ^ > W -K 7 Tovarna Verig v V Lfjco/i je ena od W ■ tovor«, fcj so j/ve-menile podobo kraja. Od leta 1922 so se Lesce silovito razrasle prav po njeni zaslugi. Veriga je dajala kruh mojemu očetu in njegovemu očetu. Spomnim se, kako sem očetu nosil malico k obratu telkih verig. Spomnim se, kako je Veriga rasla, kako je bila tam, kjer smo otroci iz Kravje doline igrali nogomet in kurili kres, v osemdesetih letih pozidana tovarniška hala, ki nikdar ni povsem zaiivela. Gradbeniška ekspanzija Verige je bila ena od kock v piramidi, v katero se je pokopal socializem. Pokopal se je z iluzijo, da je mogoče z gradnjo telkoidnustrijskih gigantov, dinozavrov industrijske revolucije, rešiti sveto prole-tarsko stvar. Utopija je pregorela, ni imela več razvojne potence. Proletariat ni bil več izgovor za ravnanje oblastnikov. Prišlo je podriavl-jenje, lastninjenje. Proletariat po novem nima nobene prave cene več, ne kot ideološki fetiš ne kot pogajalski partner delodajalcem in driavi. Zdaj paradira nova upravljalska elita. Eni od glasnikov novega reda so nekaki komisarski upravitelji nekdanjega družbenega premoženja, ki čaka na svojo lastinjenjsko usodo. Za nacističnimi in komunističnimi so novodobni upravitelji državnih podjetij tretja generacija komisarjev v tem stoletju. Vedno so bili neprijetni. Nacistični so prevzeli v upravo zaplenjeno premolenje izgnanih Slovencev, komunistični so ieli sadove ekspropriacije ekspropriatorjev. Sledijo jim komisarski upravitelji nove drlave Slovenije, ki pa so tudi bolj črni krokarji kot angeli rešeniki. Vendar v nasprotju s svojimi predhodniki njihova ost delovanja ni uničenje narodno zavednih ali premožnežev nasploh, ampak vzpostavitev pogojev za nastanek novega kapitalističnega razreda. Njihova ost delovanja je destrukcija proletarskosti kot jo je vzpostavil samoupravni socializem. In zdi se, da jim pravzaprav nihče nič ne more. Samo opazujemo, kako se selijo iz podjetja v podjetje, odpuščajo, likvidirajo. Tudi v Verigi je tako. Vendar Veriga je bila temelj razvoja Lesc, eden od simbolov okolja. Veriga je gradila stanovanja, pošiljala je delavce letovat na morje, plačevala je za druibeni center, za gasilce, za društva (igral sem košarko v Verigini ekipi) in še mnogokaj v Lescah je bilo plačanega iz Verige. Veriga je dajala kruh več kot 1400 delavcem. Ko se je začelo razpadanje, je brez dela je ostalo več kot tisoč ljudi. In med tisočem ni bilo enega, ki bi se dvignil v upor? V proletarski jezi, v ihti hlapca Jerneja. Ni ga bilo. Brez upora so odšli. Brez volje, da bi ostali, da bi rešili, da bi dokazali, da niso za odpis. Veriga se je sesuvala in se še sesuva. Sesuva se tako kot da je nikomur ne bi bilo mar. Toda med tistimi, ki so odšli vrez besed, so bili tudi taki, ki so vedeli, da bi se morda še dalo reševati vsaj del proizvodnje, vsaj nekaj zaposlenosti. Pa tudi oni se niso Jože Dežman, zunanji sodelavec potegnili za tovarno, niso je hoteli imeti za svoje. Še danes poslušam govorice o tem, kako imajo za teike, sidrne in visokoodporne verige dovolj naročil, da bi lahko uspešno poslovale. Pa vendar med zaposlenimi ni junaka, ki bi zahteval: "Prevzeli bomo, kar je ostalo na pogorišču. Ne uničiti nas do konca!" Ali je molno, da bi jim, če bi se organizirali, ponudili svoj način nadaljevanja proizvodnje, drlava dopustila, da skušajo ohraniti vsaj nekaj delovnih mest, vsaj del programa? Ali ne bi bilo pošteno, da bi ta drlava, ki tako uspešno pošilja svoje likvidacijske komisarje po deteli, da poganjajo ljudi na cesto, poskusila vsaj enkrat ponuditi delavcem roko? Ali bi lahko delavci v Verigi (če bi se seveda organizirali) dobili vsaj toliko priložnosti kot jih je imel npr. gospod komisar Jevšnik v svojem dolgem pohodu skozi Plamen in Verigo? Kdo v tej driavi bi se bil pripravljen pozabavati s tem vprašanjem? Naj omenim še primer Plamen. Za-drugarji kroparske kovinarske zadruge, ki je bila po vojni nacionalizirana in je iz 1 nje nastala tovarna Plamen, so vložili denacionalizacijski zahtevek. Nanj niso dobili odgovora, verjetno bo Plamen odplaval po Kroparici. Da ne bi kdo mislil, da sem kakšen samoupravnosocialistični nostalgik, naj spomnim na poročila o tem, kako so na Švedskem v industrijskih okoljih, ki so prišla v krizo, ponudili delavcem obrate. Dali so jim priložnost, naj samoupravno rešujejo, kar se rešiti da. Sem svetnik občinskega sveta v Radovljici in član sveta krajevne skupnosti Lesce. Veni in drugi vlogi sem se večkrat spraševal, ali naj se oglasim tako v zvezi Z Verigo kot v zvezi z Plamenom. Ali je interveniranje organov samoupravnih skupnosti ob vprašanjih, ki o njih odločajo driava, sindikati in kapitalisti, utemeljeno? Občina Radovljica je preko projekta obveznic vložila v Verigo kar nekaj kapitala. Ali je sedaj interes občine le to, da bi sklenila kako kravjo kupčijo in sodelovala pri delitvi mrhovine Verige, ali pa bi bila pripravljena vloiili svoj delei v podporo ekipi, ki bi želela ohraniti del proizvodnje? Ali bi bila torej občina lahko soustanovitelj delavske zadruge? Ali lahko v Krajevni skupnosti Lesce tolikanj povzdignemo glas, da se bo slišalo, da nam za Verigo ni vseeno. Ali nam je vseeno, kako bodo razprodali nekaj, kar je nekoč realno pripadalo kraju? Ali hočemo, da bo Veriga še naprej Uvela tako, da bo dajala kruh in prispevala k razvoju kraja? Ne občina ne krajevna skupnost ne bosta mogli odločiti o usodi Verige. Pa vendar lahko vsaj z usmeritvijo kapitala, ki je bil vezan v Verigi in z določanjem svojih interesov pri prostorskem načrtovanju le prispevata svoje pogajalsko izhodišče pri razkroju oz.razvoju Verige. Sanje PREJEU SMO Branko G rim.s, zunanji sodelavec Delavci, driava, samouprava dialog možen? aH je Pred leti je bil uspešnica film o tajnem agentu 007 z odlično glasbo, katere osnovna misel je bila, da živiš samo dvakrat - enkrat v resnici in enkrat v svojih sanjah. Vsega dogajanja, povezanega s sanjami, ni še nihče nikoli dodobra pojasnil. Marsikomu se je le zgodilo, da je prvič v življenju prišel v neki kraj, pa se mu je vse zdelo nekam znano - kot da bi tam že bil. Prav tak nestvaren občutek enkrat že videnega dogajanja v slovenski politiki je prejšnji teden najbrž dobila večina opazovalcev. Če kje na tem svetu, potem v slovenski politiki zagotovo velja načelo, da se zgodovina ponavlja. Ne le v sanjah, ampak (žal) tudi v resnici. Dogajanje v minulem tednu je namreč v svojem bistvu povsem enako tistemu izpred dveh let. Pred dvema letoma je SDS v parlamentu vložila predlog zakona, s katerim je predlagala volitve poslancev Državnega zbora po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu (glasovanje za ljudi namesto za liste političnih strank), nato pa še referendum. S strani politikov in strank, ki si ne želijo preglednega večinskega volilnega sistema, saj ta namesto balkanskih "mučk" omogoča uresničitev osebne odgovornosti, se je najprej usulo morje očitkov. Ko je postalo očitno, da za diskreditiranje ideje o bolj poštenih volitvah, s katero se je po anketah strinjalo do 95 odstotkov (11) ljudi, samo propaganda v "neodvisnih medijih" ni dovolj (dovolj hitro se je zbralo potrebnih 40.000 podpisov), so bili v parlamentu vloženi še trije predlogi (poslanci, LDS, Državni svet), s katerimi se je poskušalo narediti zmedo in idejo razvode-niti. Zgodbe o kršitvah Ustave pri blokiranju pobude za neposredne in poštene volitve so najbrž znane vsem. Zakaj se je takrat diskreditiralo in blokiralo prvič uresničeno državljansko pobudo, je lahko vsakdo spoznal ob prestopu poslanca Cirila Pucka, saj prav na tem temelji sedanja vlada. Vložitev predloga resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnga režima je v "neodvisnih" medijih povzročila pravo histerijo. Javnost je bila namesto poročil o vsebini resolucije deležna "podučevan-ja" o tem, da "se ne sem gledati nazaj". Toda ankete so pokazale, da je ves rezultat medijske kampanje, s katero se je poskušalo preprečiti obsodbo totalitarnega režima, samo ta, da se je delež ljudi, ki izrecno podpira to pobudo zmanjšal z več kot 60 odstotkov na okoli 53 odstotkov. V nasprotju z vtisom, ki nastane ob prebiranju "neodvisnih" medijev, absolutna (!) večina volivcev podpira pobudo, da se tudi pravno potegne črta pod prejšnji režim. Zato je bil prejšnji teden storjen naslednji korak v že znanem scenariju: vložene so še tri (kako simbolično - glej zgoraj...) nove deklaracije. Po eno sta vložili ZLSD (pisala jo je Spo-menka Hribar - Diklič) ter LDS, eno pa je v Državnem svetu (stara pesem - glej zgoraj...) vložil dr. Veljko Rus. Vlaganje novih in novih resolucij sedaj zagotovo ne bo več interpretirano kot "zazrtost v preteklost", ampak (stavim) kot "odgovoren poskus, da bi... (dopišite poljubno floskulo)". Stranke kontinuitete temeljijo na mitih prejšnjega režima, zato se še predobro zavedajo pomena interpretacije zgodovine. Vzrok za poplavo deklaracij je najbrž tudi pritisk iz tujine. Najslabše bo, če bo namesto ponujenega dogovora (vseh!) strank prišlo do preglasovanja in sprejetja pomanjkljivega dokumenta, ki ne bo pomenil ničesar. Obračun s totalitarnim režimom je vstopnica v družbo demokratičnih držav. Neki znan politik se je pod vtisom medijske kampanje pri-dušalo, da bi on "če bi se moral odločiti za ustanovitev komisije za raziskavo korupcije ter komisije za raziskavo povojnih pobojev, brez pomiselka odločil za prvo". Prav v tem se skriva bistvo pasti, v katero vedno znova padajo politiki demokratičnih strank - takšna dilema je lažna. V resnici komisijo za preiskavo korupcije danes potrebujemo prav zaradi vsega tistega, kar je posledica dogajanja, ki naj bi ga raziskala komisija o povojnih pobojih. Preprosto rečeno -narod, ki si ni sposoben sami prizanti resnice o svoji zgodovini v vseh njenih dimenzijah (tudi najbolj negativnih) in na tej osnovi postaviti dobrih temeljev, nima prihodnosti. Zgodbe o tem, kako zlahka tujci postajajo lastniki slovenskega premoženja, to staro resnico žal potrjujejo vsak dan. Kitajski pregovor pravi, da kdor preveč verjame v svoje sanje, življenje prespi. Kranjsko krožno križišče z druge strani Odprtje križišča s krožnim prometom dne 7. 