tMTl

glasilo slovenske: narodne
JEDNOTK
LETO—YEAR XV. 7B.oT
4tMM SS. Iti«, m m« »Mt-Olfto« Ari «f Cmmtmu «C M trot t. ists.
Chicngo, 1IL, pondoljek, i. decembra (Dne. 4), 1922.	STEV.-NUMBER 283.
<w —M ipiMkl nt« ti

>tt»M>< tm la stati« 110». A* O«. 1S1T.	— Jmmm 14. 1010.
0D5TAVITVENI PROCES ■ PROTI DHOTt
•'Justični tajnik je orodje Mor-gana," pravi Keller, ki je predlo-, tU podrobnosti obtožbe.
štirinajst prestopkov js naštetih. '
NAIVNI TAJNIK IA DBLO SO MEHČAL SEGA DELODAJALCEV
JUŽNI SENATORJI SE
"VVashington, D. C. — Kongr Jt* nik Oeear B. Keller, republikanec iz Minneeote, ki »e prišteva pro-gresistom, je v petek predložil zborničnemu pravosodnemu odse ku obtožnico proti juatieueniu tajnika Daughertyju, kateega bodo progreaisti skušali odstaviti od«službe.
Keller je navedel 14 prestop kov, ki jih je zakrivil Daugheity in v pismu, ki ga je priložil k obtožnici, naznanja Keller, da bo med drugimi pričami pozval tudi bivšega predsednika Združenih držav in sedanjega predsednika nsjviijega zveznega sodišča Wil liam H. Tafta, prejšnjega justiČ nega tajnika George W. Wickers hama, Samuel Gompersa in Gom
persovega tajnika Guya Oyster j*.
Justični tajnik je obtožen sledečih prestopkov:
1.	Namenoma je prezrl kršitve protitrustovskih zakonov in ovi ral delovanje zvezne trgovinske komisije ,ki je hotela spraviti kr šitelje pred sodišče.
2.	Odklonil je tožno postopanje napram osebam, ki so prelomile protitrustni zakon v državi Nfew York, dasi je Imel pred seboj za priseŽene svedočbe državnega le-gislaturnega odbora za stanovanj ske zadeve.
3.	Ni hotel obtožiti oseb, ki pogazile protitrustni zakon, če-prav mu j« zvezni senataki odbor za rekonstrukcijo predložil po trebne dokftze.	- . i
4.	Zanemaril je uveljavljenje zakona, ki ščiti potnike na želez, nicah.
5. Iz justičnega departmenta je odslovil dobre in zmožne urcdr.i ke, ki so preiskavali slučaje vojnih sleparij.
6.	Za posle v justičnem depurt mentu je najel take uradnike, o katerih je znano, da so bili plačani od tistih, ki so bili obto2'„ ni vojnih sleparij in proti katc rim je imel justični department voditi preiskavo.
7.	Zahteval je od sodišč in naperil sodnijske procese proti po •ameznikom, ki niso storili ničesar drugega kakor da so se drla-li ustavnih pravie, ki jim dajejo svobodo ggvora, tiska in zborove
8.	Svojo oblast kot juctiČni Uj nik je zlorabljal v prid korpora-cij, kompanij in individujev, ki so pod kontrolo^ ntf v družbi t bančno tvrdko J. P. Morgan fc Oo. v New Torku; proti tem kor-pcracijam, kompanijam in indivi dujem ni hotel in ni dopustil ao-Lenega civilnega ne kriminalnega postopanja ne glede na to, da o-menjene korporadje, kompanije i u individuji kršijo zakone, ka dar se jim iljubi.
Zalepi) in prevaril je bivic ca predsednika William Howarda 'Isfta v svrho, da je izposloval po-n.iloičenje C. W. Morseje pod pretvezo, da je Morse smrtno bj lan.
10. Zapravljal je javni denar v "' postavne namene s tem. de je najel agente za preiskovalni bito justičnega departmenta v svrlio, da so sgeiitje vohunili za kon-eresniki in senatorji, ki so kriC-hirali njegovo početje.