11. 1997 je predstavljalo olajšanje za vse tiste voznike, ki so se vsakodnevno prebijali skozi to nevarno križišče, imenovano tudi Gubinovo križišče. Priča smo umirjanju prometnih tokov in zagotavljanju enakomernega pretoka vozil, kar je osnovni namen takega križišča. Kot vsaka novost bo tudi to križišče potrebovalo nekaj časa, da se ga vozniki navadijo in ena izmed najbolj črnih točk v kranjskem prometu bo odpravljena. Kljub temu da križišče še ni popolnoma končano, pa sem opazil nekaj tehničnih pomanjkljivosti projektanta, ki jih je nujno potrebno popraviti, preden se objekt tehnično prevzame in preda svojemu namenu. V nasprotnem primeru bo križišče postalo nevarno, ker bo prihajalo do karambolnih situacij, ki smo jim bili priča zadnji mesec. 1. V sredini krožnega križišča je visok kup zemlje, ki popolnoma zakrije pregled nad križiščem. Premer križišča, krivina vozišča, prečni nagib, morajo vozilom omogočiti hitrost med 30 in 40 km/ h. Preglednost nad celotnim križiščem omogoča vozniku lažje ocenjevanje določene situacije in s tem pravilno ukrepanje. Pri našh severnih sosedih je možno videti krožno križišče, ki ima po 4 prometne pasove, vendar imajo vsa zelen otok v isti ravnini. Krožno križišče mora biti pregledno, s tem je funkcionalno in obenem varno. 2. Dne 14. U. 1997 so izvajalci označili križišče s talnimi označbami tako, da so med drugim narisali dva prometna pasova v samem križišču in s tem naredili drugo napako in s tem nevarnost za voznike. Pa ne zato, kot bi marsikdo mislil, da sta prometna pasova preozka. Vzrok je ta, da so razmaki med uvozi in izvozi pretesno eden za drugim in vozniku ne dovoljujejo, da bi se normalno razvrstil iz notranjega v zunanji pas, ne da bi pri tem oviral voznika, ki je že v zunanjem pasu. To se kaže zlasti ob prometnih konicah, ko je gostota prometa večja. Zapuščanje krožnega križišča z notranjega pasu zlasti v gostem prometu je nevarno in mnogokrat tvegano početje in v takem primeru ni daleč od prometne nesreče. Da bi se vozniki izognili tej nevarnosti uporabljalo skoraj izključno zunanji pas, s tem pa notranji pas izgubi svoj pomen. 3. Zavoji na uvoznih in izvoznih pasovih so preostri, še zlasti sedaj, ko je zaradi že omenjenega kupa zemlje voznikova pozornost osredotočena v levo prednostno stran, pri tem pa izgubi lego na vozišču oz. se nepotrebno ustavlja. Uvozi in izvozi v krožno križišče morajo biti elegantni in tekoči. Morda bo izvajalec to napako še odpravil, kajti kupi granitnih kock kažejo, da ta dela še niso zaključena. Da bi kranjsko krožno križišče postalo pregledno in obenem varno, je potrebno takoj odstraniti kup zemlje v sredini križišča in zbrisati črto, ki označuje prometna pasova v križišču. To se lahko naredi v enem dopoldnevu brez kakršnih koli dodatnih finančnih stroškov Objekt mora biti tehnično prevzet, ko bodo končana vsa gradbenajn ostala tehnična dela. Upam, da imajo na MNZ v svojih vrstah tudi strokovnjaka, ki bo te pri' pombe upošteval. Pri izgradnji krožnih križišč v Sloveniji še ni enotne metodologije in je izgradnja vsakega križišča prepuščena znanju in izkušnjami, ki jih ima posamezni projektant, prav zato pa moramo biti uporabniki še toliko bolj pozorni, da ne bi nosi'1 posledic projektantovih slabih zamisli. Emil Humar, dipl. ing* ti PORUČITI 223-111 gOBISKALI o VAS BOMO 213 Živeti s podganami Moje drage "usode", s katerimi sem se v zadnjem mesecu srečala, so me "prisilile", da sem začela o marsičem razmišljati. Naprimer o tem, da imajo nekateri med nami tako neverjetno življenjsko pot, da jim je komaj verjeti. Da se na posameznike kot mana z neba leta in leta vsuvajo same težave, tegobe in skrbi. Komaj se izkopljejo iz enega dreka, jih že pokoplje drugi, da se pogreznejo še globlje. Tudi če slučajno kdaj pa kdaj opazijo rešilno bilko, je niti ne zagrabijo, ker enostavno ne zaupajo več temu, kar vidijo. Ko vprašam, ali lahko kaj pomagam, me pogledajo z očmi, v katerih je že zdavnaj ugasnilo upanje. In takrat se začnem spraševati, ali sploh še zmorem ali zmoremo sočustvovati, narediti kaj otipljivega? Tisti, ki živijo srečno in zadovoljno zmajujejo nad mano, češ kaj mi je treba, da se ukvarjam s problematičnimi ljudmi. Oni pa, ki so že kdaj doživeli kaj hudega, se največkrat bojijo, da se bodo nesreče ponovno "nalezli" še sami. Tako nastane začaran krog, ko pravzaprav opazimo marsikaj, le naredimo se, kot da je okoli nas vse lepo in prav. Tudi Ljuba, ženska pri štiridesetih, sodi med tiste, ki so jo mnogi že zdavnaj odpisali. Ožja družina se ji je odrekla, moža že nekaj let ni videla, hči, ki jo je imela dolga leta v reji, se danes obrne stran, ko jo vidi. USODE Piše: Milena Mikiavčič Prijateljic nima, le sem in tja se najde kakšen "prijatelj", ki pa ji želi izkazovati svojo naklonjenost le toliko časa, dokler ne dobi tistega, po kar je prišel. Ljuba živi v taki luknji, da me je še danes groza, ko pomislim na vso svinjarijo, po kateri sem hodila, preden sva se znašli v prostoru, ki mu ljubkovalno reče sprejemni-ca. Po steni teče, smrdi, da o miših in morda tudi o podganah ne govorim. Tisto popoldne te golazni sicer nisem videla, verjamem pa, da stola ni oglodala sama. Ljuba pravzaprav živi čisto spodobno življenje. Dokler ne odgrnemo zavese in ne poškilimo za "oder". "Sem snažilka, zaslužim okoli 35.000 tisočakov, kakšen tolar pa dobim še s pospravljanjem po "privat hišah", se mi je pohvalila v še zmeraj čisti štajerščini. Za sproti, trdi, ima dovolj. Največ porabi za kavo in cigarete. Tudi pri kruhu ne "špara", da ne bom morda mislila, da ji gre slabo. Za hrano je potrebno zmeraj najprej poskrbeti. "Mama mije že kot otroku govorila, da bo lepota moje prekletstvo," se je grenko nasmehnila in si prižgala že nevem več katero cigareto. "Res sem morala biti lepa, kajti moški so se kar limali name. Hodila sem še v osnovno šolo, ko sem izgubila nedolžnost z učiteljem telovadbe. Tako se je zatrapal vame, da je kakšno leto potem hotel narediti samomor, ker ga nisem več šmerglala." Za Ljubo so izvedeli tudi fotografi. Ko se je vpisala na ekonomsko šolo, je bila njena fotografija prvič objavljena na naslovnici Antene. Bila je zelo ponosna. Vse stene sobe je imela polepljene s svojimi slikami. "Če fotografi niso bili pedri, so bili pa kurbirji," je rekla Ljuba. "Vsak mije najprej obljubljal ne vem kaj, potem pa sem morala iti z njim v posteljo. O, saj ni bilo tako hudo. Tega sem se še najlažje navadila. Če mi tip ni bil všeč, sem mislila na koga drugega in je šlo..." V šoli je zaradi tega že v prvem letniku pošteno škripalo. Toda ob prvi konferenci se je v internatu pojavil oče in jo pretepel kot psa. Zagrozil ji je, da jo bo ubil, če ne bo popravila ocen. "Bala sem se ga kot živega hudiča. Kadar je šlo zares, je znal podivjati. Zagrebla sem se v knjige, toda ne več kot toliko, da sem naredila letnik z dvema popravnima. Verjetno so mi nekateri profesorji pogledali skozi prste, ker sem bila že znana oseba." Moški so si jo podajali kot kljuko. Vsakemu je bilo všeč, če so okoli sebe sejali zavist, ko so bili v njeni družbi. Od njih je sprejemala durila in jih sproti pretapljala v denar. Bila je moderno oblečena, največ je kupovala v Trstu. "Imela sem še dve sestri in enega brata. Ker smo bili doma dokaj verni, so se nad mojim načinom življenja zgražali. Posebno brat je velikokrat ujel kakšne govorice o meni, toda nikoli me ni zatožil očetu. Bal se ga je prav tako kot jaz. Če danes pomislim, bi bilo lahko marsikaj drugače, če ne bi bil oče tako nasilen. Brata je naprimer nekoč tiščal z glavo v čeber z vodo, ker je nekje slišal, da je kradel žvečilne iz avtomatov. Mamo je treščil ob zid, da je bila vsa krvava. Tudi s sodelavci v službi ni bil nič drugačen. Pač tak je bil..." "No, pa kaj bi dolgovezila... Ker smo se ga vsi bali, je vsak izmed nas šel svoj pot. Zaradi strahu pred nasiljem smo si postali tujci." Ljuba je morala tretji letnik ponavljati. Zaradi tega je tudi izgubila štipendijo. Ko je prinesla spričevalo domov, je poneverila ocene, da sta bila starša prepričana, da je vse v redu. "K meni je prišel neki moški in me vprašal, ali bi me lahko fotografiral golo. Mene in še nekega fanta, da bodo potem sestavili album in to prodajali. Takrat še ni bilo sexi video kaset. Ker sem bila brez denarja, novo šolsko leto pa je bilo pred vrati, sem pristala. Povsem enostavno ni bilo, m sekirala se pa tudi nisem. Kaj pa je ena gola g fotografija?! Kdo v Nemčiji in Franciji me | bo prepoznal?! Nihče. Tako sem se tolažila, ko sem vstopila v atelje." (konec prihodnjič) te si srečen - streljaš Naslov skorajda nakazuje političen članek • ker govori o streljanju; vendar bo nekaj občečlovešlcega, cleo občeži-valskega, saj zadeva vse stranke, veroizpovedi, narodnosti, vse barve kol, tudi vse novodobne skupine o blaženstvu na svetu - pa celo živali in društva za njihovo varstvo. Dejstva: - včasih so streljali ob Veliki noči: dokaz zmage nad smrtjo • streljali so ob državnih Paznikih: dokaz zmage nad sovražniki (vseeno katerimi) • s streljanjem so napovedovali rojstne dneve političnih °seb, ki so združevale in Predstavljale moč Zaključek: Streljanje torej ni dokaz sreče, ampak moči, premoči. V sedanjem času je nadvse Pomembno biti močan (celo °°lj kot pameten, delaven, Pošten ali lep) - najbrž se Zato ali tudi zato strelja vsevprek, ob vseh mogočih Praznikih in navadnih dnevih, samo da vsako bitje dokaže, kako je močno, da nekaj zmore - čeprav samo streljati. Govorimo in pišemo o varstvu okolja (preganjamo bolhe, miši, podgane, divje • nadstropju sta dve stanovanji lOO.fJs in 75 m2, cena po dogovoru. AGE'v Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-36- Kupim manjšo HIŠO v Gorenji vasi do 50.000 DEM. »681-291 1Q68 Kupim manjše gospodarsko poslopje v okolici Radovljice. »712-523 120« Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. »641-412 26461 V KRANJU Z OKOLICO, V ŠKOFJI LOKI Z OKOLICO TER NA ŠIRŠEM OBMOČJU GORENJSKE TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO IN HIŠO Z VRTOM ZA GOTOVINO! TEL 064 227 202 V KRANJSKI GOR! TAKOJ ZA GOTOVINO KUPIMO MANJŠO ENOTO DO 90.000 DEM. TEL 064 86-31-50 NA ŠIRŠEM OBMOČJU RADOVLJICE BLEDA IN JESENIC KUPIMO VEČ STANOVANJSKIH ENOT. POS-ING 064 863 150 KRANJ Z OKOLICO IN NA ŠIRŠEM OBMOČJU GORENJSKE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOB-NO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL 064 22 72 02 LOKALI Prodamo KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nadstr. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nadstropju za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji, KRANJ CENTER prodamo trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2, KRANJ Center, ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v atriju meščanske hiše cca 1000 DEM/m2. KRANJ Center v pritličju meščanske hiše prodamo NOV trgovski lokal, 70 m2. 1550 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123lo 84_ V Kranju prodamo gostinski objekt v obratovanju s pokrito teraso, celotne uporabne površine cca. 106 m2 , z vsemi priključki, možnost takojšnega prevzema, cena 370.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ Prodamo v Kranju nove PROIZVODNE PROSTORE, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju. K3 KERN d.o.o. »221-353, 222-566 in fax 221-785_462 MEDVODE prodamo več poslovnih prostorov v izgradnji na dobri lokaciji, LJUBLJANA, Dunajska c. Celovška c, prodamo več poslovnih prostorov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123_225 Kranj - okolica ODDAMO poslovne prostore, primerne za trgovino in mirno dejavnost, skupno 130 m2, tel., CK, parkirni prostori. MIKE & comp. 226-503 408 PIA NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284, 15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, projektiranje (gradbeni, elektro in strojni projekti, statični izračuni), gradnjo, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD NATAŠA HLADNIK - OBLAK dipl. ing. arh. ARHITEKTA Studio, vodi projektiranje in svetovanje v zvezi z gradnjo in notranjo opremo. PIA ŠKOFJA LOKA © 623-117, 622-318 1. Prodamo Šk. Loka Novi svet 3 ss manjše stanovanje, cena ugodna 2. Prodamo Šk. Loka mansardno stanovanje, 90 m2, garaža + klet 3. Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo zemljo (klet + pritličje) 4. Prodamo Škofja Loka 2 s mansardno stan., 70 m2, cena ugodna 5. Prodamo Gabrška gora bivalni vikend 75m2 bivalne površine 6. Prodamo Mengeš, 3. nad., 2 ss, 63m2 7. Prodamo Dovlje - Mojstrana visokopritlično, podkletno stan. hišo 8. Prodamo Šk. Loka 2 ss s kabinetom 3 nad., možnost plačila na obroke 9. Prodamo Jarčja dolina pri Žireh, starejšokmečko hišo s pripadajočim kmet. zemljiščem 24000 m2 10. Prodamo Hotemaže parcelo 5000 m2, namenjeno za športne dejavnosti 11. Prodamo Frankovo nas. 2,5 sobno stanovanje z atrijem 12. Prodamo Šk. Loka center mesta 3 s 13. Kupimo Šk. Loka - Reteče -Godešič dvostanovanjsko hišo do 240.000 DEM 14. Prodamo Hotavlje stan. hišo, parcela 600 m2, cena ugodna 15. Prodamo Šk. Loka ind. cona prostore primerne za pisarne, trgovino ali delavniške prostore 16. Oddamo Šk. Loka - Godešič v najem poslovne prostore 17. Prodamo Šk. Loka-Podlubnik 2 ss s kabinetom, cena zelo ugodna 18. Prodamo - Železniki več stan. hiš različnih cenovnih razredov 19. Prodamo Zg. Bitnje zazidljivo parcelo 650 m2 20. Prodamo - Šk. Loka starejšo hišo z lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo 21. Prodamo Rovte nad Žirmi novejšo stan. hišo na parceli 2100 m2, cena 160.000 DEM PIA KRANJ S 312-622 1. Prodamo 2SS ob reki Savi, 55 m2 + 25 m2 galerije, 90.000 DEM 2. Prodamo več garsonjer, ugodno 3. Prodamo več 2 SS v šorlijevem nas. 4. Kupimo dvosobna in trisobna stanovanja v Šorlijeve naselju 5. Menjamo 3SS, Golnik, 70 m2, za atrijsko v Kranju 6. Kupimo več garsonjer, (20 - 30 m2), za znane kupce, nujno 7. Prodamo 5 SS v centru Kranja - II. nadstr., 111 m2 stan. pov. + neizdelana podstreha, popolnoma prenovljeno, v pritličju dva poslovna prostora 15 in 18 m2. Cena po dogovoru. 8. Prodamo 3 sobno stanovanje na Zlatem polju. 69 m2, cena 99.000 DEM - NUJNO 9. Prodamo 1,5 SS, 50 m2, Planina III in 2,5 SS, 75 m2, ugodno 10. Prodamo pisarne 140 m2, na atraktivni lokaciji, 800 DEM/m2 11. Oddamo več razi. posl. prostorov, primernih za pisarne, ugodno! 12. Prodamo več stanovanjskih hiš v okolici Kranja 13. Najamemo garsonjero in 2SS v Šorlijevem naselju, NUJNO! 14. Prodamo parcelo Lancovo (2260 m2), 50 dem/m2 15. Oddamo garsonjero in 1SS, 300-450 DEM, predplačila 16. Kupimo več stanovanjskih hiš za gotovino, Stražišče 17. Oddamo trgovino, 6 m2, odkup inventarja 8000 DEM, na odlični lokaciji 19. Prodamo cca 550 m2 novih poslovnih prostorih v poslovnem centru na atraktivni lokaciji! 20. Prodamo v Hrastju 2 x 400 m2 poslovno proizvodnega prostora, 700 DEM/m2 PIA JESENICE S 863-145 1. V Podkorenu kupimo vikend ali zazidljivo parcelo. 2. V Kranjski Gori kupimo garsonjero do 80.000 DEM - gotovina. 3. Na Jesenicah kupimo posl. prostor do 20 m2 - posarna 4. Na Jesenicah ali Kranjski Gon najamemo 2 SS. 5. Na Jesenicah najamemo 1 SS. 6. Najamemo manjši opremljen poslovni prostor do 20 m2. 7. V Radovljici najamemo 2 SS do 50 m2. PIA RADOVLJICA © 714-363 1. V okolici Bleda oddamo v najem večjo stan. hišo za daljše obdobje 2. Boh. Bistrica - oddamo v najem 2 SS, opremljeno stanovanje za daljše obdobje 3. V Radovljici ali okolici vzamemo v najem kmetijo za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa 4. N Bledu kupimo gradbeno parcelo 5. V okolici Radovljice prodamo takoj vseljivo hišo na parceli 1300 m2 6. 1 ss v Lescah menjamo z doplačilom za 2 ss v Ljubljani, bližina Kliničnega centra 7. V Radovljici kupimo dvoinpolsobno stanovanje do 90.000 DEM 8. V Radovljici ali okolici kupimo stanovanjsko hišo do 150.000 DEM 9. V Radovljici ali okolici kupimo zazidljivo parcelo za gradnjo stanovanjske hiše 10. V Radovljici, Lescah ali okolici kupimo stanovanjsko hišo 11. V Radovljici oddamo nove prostore vel, 63 m2 in novo neopremljeno 2SS vel. 52 m2, oboje skupaj ali posamično. 12. V Begunjah, ZgoŠi, Gorjah kupimo 1 sobno stanovanje 13. Na Gorenjskem vzamemo v najem gost. lokal 14. V Radovljici najamemo več 1 sobnih in 2 sobnih stanovanj 15. V Zatrniku oddamo v najem 1,5 ss v stan. hiši PIA TRŽIČ © 51-109 1. Najamemo 1 ss na Planini ali okoli avtobusne postaje Kranj 2. Najamemo dvosobno ali trisobno stanovanje v Tržiču 3. Prodamo 3ss na Ravnah, Tržič, 80 m2, 95.000 DEM 4. Prodamo 2 sobno stanovanje, Tržič, 81.000 DEM 5. Kupimo starejšo hišo v okolici Tržiča 6. Kupimo 1 ss v Bistrici pri Tržiču 7. Prodajamo in kupujemo več stanovanj 8. Oddamo prostor v najem, 90 m2, za mirrio obrtno dejavnost, cena p. d. 9. Kupimo dva 2 ss v Bistrici pri Tržiču z gotovino 10. Oddamo v najem prostor za mirno obrt 50 m2 11. Najamemo dve 1 ss v Tržiču z okolico do 300 DEM 12. Kupimo 2 ss Pristava ali Tržič -mesto Petek, 23.1 za vse artikle odprto od 8. do 19.30 ure bau/nax WQAK " V,LLACH, Maria-Gailer Str. 28, Tel. 0043 / 4242 - 32 5 38 - BELJAK ■ VILLACH, Behringstr. 