U. Dovolil je, da je neki Tho-*>ee R. Fieldcr lahko vplival na justične procese v območju jus-tičnega departmenta.
12.	Podvrgel se je popolnoma vplivu velikih korporeeij in p« »«meznim bogatinom, ki izrabijo justični department v avoje interese. Dovolil je tudi izkorišča
*ne mornariške oljne rezmt, ki j« lastnina Združenih držav.
13.	Službe velike važnosti ie finančne odgovornosti je poveril ljudem, ki eo nespoaobni. nežen p-
in neverni evebodšeinani
Ijnddbt,
14.	Poete vil ae je ne »Iren r«, »'•b prof i t ar je v. proti katerim ra-Mar-nje vsako aodnijeke postopanje in noče tožiti oa«b. ki ee e kradle iz blagsjne Združenih dr
Phoenix, Arizona. — (Peder. Press). — Jeipea Daviš, tejnik za delo v Hardingovi administraciji, se je tukaj nevduševal sa "propa-gando, ki ima omehčati trda area delodajalec v in jih pridobiti za odpravo otroškega dela." Na ta način misli Daviš odpraviti otroško delo v južnih državeh! Dalje se je Daviš izrekel za registriranje inozemcev, subvenČno predlogo in da ostane v veljavi triodstotni naaeljeniški zakon.
Po njih mnenju sloni republika no provioi sa belopoKnega len-tlemana do linčenja sa-
IOOVTIPI POSTANEJO RESNA STVAR.
SENATOR OARAWAY SE JE RAVNOKAR PREPRIČAL O TEM.
Dovtip je postal ss nasadnjake zelo resna star.
Washington, D. O. (Fed. Press
— Ko je senator Caraw*y pred iožil rezolucijo, da se člani kon esa, ki so propadli pri kongresnih volitvah, suspendirajo pri aktivnem delu, dokler ne poteče njih čas, so nekateri smatrali to resolucijo za dovtip. In tako jc on priporočil, da sc odkaže poljedelskemu odseku.
Dovtip je pa postal resna zadc va, ko je poljedelski odsek spre menil rezolucijo tako, ds predla ga, da se spremeni konstitucija da novi kongrea prične z zaseda njem tako v decembru, da jo ustavijo na potu. In da se naš kongres približa moderni, bo Knu te Nelson iz Minnesote najbrž slu žil kot berikad«.
Nelson je predsednik justičnega odseka. Mogoče bo rekel, da ima on pravico inieijatirati pm^leg «a dodatek k ustavi. Zdaj pričakuje jo, da vstane, kadar pride stvar na dnevni red in da pove, da njegov .odsek zdaj uvefuje predlog, ki je v stiku «s stvarjo.
Senaterske vljudnost bo na to dovolila, da se prava rezolucija porine na polico in izroči justiČ-nemu odseku. Nelson sede mogoče na svoj sedei, založi košček tobaka za žvečenje v usta in čaka, da senat In javnost pozsbita skozi zimo na pohabljene race, ko so bile obatreljene.
&KA&KI OBČINSKI SVET JS
SKE PREDLDKE.
NJI VIDIJO ZAČETEK RAZ PADANJA ZDRUŽENIH DRŽAV.
PROTI NOVI USTAVI
Ckieago, 111. — Občinski svet se ,e z veliko večino jzrekel proti novi ustevi aa državo Illinois in sklenil je objaviti epel na volilue mesta Chioage, da naj glesujejo proti ustavi, kq bo na splošnem glssovsnju dne 12. decembra. Župan Thompson je imenoval pet Sldermanov, ki bodo sestevili in objsvili poročilo in spel.
morca.
m VOLITEV JE 00-
Washington, D. 0. (Fed. Preas.) Senatorji iz.držav, v katerih ae pogoato poslušijo vrvice In Itaki je so v opoziciji proti Dyerjevi proti-linčaraki*predlogi. "Poslopje uaie vlade aloni na pravici belopolt ne-ga žentlemana do linčenja zamorca," izv javi jejo oni.
Vzemite to pravico in Ameriki pade na nivo, na kakršnem je bilo mogočno rimsko cesarstvo, preden je reapedlo v prah, meni senator Underwood iz Alabame. DrUg
državniki so priskočili na pomoč senatorju iz Alabame.