24, Tel. 0043 / 4242 - 42 3 66 KUc G' Klagenfurter Str 41' Tel- 0043 / 4352 • 30 2 16 " SPITTAL/DRAU, Villacher Str. 103, Tel. 0043 / 4762 - 48 82 - CELOVEC -45 06ENFURT' GerberweS 46' SDdring' Tel. 0043 / 463 - 35 1 25 - VELIKOVEC - VOIKERMARKT, Klagenfurter Str. 44, Tel. 0043 / 4232 -Te| o " GRADEC " GRAZ LIEBENAU, Ostbahnstr. 6, Tel. 0043 / 316 - 46 57 35 - GRADEC VZHOD - GRAZ OST, C.-v.-H6tzendorfstr. 103a, WP'k,°43 1 316 * 47 15 95 " GRADEC SEVER - GRAZ NORD, VVeinzottlstr. 48, Tel. 0043 / 316 69 40 90 - GRADEC - GRAZ VVEBLING, ger Giirtel 22, Tel. 0043 / 316 - 29 49 40 - UPNICA • LEIBNITZ GRALLA, Gralla 55, Tel. 0043 / 3452 - 85 4 05 [d|DruJovkJ prodamo vrstno-končno boni.?1 mer>zije 11x 6,30 m, celotna ^Kletena, z vsemi priključki, z D' zn.0stJo odkupa zemljišča, cena SS? ?Ž90V0fU. AGENT Kranj (064) ali (064) 365-361 hi««0FJA L0KA Dolenja vas novo Qp°na Parceli cca 1200 m2, 390.000 hišo ' ?LED ZASIP dvostanovanjsko s,.'40 m2 poslovnih prostorov na NK* i 900 m2- KRANJ Struževo 1/2 gen« (Pritličje) z vrtom in garažo, Vani £ DEM- PREDOSLJE dvostano-na >t° hišo v 111 9r- fazi z delavnico cjlp.arcel' 500 m2. VODICE novo Darrstan°vanjsko hišo + 2 garaži na ^eli cca 900 m2, KRANJ S v no k-T oko|iu manjšo visokopritlič- v b!l CIRCE poslovnos tan. hišo nadora nii' LJUBN0 P" Podbrezju 50n -?stno grdnjo na parceli cca dvori * cena po dogovoru. BITNJE 65n nsko hišo 2 vrtom na parceli Mičw?mc+ 2 9araži- D0M NEPRE-?9^NINE, 22-33-00, 0609/650-123 tlork°k?J Krania prodamo novo hišo, tena 11x8nfi. celotna podkle-cena mo2r|ost poslovnih prostorov, m?) -£c Od°9°voru. AGENT Kranj 4) 365-360 ali (064) 365-361 V Žirovnici prodamo hišo staro 12 let, veliko cca 100 m2, podkletena, lahko dvostanovanjska, zraven še starejša kmečka hiša, vse skupaj je na 1.200 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja prodamo gospodarsko poslopje staro 8 let, tlorisne površine cca. 10 x 14 m, na 2000 m2 zemljišča, možnost poslovno stanovanjskega objekta, dostop s kamioni, cena 220.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. 401 kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh, PRODAMO MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna vikend parcela, 50 DEM/m2, HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenem pasu, RADOVLJICA tri parcele z lok. dok., cca 800 m2, 70 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 81 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno pacelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica - večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 82 HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ LJUBLJANA ali KRANJ BLED kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno o/adnjo, brez posrednika. ©228-088 KUPIMO KRANJ okolica gospodarsko poslopje ali delavnico. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_226 PARCELE PRODAMO Kranj okolica lepo sončno parcelo ob gozdu, 1200 m2 z gradbeno dokumentacijo, Britof cca 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, Kranj ob cesti cca 800 m2 za poslovno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 228 Na Krvavcu prodamo komplet opremljen apartma 60,50 m2 , visoko pritličje, z vsemi priključki, z balkonom, možnost prevzema takoj, cena 97.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja prodamo zazidljivo parcelo 1216 m2 z že izdano lokacijsko in gradbeno dokumentacijo za atrijsko hišo, z že plačano spremembo namembnosti, tlorisna površina hiše je cca. 135 m2, možnost prevzema takoj, cena 150.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 ■ BUJNA RDEČELASKA ANA 168/65/28 090 44 73 • TARA. SKODRANIH OGNJENIH LAS. 174/60/24 090 42 32 •ČRNOLASA DOLGONOGA PIKA, 175/58/25 0904471 • RADOVEDNA RJAVOLASKA DARJA. 169/63/27 090 4195 • NEŽNA, ROMANTIČNA TANJA, 168/55/26 090 4193 • DOMINANTNA LEPOTICA EVA, 180/70/29 090 4167 ■ SIMPATIČNA SVETLOLASA ANJA, 165/62/30 0904472 • BOGATO OBDARJENA LUCUA, 170/62/30 090 4192 - ČRNOLASA ŠTUDENTKA MOJCA, 172/60/22 090 42 30 - VEDEŽEVALKA IN ASTROLOGINJA KATJA 0904191 Na vašo željo vam uredimo stanje zemljiške knjige, sestavimo kupoprodajno pogodbo in svetujemo pri prodaji ali nakupu kakršnihkoli nepremičnin, informacije na tel. št. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju ali okolici kupimo večjo starejšo vilo in graščino na samem za že znanega kupca. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja prodamo 20 let staro hišo, delno podkleteno, dimenzije 8x 8,5 m, na 780 m2 zemljišča, vseljivo po dogovoru, cena 300.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju prodamo polovico stanovanjske hiše, hiša je stara 35 let, cca. 95 m2 stanovanjske površine in 400 m2 pripadajočega zemljišča, vseljivo po dogovoru, cena 150.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 HRAŠE zazidljivo parcelo 600 m2, urejena lokacijska dokumentacija, prodamo za 48.000 DEM. POSING 064 863 150 RADOVLJICA V MESTU PRODAMO hišo 9x8, staro 30 let za 170.000 DEM. POSING 064 863 977 JESENICE DVOSOBNO stanovanje 47 m2 prodamo za 39.000 DEM. POSING 064 863 150 RADOVLJICA garsonjero staro 4 leta prodamo! POSING 064 863 977 ŽIROVNICA garsonjera s kabinetom ugodno prodamo! POSING 064 863 150 JESENICE NA BOKALOVI prodamo lepo vzdrževano dvosobno stanovanje 53 m2 za 58.000 DEM. POSING 064 863 977 JESENICE v strogem centru trisobno 75 m2 prodamo za 71.000 DEM. POSING 064 863 150 JAVORNIK obnovljeno, dvosobno z balkonom, garažo, delavnico in urejenim vrtom ugodno prodamo! POSING 064 863 977 V okolici RADOVLJICE prodamo zazidljivo parcelo, na sončni, ravni legi, 600 m2, za 48.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici KRANJA oddamo zgornjo etažo nove hiše, 150 m2, CK, TEL, najemnina 900 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V KRANJU prodamo 1/2 hiše z vrtom, ločen vhod In ostali priključki, stara 23 let, za 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na VISOKEM pri Kranju prodamo novo visokopritlično stanovanjsko hišo, 465 m2 uporabne površine, parcela 850 m2, CK, za 550.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PRISTAVI pri TRŽIČU prodamo STARO GRAŠČINO z načrtom za obnovo, tloris 202 m2, parcela 707 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. DUPLJE, poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradbeni fazi, 570 m2 uporabne površine, parcela 877 m2, prodamo. CENA UGODNA. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo 30 let staro eno-nadstropno stanovanjsko hišo, na prometni lokaciji, primerno tudi za poslovne prostore, cena 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V POUČAH PRI BEGUNJAH prodamo obnovljeno, visokopritlično, dvostanovanjsko hišo, 126 m2, parcela 200 m2, možnost nakupa 1/2 hiše, cena 185.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V LESCAH prodamo visokopritlično hišo, 300 m2 uporabne površine, na parceli 785 m2. za 480.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. HIŠE PRODAMO LJUBLJANA Dobr-voa dvojček v izgradnji na parceli 660 m2, 2x160 m 2 biv. površine, MLAKA novejšo hišo na parceli 700 m2, DRULOVKA enodružinsko, vrstno končno hišo na manjši parceli, KRANJ Center na manjši parceli prodamo enodružinsko hišo primerno tudi za poslovno dejavnost, CERKLJE okolica starejšo pritlično hišo na manjši parceli 66000 DEM, KRANJ Primskovo pol hiše-PR. z Earažo in vrtom, 160.000 DEM. OM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_220 Kranj - okolica prodamo hišo In gospodarsko poslopje. Mike & čomp., 226-503 407 Prodamo v Kranju, na odlični prometni lokaciji STANOVANJSKO HIŠO na parceli 800 m2, primerna za poslovno dejavnost, 350 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_449 Prodamo Kranj - na mirni lokaciji starejšo HIŠO na parceli 1000 m2 za 160 000 DEM, BITNJE - noveišo HIŠO z ločenim gospodarskim poslopjem na parceli 1450 m2, za 360 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 450 Prodamo GORENJA VAS - obnovljeno poslovno stanovanjsko HIŠO na parceli 789 m2 za 158 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_4M Prodamo ŽIROVNICA - stanovanjsko HIŠO s parcelo 1200 m2, za 390 000 DEM, Kranj - nadstropno HIŠO do 3. GF, parcela 2500 m2 za 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 452 Prodamo CERKLJE - starejšo kmečko HIŠO, dvojček, na parceli 300 m2, za 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353. 222-566 in fax 221-785_453 Prodamo v bližini Kamnika starejšo HIŠO na parceli 1800 m2. Hiša stoji ob glavni cesti, cena 190 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_485 Prodamo vrstno HIŠO pri Tržiču, parcela 180 m2, za 200 000 DEM, 3 km iz Lesc prodamo 20 let staro HIŠO za 130 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221785 456 Prodamo v bližini Kranja staro HIŠO z gospodarskim poslopjem, parcela 1300 m2, za 120 000 DEM, v bližini Kranja starejšo, obnovljeno HIŠO z ločenim gosp. poslopjem, parcela 1220 m2 in GOZDA 1500 m2 za 280 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 457 V bližini Kranja prodamo HIŠO v gradnji, velikost 12 x 10m, ločeno poslopje 18 x 11 m, primerno za delavnico, parcela 2900 m2, za 410 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 459 Prodamo na Bledu VISOKOPRITLIČNO HIŠO, v pritličju delavnica 120 m2, v nadstropju stanovanje 120 m2, centralna in trofazni tok, parcela 1750 m2, cena 210 000 DEM, na Bledu VISOKOPRITLIČNO podkleteno HIŠO, do 3. GF, parcela 1200 m2, za 250 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 460 Kupimo v okolici Kranja ZAZIDLJIVE PARCELE, 600 m2 ali večje. Mike & Co. d.o.o., ©226-503 626 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO ob vznožju Storžiča v prijetnem in mirnem okolju. ©247-100, zvečer 1153 Kupim starejšo hišo z vrtom primerno za bivanje v okolici Kranja. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 1162 Kupim vikend v Tržiču in na Bledu. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 V garažni hiši v Bistrici prodam GARAŽO. ©53-581_iiee Na Dolenjskem 9 km od Šmarjeških toplic NUJNO prodamo majhno HIŠO z vodo in elektriko, potrebno obnove na 3800 m2 veliki parceli. Lepa in mirna lega ob gozdu, primerno za vikend, cena 24000 DEM. Takojšnje plačilo samo 19000 DEM. ©041/648-433 1174 Kupim hišo do 70.000 ali menjam za stanovanje. ©223-182 1199 Prodam starejšo VILO v okolici Bleda s pogledom na blejsko jezero 1000 m2. ©741-164 1212 Prodam smrekov in bukov GOZD. Smokuč 26, Žirovnica 1221 KRIŽE - pritlična, obnovljena hiša z vrtom, cena 130.000 DEM, naprodaj. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1222 PRIREDITVE Trio ali duo igra za ocehti, obletnice in zabave, s petjem. ©731-015 789 GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi TRIO BONSAY. Informacije na ©421-498 966 DUO BON-BON s priznano pevko nudi glasbo za vse priložnosti. ©50- 303 984 DUO BON-BON s priznano pevko nudi glasbo za vse priložnosti. ©632-170 1135 RDS STEREO 8 9.8 91.2 96.4 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI (l ŽtUŠ DIKU, FAKTA ALI PA* ZA OBČASNA SRCĆAHIA ALI M SNO ZVaO. POKLICI TAKOJ, Z VESCLKM TI BOMO POMAGALI! 090 42 51 POSLOVNI STIKI DELNICE skladov in podjetij odkupujemo. Gotovina takoj na domu. 0041/676-170,061/1591-810 12 Odkupujemo vse vrste delnic za gotovino. Pridemo tudi na dom. ©0609/611-454 873 Delnice, LIP Bled, Kompas, MTS, Telekom, Gorenjski tisk, Kompas sklad 3, kupim. ©491-487 1127 Takoj nujno rabim 5000 DEM ali 500.000 SIT za dobo enega leta. Obresti po dogovoru ter pogodba pri notarju. Šifra: STANOVANJ E-GORENJSKA 1224 DELNICE: Save, Telekom, Color, Gorenje, Merkur, Živila, Gorenjski tisk, Krka, Petrol, Union, odkupujemo. Pridemo na dom, plačilo takoj z gotovino. 0312-385 22825 ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega trka, Gorenja, Aerodroma, in ostale. ©310-537, 041/68-68-19 23812 RAZNO PRODAM Rdečo peso in pralni stroj Gorenje, star 12 let, v obratovanju, prodam za 15.000 SIT. 13491-324 1074 Prodam SUHA BUKOVA DRVA cepljena, ©641-202 1079 Prodam suha hrastova in mešana DRVA. Sebenje 36, Križe 1088 Lesene GAJBICE nove, nov klarinet ES, diatonično HARMONIKO Železnik C,F,B. ©681-102 1090 Prodam lepa suha bukova DRVA. ©403-635 1151 Prodam Zastavo 750 reg., novo pasjo uto, Tomos avtomatik, hrastove stožinke. ©57-977 1179 R 4 starejša, vozna cela In traktorsko škropilnico 200 I, prodam. ©736-460, dopoldan 1202 Podarim zamrzovalno SKRINJO LTH in prodam suha bukova drva. ©631- 017 1208 STAN. OPREMA ITISON 4x5 m nov prodam. ©632-465 1072 Prodam kotno sedežno garnituro. ©222-524 1102 Prodam sedežno garnituro. ©731-519 1105 Prodamo REGAL, 4.30 m, rjave barve, lepo ohranjen. ©325-6401111 Prodam kopalno KAD za vzidavo s sedežem Silba 140 Novoles, novo za 10.000 SIT. ©622-795 1205 ŠPORT SMUČARSKA OPREMA, drsalke rabljeno, prodamo. RUBIN-Kokrica, 245-478 1082 SMUČI Elan 190 cm z vezmi Marker, prodam. ©326-869 H87 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 0609/628-616 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 3 Menjava olja, izpušnih cevi, rezervnih delov avtomobilov. ©245-450 34 Rolete, žaluzije, lemelne zavese, plise zavese, komarniki, karnise PVC ter screen senčila - izdelava, montaža, popravila. ©061/13-22-001, 041/676-041 ei TV, VIDEO, VIDEOKAMERE, CD, STOLPE in ostalo popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2 (kino Center), Kranj. ©222-004 131 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz, prevzem kompletnih zidarskih del novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Tel.: 061/817-285,061/817-727, GSM 041/643-529 VODOVODNE INSTALACIJE, POPRAVILA IN NOVOGRADNJE. ©81- 124 1B3 Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje laminatov. ©422-193 409 ELEKTROINSTALACIJE - pri obnovi stanovanj, hiš, lokalov in izdelava novih. ©325-815 634 BOJLERJI, PIPE, KOTLIČKI, VENTILI, PRALNI STROJI - popravila in montaža. ©325-815 635 Izdelava podstrešnih stanovanj s predelnimi stenami v KAUF izvedbi, montaža Armstrong stropov. ©064/ 491-425 ali 224-373_640 Popravila vseh vrst TV aparatov - TV GORENJE TUDI NA DOMU. ©331-199_641 OLJNE GORILNIKE - avtomatiko servisiramo, montiramo, izmerimo izkoristek. BETA-S,d.o.o., tel. fax 874-059 686 SANACIJA DIMNIKOV iz nerjaveče pločevine z 10 letno garancijo, VRTANJE DIMNIKOV, IZGOREVAL-NO TEHNIČNI RAČUN. ©631-264 748 MREŽE - kovinske, zaščitne proti vlomu in okrasne za vse vrste oken in vrat izdelujemo po naročilu. ©064/ 806-026 753 SERVIS VODOVODNIH INSTALACIJ: manjša popravila, renoviranje, novogradnje. NON STOP, 51-469 bos POMLADNI VETER 090 43 Ol TOGOvORI-STIKI-POKLIČI KAJ VODOVODNE INSTALACIJE HITRO, KVALITETNO in po konkurenčnih cenah. ©332-061_971 Rolete, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata ter tuš kabine -izdelujemo, montiramo in sevisira-mo. ©061/713-310_1022 če potrebujete elektroinstalacijo hiše, stanovanja, poslovnega prostora, pokličite. ©84-397 1081 Dobavimo in montiramo rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese. LEKERO.d.o.o. c. na Rupo 45, ©245-125, 245-124 i096 Dobavimo in kvalitetno polagamo laminatne talne plošče po ugodnih cenah. LEKERO.d.o.o., C. na rupo 45, 3245-125, 245-124_1097 Z gips ploščami izdelujemo STROPE, PREDELNE STENE IN CELOTNE MANSARDE. Šuštar Roman, s.p., ©227-050 toga Ali potrebujete prevoz tovora, ali se selite? KOMBI PREVOZI po najnižjih cenah. 3621-609 1126 Izvajamo vsa slikopleskarska, fasa-derska in keramičarska dela. ©411-638 1126 Izdelava, prenova ter montaža kuhinj in ostalega pohištva. ©622-486 me STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss obnovljeno, 44,5 m2/IV., 80.000 DEM, KRANJ Planina II, 2 ss/V., 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Zlato polje NOVO GARSONJERO, 33 m2/ II., 73000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+27 m2 atrija, 115.000 DEM, KRANJ Planina II ugodno, 3 ss/XII, obnovljeno, 85 m2, 2 balkona, 1450 DEM/m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/lll. 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, ŠORLIJEVO NAS. 2 ss, 60 m2/lll., 95000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 75 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo, izdelava načrtov za adaptacije in notranjo ureditev prostorov. CENE UGODNE. MIKE & Co., 226-503 398 ŠORLIJEVA 1 ss, 41 m2, 1. nad., balkon, prodamo. MIKE & Co., 226- 503 398 Jesenice ugodno prodamo 2 ss, takoj vseljivo, obnovljeno, možna menjava za manjše stanovanje. MIKE & Comp. 226-503 403 Planina II zamenjamo 1 ss 52 m2, pritličje z atrijem, za majše 1 ss v I. ali II. nadstr. na Planini III ali Šorlijevi ulici. Mike & Co., ©226-503 404 Kranj - Vodovodni stolp, 3 ss, 65 m2, CK, balkon, prodam. Mike&Co.,226- 503 405 PRODAMO: KRANJ -1 ss, 42 m2 na Planini v 4. nadstr., za 75 000 DEM, 1 ss 37 m2, na Zlatem Polju v pritličju za 65 000 DEM, 1.5 ss 47 m2, v Hrastju v 1. nadstropju za 68 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_439 Prodamo v Kranju: 2 ss 49 m2, na Zlatem polju v 4. nadstr., za 77 000 DEM, 2 ss 55 m2, na Planini v 5. nadstr., za 90 000 DEM, 2 ss 67 m2, na Planini v 2. nadstr., za 99 000 DEM, 2 ss 64m2, na Planini v pritličju za 97 000 DEM, 2 ss 63 m2, na Planini v 2. nadstr., za 98 000 DEM, 2 ss 63 m2, na Planini v 4. nadstr. za 100 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 440 Prodamo Kranj: 2,5 ss 66 m2, za nebotičnikom, prenovljeno v etažno, CK, v pritličju za 105 000 DEM (primerno tudi za pisarne), 2.5 ss 75 m2, na Planini v 2. nadstr., v nizkem bloku za 127 000 DEM, 2,5 ss 68 m2, na Planini v 4. nadstr., za 110 000 DEM, 2.5 ss 92 m2, na Planini v 5. nadstr., za 147 000 DEM, 3 ss 77 m2, na Planini v 11. nadstr., za 115 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 442 TRŽIČ - BALOS, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 90 m2, v starejšem nizkem bloku, brez CK, cena 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo enosobno stanovanje, 50 M2, za 80.000 DEM in 2.5S stanovanje, 61 m2, za 94.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V POLJČAH pri BEGUNJAH prodamo 3-sobno stanovanje v obnovljeni visokopritlični hiši, 85 m2, CK, SATV, ločen vhod, cena 65.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na JESENICAH, v Podmežakli prodamo 3S stanovanje, v novejšem bloku, 77 m2, za 75.000 DEM. ŠVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PODLUBNIKU prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 52 m2, v prvem nadstropju, za 96.000 DEM, dvosobno stanovanje v 12. nadstropju, 61 m2, za 93.000 DEM in trisobno stanovanje v 2. nadstropju, 75 m2, za 118 000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU prodamo enosobno stanovanje, pregrajeno v dvosobno, 41 m2, za 77,000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V STRAŽIŠČU pri Kranju prodamo 1S stanovanje v hiši, 36 m2, kompletno obnovljeno, za 54.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo dvoetažno mansardno stanovanje, za 124.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. m um oomt glumcu! KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss obnovljeno, 68,30 m2/lll., 1700 DEM/m2, na 3 obroke, KRANJ Vodovodni stolp 3 ss obnovljeno, CK plin, 74 m2/lll, 130.000 DEM, KRANJ CENTER UGODNO 1460 DEM/m2, novo mansardno stanovanje, 70 m2/ll, KRANJ HUJE 3 ss+k, 83 m2/PR., nI CK, cena po dogovoru ali na obroke, BOHINJ St. Fužina prodamo več apartmajev s pogledom na jezero. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 76 KUPIMO KRANJ Planina kupimo 2 ss ali 3 ss atrijsko stanovanje. DOM NEPREMIČINE, 22-33-00, 0609/650-123_77 NAJAMEMO KRANJ 2 ss ali 3 ss za poslovneža z družino, KRANJ okolica 1 ss ali 2 ss za poslovneža. STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje, novo garsonjero in 3 ss, neopremljeno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 78 STANOVANJA PRODAMO MEDVODE več stanovanj v izgradnji, KRANJ Planina II 2 ss, 60 m2A/|l, 100.000 DEM, KRANJ Planina II 3 ss, 84 m2/l., 2 balkona, obnovljeno, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 227 Na PLANINI I v Kranju prodamo več velikih stanovanj, od 89 m2 do 94 m2, v Gubčevi, Vrečkovi in ulici Gorenjskega odreda. Cena od 135 do 145.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V GOGALOVI ULICI v Kranju prodamo 1-sobno stanovanje z balkonom, 48 m2, delno opremljeno, za 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI I prodamo več dvosobnih stanovanj različne velikosti, cena od 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI II prodamo enosobno stanovanje v pritličju, z atrijem, 42,5 m2, za 80.000 DEM, veliko 1S stanovanje z balkonom, 49,5 m2, za 83.000 DEM in 1.5S stanovanje, z dvema atrijema, 52 m2, za 92.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI III prodamo enosobno stanovanje, 34 m2, za 69.000 DEM, dvosobno stanovanje, 53 m2, za 92.000 DEM in trisobno stanovanje, 75 m2. za 122.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. STROJNI TLAKI Hitro in poceni informacije: 4 V# Tel.:061/841-846, Mob.:0609/629-514 J V meščanski hiši v centru KRANJA prodamo 2,5S stanovanje, 65 m2, delno obnovljeno, za 90.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na ZLATEM POLJU v Kranju prodamo obnovljeno enosobno stanovanje, 39 m2, KATV, telefon, cena 75.000 DEM in dvosobno stanovanje, 50 m2, za 77.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na KIDRIČEVI CESTI prodamo 3S stanovanje, 84 m2, delno obnovljeno, za 125.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V ŠORLIJEVI ULICI v Kranju prodamo dvosobno stanovanje, 55 m2, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V KRANJU v ZOISOVI ULICI prodamo 3S stanovanje, 72 m2, v tretjem nadstropju, vseljivo leta 2000, prepis možen takoj, cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ GOGALOVA prodamo enosobno stanovanje 48 m2 urejeno komfortno za 85.000 DEM. POSING, 064 224 210 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo enosobno stanovanje 41 m2, komfortno za 77.000 DEM in PODLUBNIK 38 m2, za 74.000 DEM. POSING, 064 224 210 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA prodamo dvosobni komfortni stanovan-ji:55 m2 PREUREJENO V DVOINPOLSOBNO za 97.000 DEM in 48 m2 lepa razporeditev za 85.000 DEM. POSING , 064 224 210 KRANJ PLANINA prodamo trisobno atrijsko stanovanje 82 m2, komfortno + 150 m2 atrija za 128.000 DEM. POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA prodamo štirisobno stanovanje 90 m2, komfortno atraktivna razporeditev za 139.000 DEM in 94 m2, takoj vseljivo za 145.000 DEM POSING 064 224 210 TRŽIČ prodamo štirisobno stanovanje 90 m2 v nizkem bloku za 95.000 DEM POSING 064 224 210 - I KRANJ prodamo enosobno stanovanje 38 m2 komfortno takoj vseljivo za 65.000 DEM. POSING 064 222 076 KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE ' 55 m2, KOMFORTNO ZA 95.000 t DEM. GOTOVINA! POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo trosobno stanovanje 74 m2 kompletno opremljen tudi z belo tehniko za 115.000 DEM in PARTIZANSKA TROSOBNO KOMFORTNO ZA 115.000 DEM. POSING 064 222 076 V Kranju na Planini, Zlatem polju in v Šorlijevem naselju kupimo več garsonjer za znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Mostah pri Žirovnici prodamo garsonjero 34,30 m2, 2.nadstropje, popolnoma adaptirano, telefon, brez CK, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo garsonjero cca. 26 m2, z vsemi priključki brez balkona, v pritličju, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V KRANJU KUPIMO VEČ ENOSOB-NIH STANOVANJ. LAHKO STAREJŠIH, POTREBNIH ADAPTACIJ, ZA ZNANE INTERESENTE. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Golniku nujno prodamo enosobno stanovanje 42,17 m2 visoko pritličje, z balkonom, CK, telefon po dogovoru, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju - ali okolica KUPIMO več enosobnih stanovanj po možnosti z vsemi priključki, lahko tudi starejše potrebno adaptacij, cene po dogovoru, za znane kupce. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 47,93 m2 v 3. nadstropju, z balkonom, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki, cena 85.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,80 m2, v drugem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje 65,60 m2, v četrtem nadstropju, z vsemi priključki, možnost takojšnega prevzema, cena 100.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Trg Rivoli prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 81 m2, 1. nadstropje, z vsemi priključki cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 aH (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje 64,50 m2, v 7. nadstropju, CK, KTV, tel., možnost takojšnega prevzema, cena 95.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 WILFAN Nepremičnine Koroška 10,4000 KRANJ Tel.: 064/360-270,360-260 V Kranju na Planina prodamo dvosobno stanovanje 63,30 m2, v 2. nadstropju, z vsemi priključki, vselitev in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 89,10 m2 , v 5. nadstropju z vsemi priključki, takoj vseljivo, cena 140.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja ODDAMO manjše neoopremljeno stanovanje v stanovanjski hiši z CK, brez balkona, predplačilo za 18 mesecev 5.500 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Zlatem polju prodamo trisobno stanovanje 70,10 m2, visoko pritličje, potrebno manjše obnove, cena 92.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo trisobno stanovanje 77,50 m2 v 11. nadstropju, z vsemi priključki, tel. po dogovoru, vseljivo po dogovoru, cena 120.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 PRODAMO KRANJ: 3 ss 85 m2 na Planini v 3. nadstr., nizek blok za 124 000 DEM, 3 ss 83 m2 na Planini v 11. nadstr., za 126 000 DEM, 3 ss 80 m2, na Planini v 6. nadstr., za 140 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-35* 222-566 in fax 221-785__^ Prodamo ŽIRI - v centru mesta ve|5 nedokončanih stanovanj po 1000 DEM/m2, GARSONJERE na Bledu Radovljici in Žirovnici. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 In fa* 221-785__ Prodamo RADOVLJICA - 2 ss, 50 m2, v 1. nadstr., na cesti Staneta Žagarja, cena 65 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fa* 221-785__J ZLATO POLJE - 2 ss, 61.50 m2, 2. nadstr., prodamo. Mike & Co. d.o.o., ©226-503_ «2 PLANINA - prodamo 2 ss, 63.10 m2. 5. nadstr. Mike & Co., d.o.o. ©226 503 ___«JJ Kupimo GARSONJERO in 1 sS stanovanje v Šorlijevi ul. ali na Planini III. Mike & Co. d.o.o., ©226-503 «8 Oddamo stanovanja: polovico HIŠE v Britofu, Bitnjah, v Podnartu, Zapu-žah in Šenčurju ter 1 ss na Drulovki ifl 1 ss v Šk. Loki. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 629 ____ V škofji Loki najamem eno ali dvo sobno stanovanje opremljeno do 400 DEM mesečno. ©061/18-51-772^ Jesenice - oddamo GARSONJER? 25 m2, 300 DEM/mes. ©22-33-00, 0609/650-123__«*» Prodamo SATANOVANJE na Planini III, 81 m2 ali menjamo za manjše. ©326-323 i109 Prodamo več hiš na Gorenjskem, dvo in tro-sobna stanovanja v Kranju. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 1159__ Najamemo več garsonjer in enosob' nih stanovanj na Gorenjskem. WIL* FAN-NEPREMIĆNINE, 360-270 jg Oddamo popolnoma prenovljeno stanovanje na Zlatem polju. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 ' 1161 PLANINA - TAKOJ PRODAMO lepo 2 ss, 63,30 m2, po 1700 DEM/n«. Mike&Comp. 226-503 K«4 ,1!/ KABELSKA TV tf^Jjl/^ KAMNIK - DOMŽALE lC^TlS Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! V Kranju na Planini prodamo enosobno stanovanje 42,50 m2 v četrtem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Več neobdelanih mansard različnih površin v centru Kranja ali v okolici kupimo za znanega interesenta, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 S 1. februarjem oddam opremljen^ 3ss. ©061/612-917__Hg V Radovljici prodam 2 ss, 4. nad., vseljivo 1. junija. ©714-707 ^J^497 1177 VBcVADA'd°o. AVTOINTEX proda PEu^'iPPEL KADETT 1.4 I. 90, jEOT 205 GL 86, GOLF JXD R6qMlxGE0T 309 GL e7, ALFA m\ il° 33 1-3 S 86, ZASTAVA L9I rh ALEK0 MOSKVIĆ 2131 CEDpc Dr,A SAMARA 1300 93, MER-CEDpI 5ENZ 1q0 2.0 I 86, MER-2.5 Tn, aBENZ 300 E 88, AUDI 100 1.8 i«1 AVANT 92, FORD D ESCORT staro * karavan 92. Možna menjava Preme; staro- nakup na kredit, PIS| vozil. ©224-029 H83 BMW 318 IS COUPE I. 93, odlično ohranjen, prodamo. AVTOGARANT 634-231_1120 RENAULT CLIO 1.2 RN I. 93, JUGO 45 I. 89, prodamo. AVTOGARANT 634-231_1121 FIAT UNO 45 S I. 87, GOLF JGLD I. 83, prodamo. AVTOGARANT 634-231 1122 CIMOS ZX AVANTAGE I. 92, JUGO 55 I. 88/89 prodamo. AVTOGARANT 634-231 1123 MAZDA 323 F GLX I. 90, R 4 I. 89, prodamo. AVTOGARANT 634-231 1124_ Prodam VVV POLO VARIANT 1.3, rdeče barve, reg. 31.12.93, 80.000 km. ©245-509, po 14. uri 1157 HALO KAVALIR V CENTRU PLANINE tel.:330-133 tel.:331-206 Prodam z 101 GT 55.1. 84, reg. do 7/ 98, garažiran, 900 DEM. Suljo Mula-lič, c. na Loko 15, Tržič H84 HYUNDAI KOMBI H 100 6 sedežni, I. 94, HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 93, HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 92, CIMOS AX 1.4 RD, I. 89, OPEL KADETT 1.3 S, I. 86, prodamo. Možen nakup na kredit ali menjava. Vozila so registrirana. AVTOHIŠA Lušina, Škofja Loka, Gosteče 8, ©652-200 1186 FIESTA 1.3 i FLAIR. I. 96, met. vijola barve, 35000 km, 15500 DEM, LAGUNA 2.0 RT, I. 94, srebrna, ESS, DCZ, ES, reg 9/98. 19700 DEM, PASSAT 1.8 karavan, I. 91, avtoma-tik, SV, CZ, ohranjen, 10700 DEM. CLIO 1.4 RT I. 93, bel, ohranjen, 11600 DEM. FRONTERA 2.4 I, I. 92, bela, 82000 km, ohranjena, 26800 DEM, TEMPRA 1.6 IE ŠX, I. 94/95, met. zelena, 1. last, 50.000 km, ohranjena, 14400 DEM. AVTO LESCE 719-118 1188 Bratov PraprotmHO, NAKLO Tef/f« 064/471-035 PRODAJA IN -jk MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^j^&P AVTOMOBILSKIH BLAŽIICEV ^MONROEF ESCORT 1.8 CLX diesel karavan, I. 92, rdeč, reg. 9/98, ohranjen, 11400 DEM. AVTO LESCE 719-118 H89 UNO 1.0 IE, I. 95, rdeč, 5 v, reg. 9/98, ohranjen, 8800 DEM. AVTO LESCE, 719-118 _1190 NISSAN SUNNY 1.4 LX limuzina, I. 91, rdeč, reg. 5/98, ohranjen, 9600 DEM. AVTO LESCE. 719-118 1191 VECTRA 2.0 I, I. 90, modra, 4 v. SV, AR, reg. 7/98, 9200 DEM. AVTO LESCE, 719-118_1193 UNOV 1.0 IE, I. 96/12, me. moder, reg. 12/98, 5 v, prvi lastnik, nove gume. 9900 DEM. AVTO LESCE, 719-118_1194 Prodam BMvV 316 letnik 1988, 109.000 km. ©311-897 H9S Prodam obnovljeno DIANO, reg. celo leto, rdeča, radio, ugodno. ©061 /627-116 popoldan 1204 AUDI 1300 model 76, garažiran, prodam za simbolično ceno. ©741-558__1213 Prodam JUGO 45, I. 87, reg. 9/98, cena 1300 DEM. ©78-693 1216 Odkup-prodaja rabljenih vozil -konkurenčne cene-gotovinsko plači-lo-prepisi. ©323-298, mob. 0609/ 643-202 27780 ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZI-LA! MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO. AVTO AS, Polica 2, Naklo, ©471-340, 312-255_28203 ZAPOSLITVE Medse sprejmemo še dva sodelavca. Nudimo redno zaposlitev. Kljub temu, da je terensko delo pokličite na ©311-131_524 Takoj zaposlim v lokalu prikupno dekle z ustrezno izorazbo. ©715-690 713 JE POSLEDICA PRAZNIKOV PRAZNA DENARNICA? BI JO RADI NAPOLNILI. PA NE VESTE KAKO? PRIDRUŽITE SE NAM PRI TERENSKI PRODAJI IN TAKO REŠITE TA PROBLEM. ©634-064. 041/637-492 728 Zaposlimo TOČAJKO - delo dopoldan. ©041/686-909 dopoldan 776 Dekle dobi delo v strežbi. ©041/ 665-741_783 Samostojni KOMERCIALIST z lastnim prevozom dobi redno zaposlitev. ©041/665-741 784 Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medic, pripomočkov. ©55-446, 58-033, 0609/ 651-737_844 Za delo v strežbi sprejmemo dekle ali fanta. Pizzerija Tonac, 422-271 998 Honorarno zaposlimo NATAKARICO - JA. Pisne ponudbe na naslov Gostilna Marinšek Marija, Kranjska c.5, 4202 Naklo 1034 Zaposlimo vestne sodelavce. Plačilo cca 1200 DEM/mes. ©041/627-275 1064_ Pizzerija KAVALIR zaposli dve dekleti za strežbo in dva kuharja. ©331-206, oz. osebno vsak delavnik od 8-11. ure 1093 GorenjskiTisk Oddamo večjo količino odpadnih lesenih palet, različnih dimenzij. Informacije na tel št 064/263-257, vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure. ŽIVALI Žrebico Haflinger prodam ali zamenjam za govedo ali transportni trak. ©471-830 1035 Prodam MESO polovico krave. ©491-423, po 15. uri 1060 radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA CUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz TV-VIDEO-AUDIO-HI-F! ni* ZASTOPSTVO IN PRODAJA Sprejmem vsako delo na domu -akviziterstvo odpade. ©632-8671094 Zaposlimo več zidarjev in tesarjev. ©0609/639-734 zvečer 061/159 46 58 1128 KV NATAKAR išče delo. Aktivno znanje angleščine in nemščine, sem brez obveznosti. ©718-568, zvečer 1134 ZAPOSLIMO KOMERCIALISTE ZA TRŽENJE ZAŠČITNE OBLEKE IN PRVE POMOČI NA PODROČJU GORENJSKE. ZAŽELJENE IZKUŠNJE PRI TERENSKEM DELU S STRANKAMI. SANOLABOR-HLAD-NIK, STARA CESTA 17,ŠKOFJA LOKA _im Z malo vloženega truda zaslužim veliko več..Pokličite me! 52-358 H38 Iščemo TRGOVKO za delo v živilski trgovini Miška v Radovljici. ©714- 251 1143 Tekstilna trgovina v Kranju zaposli TRGOVKO z izkušnjami. Šifra: SREDNJA ŠOLA Receptorka išče honorarno dopoldansko zaposlitev. Lahko kot tele-fonistka, gospodinjska pomočnica. ©211-532 1148 Zlatarstvo iz Kranja zaposli PRODAJALCA od 25-40 let za delo z ljudmi. ©0609/626-806 11S2 NATAKARICO zaposlimo redno, pogodbeno ali preko študenta. ©731-293 1158 Zaposlimo dva ŠOFERJA s C in E kategorijo. ©891-833 H82 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. ©57-995, v sredo nas Iščem honorarno delo - kakršnokoli-ženska. ©863-813 1201 Sem trgovka, šivilja iščem zaposlitev v okolici Bleda. ©723-566 1219 Zaposlimo dekle za pomoč v gostilni. ©720-100 1220 KOKOŠI ENOLETNE za nadaljno rejo ali zakol prodajamo vsak delov-nik 8-17, sobota 8-13. PERUTNI-NARSTVO MOSTE 99 pri Komendi, ©061/841-471_958 KOBILA HAFLINGER breja z žre-bičko, rodovnik. ©641-382 1085 Ugodno prodam dva meseca stara KRAŠKA OVČARJA. ©245-384 ioa7 Poceni prodam mlade MORSKE PRAŠIČKE. ©681-102 1089 Prodam prašiča za zakol, krmljen z domačo krmo, cena 340 SIT/kg, žive teže. ©621-275 1101 Prodam 14 dni STAREGA TELIČKA simentalca. ©738-446 1170 Prodam PRAŠIČE za zakol 150 -190 kg (ali polovico) in polovico bika. ©422-562 1175 Prodam AMERIŠKO VEVERICO MOŠNJIČARKO. ©312-564 n76 Prodam PRAŠIČA 180 kg, domača reja. Voglje, Na vasi 14, 491-306 neo Prodam svinjo ter mlado KRAVO za zakol. ©682-745 H81 Prodam tri tedne staro čb teličko. ©723-211 1195 Hitro, kvalitetno in po ceni s katero boste zadovoljni VI in mi INH:Tel.:061 /811-579 *Mob.:0609/619-615 GSM ERICSSON ^9.900 snr) G0 118 PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ izposoja sony smeo kamere CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodam TELIČKO simentalko 140 kg težko. ©736-448 1067 Menjam bikca simentalca za teličko simentalko, starega en mesec. ©491-210 1073 Prodam PAPAGAJE skobčevke, agapornise, kanarčke, galebčke, zajčke, hrčke. ©061/711-782 1076 Prodam plemenske JAGNICE JS pasme in jagneta za zakol. ©742-725 1080 Prodam bikca črnobel star en teden. ©061/823-387_vuo BERNARDINCE, mladiče lastne vzreje, čistokrvne, prodamo. 0061/ 614-231_mi Prodam matično trop OVC Jezerske pasme v A kontroli, ©736-235 1142 Prodam KRAVO simentalko s teletom in dva ovna z jagnjetom. Pernuš, Paloviče 8, Tržič 1144 Prodam 18 mesecev staro PSIČKO Rotvveiler, čistokrvno, 200 DEM. ©061/627-809 popoldan 1147 Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali rejo. Zadraga 18, Duplje 1149 Prodam teden dni starega BIKCA frizijca. ©740-116_1150 Prodam črnobelo TELIČKO staro en teden. ©461-600 nss ŽIVALI KUPIM Kupim bikca simentalca, težkega od 150 - 300 kg. ©061/841-108 507 Kupim bikca simentalca težkega 100-120 kg. ©692-170 1077 Kupim 10 dni starega TELETA. ©641-207 nos Kupim bikca simenalca starega do 14 dni. ©451-587_rne Kupim TELETA bikca starega okrog 6 tednov za rejo. ©312-283 1154 Kupim brejo TELICO simentalko. ©311-766 1156 Kupim TELICO staro do 10 dni. ©641-297 1203 Kupim bikca do 14 dni za rejo. ©725-251 1211 ZAHVALA Ob izgubi drage mame ZOFIJE PRAPROTNIK se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, za darovano cvetje, sosedom za pomoč, osebju doma dr. Janka Benedika za vzorno oskrbo. Se enkrat hvala. Sinova Boris in Cene z družinama Radovljica, 11. januarja 1998 SPOROČILO O SMRTI V 85. letu je umrla naša teta ANGELA JELENC upokojenka Na njeno željo smo jo pokopali v ožjem krogu sorodnikov, dne 17. januarja 1998 na kranjskem pokopališču. Žalujoče nečakinje: Vida, Marija, Ana z družinami OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec IVAN MOČNIK elektromonter v Poslovni enoti Kranj Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 21. januarja 1998, ob 14. uri izpred domače hiše in ob 15. uri na pokopališču v Smledniku. Žara bo v domači hiši od danes, torka, 20. januarja 1998. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sodelavci Elektro Gorenjske Kranj Kranj, 19. januarja 1998 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. letu zapustila draga žena, mama, babica in prababica ANA JEČNIK roj. Pogačnik Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 21. januarja 1998, ob 15.30 uri izpred domače hiše na pokopališče v Otoče. VSI NJENI Zaloše, 18. januarja 1998 ZADNJE NOVICE OD TORKA DO RETKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... IS/I I bomo pisali Hiša v Martirij Vrhu bo še stala Železniki, 20. januarja - V prejšnji številki smo na delurni strani objavili fotografijo domačije pri Čeferinu v Martinj Vrhu, ki nam jo je poslal naš bralec. Tokrat sledi obljubljeni odgovor železnikarskega župana Alojza Čufar-ja. Kot pravi, bo hiša ob cesti stala še nekaj časa, saj je lastniki ne želijo podreti. Z občino so se dogovorili, da bodo stavbo zavarovali pred podrtjem. Lastniki nameravajo domačijo prodati, bodoči lastniki pa naj bi namesto dosedanje propadle hiše postavili novogradnjo. • U.Š. G.G. Vogrinc se boji Korošcev Na seji Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez so v nedeljo določili potnike za olimpijske igre v Nagano. 17 jih je izpolnilo olimpijsko normo, malce pa so "skozi prste" pogledali biatloncem in skakalcem. Ko pa so obravnavali, kaj bo z olimpijskimi nastopi alpskih smučarjev, ki niso izpolnili norm, vendar so se jim približali, je direktor alpincev Tone Vogrinc sicer priznal, da si nastope bolj kot naprimer Korošec Mitja Kune zaslužijo smučarji v hitrih diusciplinah, kot so Brezavšček, Pen, Koblar..... Vendar pa je dejal, da se v primeru, da na olimpijske igre ne gre koroški smučar, boji množičnega protesta Korošcev v Ljubljani. Nato so se člani izvršilnega odbora odločili, naj na olimpijske igre ne gre nihče od smučarjev, ki ni izpolnil olimpijske norme. Korošci pač niso kar tako...., da bi se kdo zameril Gorenjcem, pa tako ni kaj prida pomembno, saj Gorenjcev že tako gre na olimpijske igre kar sedemnajst..... Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel SLOVENSKI DPfnATER NMT S OSM hrtpjwww mobitel i' GB D Gorenjska borzno posredniška druiba d d. ŽELITE KUPITI ALI PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V 3ANKAH? 31 RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMI- Koroška33, 4000 Kranj, Slovenija __, tel.: 064/380 100 ,_ Na Primskovem včeraj eksplodiral plin hudo opečena, hiša razdejana Jurij Prevodnik se je ravno odpravljal v službo, ko je pri sosedu počilo. Kot bi bil potres. Kranj, 20. januarja • Prevodnikov sin je pogledal proti Šorlijevi hiši in dejal, da gori. Poklical je gasilce, oče Jurij pa je stekel ven, da bi pomagal. Sunek po eksploziji je bil tako močan, da je garažna vrata v kleti vrglo s tečajev. Preskakoval je stopnice do prvega nadstropja, kjer ima svoje stanovanje 77-letna Štefka Šorli. "Pri njej je bil že sin Vinko in jo reševal. Mama je ležala na tleh, hudo opečena po obrazu, laseh, rokah. Sam sem skušal pogasiti ogenj in iz kuhinje rešiti, kar se je dalo. Ko so prihiteli gasilci, je gorelo samo še zunaj," je včeraj dopoldne pripovedoval še vidno pretreseni Jurij Prevodnik. Šorlijeva hiša na Kurirski poti 35 na Primskovem je bila po eksploziji plina, ki je očitno uhajal iz gospodinjske jeklenke, dobesedno razdejana. Kosci stekla so ležali povsod in se drobili pod nogami. Najhuje je bilo seveda v prvem nadstropju. Katera iskra je povzročila eksplozijo, domači niso vedeli povedati. Štefkin vnuk Matija Šorli je domneval, da si je babica zjutraj nameravala skuhati čaj na štedilniku. Ali pa je "samo" pritisnila na stikalo za luč? Uradni odgovor bodo dali v komisiji UNZ Kranj. Jeklenka, ki jo je imela Štefka Šorli v posebnem prostoru, shrambi ob kuhinji, je kot posmeh razdejanju ostala nepoškodovana. Očitno je plin uhajal nekje v kuhinji. Prostor je povsem uničen, prav tako oprema, steno med kuhinjo in shrambo je silovita eksplozija premaknila za prst debeline, popokale so šipe na oknih in celo kakšnih petdeset kosov strešne opeke. Sosed Jurij Prevodnik, ki dela v škofjeloškem Tehniku, je v podjetje sporočil, kaj se je zgodilo. Tehnikovi krovci so prišli na pomoč in takoj zamenjali razbito kritino, da zaradi dežja škoda v hiši ne bi bila še večja. Najhuje pa je, kar se je zgodilo mami Štefki. Reševalci so jo odpeljali v Klinični center. Njeni domači, sosedi, prijatelji upajo, da bo zdravnikom uspelo. Sin Vinko je odšel v drugo smer, v jese- niško bolnišnico na šivanje roke, ki si jo je porezal. Šorlijevi imajo hišo zavarovano, cenilci zavarovalnice so že včeraj popisali škodo, ki sega v nekaj milijonov tolarjev. Seveda pa bo razbite šipe in uničeno pohištvo dosti lažje nadomestiti kot pozdraviti opekline Šorlijeve mame. • H. Jelovčan, foto: T. Doki Čigave poljske poti? Revizija po triintridesetih letih Svet mestne občine Kranj se strinja z revizijo postopka, s katerim so bile pred 33 leti stražiških kmetom vzete poljske poti in dodeljene tovarni Sava. Gre za skupaj 4173 kv. metrov zemlje« Kranj, 20. januarja • Gre za zemljišča, ki so bila pred tremi desetletji in pol javno dobro. Kot je dejal svetnik Janez Porenta, so stražiški kmetje kot take poljske poti uporabljali stoletja, zdaj pa vozijo na svoja polja po savskih poteh, ki so sicer zunaj tovarniške ograje. Gre za skupaj 4173 kv. metrov poti, za katere je mestni občini Kranj predlagal revizijo postopka. V upravi mestne občine so nanjo pristali, saj so ugotovili napake v postopkih. Svet za finance skupščine občine Kranj je marca 1965 poti izvzel iz javnega dobra in jih skupaj z njivami treh stražiških kmetov dodelil tovarni Sava v trajno uporabo za gradnjo tovarniških objektov. Hkrati s tem je svet dal Savi tudi soglasje za nakup zemljišč 26 lastnikov. Odločba, s katerimi so zemljišča prešla v last Save, je bila na podlagi omenjenega sklepa izdana mesec dni kasneje, v njej so poti izvzete. Knjižene so bile kot družbena lastnina v upravi občine Kranj in tako tudi vpisane v zemljiško knjigo. Svetnik Vinko Perčič, sicer zaposlen v Savi, je predlagal, naj bi zadevo odložili, dokler se prizadete strani (kmetje, občina, Sava) o lastništvu poti najprej ne pogovorijo. V Savi namreč o zahtevani reviziji ne vedo ničesar, zvedeli so šele iz gradiva za svet mestne občine Kranj. Svetniki so kljub temu sklenili, naj občina začne revizijo postopka prenosa lastništva poti, čeprav je župan Vitomir Gros dejal, da bosta za to potrebna najmanj dva sodna spora. Katero naj bi bilo pristojno sodišče, pa je drugo vprašanje. Po mnenju nekaterih svetnikov namreč za tovrstno revizijo ni pristojno nobeno sodišče, zato so županu oziro- ma občinski upravi pusti; odprto pot v načinu uresfli' čitve tega sklepa, ki je lah*0 tudi preprostejša; pogovof-kakršnega je predlagal svetn'* Vinko Perčič. • H. Jelovčan Srečanje s šolniki in duhovniki Šenčur, 20. januarja - Minuli teden je Župan občine Šenčur Franc Kern pripravil sprejem za učitelje »n duhovnike. Srečanja so se udeležili v. d. ravnatelji^ osnovne Šole Šenčur Vilma Vehovec ter vodje podružničnih Šol Voklo, OlŠevek in Trboje, vodje vrtcev SnČur, Voklo i° Visoko, dekan šenčurske dekanije Ciril Lazar ter duhovniki« ki službujejo v podružnicah šenčurske dekanije. Župan je na srečanju poudaril vzgojno vlogo obeh institucij, šole in cerkve, ki polee staršev lahko največ naredita za mlado generacijo. D.Z. © Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije VREMENS HM fED za 00 WK0 Spremenljivo oblačno bo in povečini suho. Pihal bo severni veter. Najnižje temperature bodo od -5 do -1, najvišje dnevne od -1 do 3 stopinje C. V sredo in četrtek bo prevladovalo oblačno vreme. Ponekod bo občasno rahlo snežilo-Se bo vetrovno in razmeroma hladno. DAN TOREK SREDA ČETRTEK J VREME * T min / T max -2/1 -4/-1 -5/-1 J DOBRODOŠLI MED PRAZNOVALO - NEDELJA OB 13.00 URI (tel.: 221-186) FC