Njih govorance so prepojene krikom ameriških orlov in a krvjo očetov — ustanoviteljev. Oni nas svare, da pojde izjava ueodviano sti tisto pot kot je šlo štirinajst točk, ako se ne dovoli viijemu plemenu sežigati Živih EtijopČa nov na kolu. |
Senatorja Undcrwooda, voditelja južnih demokratov, omenjajo kot kandidata, ki bo prihodnjič imenovan članom najvišjega sodišča. In na roki jč precej dokasov, da demokrat iz Alabame in republikanec iz Ohija v Beli hiši enako aodita, kako je treba ravnati au-verenim državam z manjšinami.:
DNE. PREDLOGE.
TAJKO SODI OOTLE, UREDNIK STROKOVNEGA GLASILA ŽELEZNIŠKIH STROJE-tu.	VODU,
REIIOLTE V MEZOPOTAMIJI IN T
Arabci so m dvignili proti kralj«, katerega jim je dals Anglijo.
OlOBRIN JS DOSPEL V LO-ZANO.
Lausanne. Švioa, 2. dee. — Ruski sovjetski komisar ss vnanje zadeve Čičerin je sinoči dospel sem s svojim tajniškim osebjem. Kolodvor je bil napolnjen s tukajšnjimi komunisti, ki ao hoteli prirediti ovacije Čičerlnu, ko je stopil z vlaka, toda 200 policajev je preprečilo demonatreoije.
konferenca ae počasi vleče bres Kakih posebnih resultatov, Komisija sa politične, vojaške in teritorialne zadeve se je včeraj ae-dinila v načelu, da aprejme sugestijo dr. Nansena, sastopnika lige
•_„	v . _ .narodov, ki je pravkar prišel is
Od to predloge n« bo imel »iMs Turčije v tozano. Nansen pripo-drugi koristi kot delničarji ^ (U ai tur|jie manjane na porObrodnih družb. I Grškem zamenjajo s grškimi
manjšinami na Turškem. To po l^sshiagtou, D. O. (Fed. preaa.) meni, da bo ns ta način samcuja "Subvehčna predloga, ki jo Uih več ko dva miljone oseb. Ve aehtova predsednik liarding od | nizelos je dejal, da Grčija nima
"TIGER" ZASTOPA MANJŠINO V FRANCIJI, PRAVI LOMOUBT.
Chioago, 111. — Jean Longuet, francoski aocialiatičnl voditelj, ki se je vrnil v petek is Minueapo-llsa v Chleago, je dejal v svojem govoru pred Chieago Preaa Olu-bom. da Georgos Clemenoeau, franeoaki ministrski predsednik časa vojne, je predstavnik manjilne v Franelji in govori na svojih shodih v interesu franeo-skega "nacionalnega bloka". Daje je rekel Ixmguet, da je Tiger oskosrčen, zagrizen in scktaškl nacionalist.
prostora sa val' grške begunoe is M sle Aslje, vzhodne Traeije in Carigrada ter jo isrekel upanje, da bo Amerika revidirale svoje naseljeni&ke sskone ln sprejele ogromno Število Grkov, ki uima
ZAMORCI ODPRO SVOJO BANKO V NEW YORKU.
Ncw York, N. T. Prefa.) Ns voga!\i Sedme avenuje in Sto pet in tridesete ceste organizirajo novo banko,ki bo izključno služila zamorcem. Poslovala bo pod ime nom "Globe National Bank o f
predsednik.
Predsednik jc namignil, da je organizacija 1. W. W. nekaj popolnoma drugega. Prijateljev nimajo in lovska sezona nanje je odprta skozi vse leto. Prsv je tudi po sodbi mr. Hardinga, ako justični tajnik i)aughcrty poseie v pravice posameznih suverenih držav, katerih strokovno organizirani delavci ali komunisti neglaČejo, da imajo pravico do svobode govora.
V takih zadevah sta Uoderwood n lfsrding ene misli. "Mi smo.sa zakon in red in nc verjamemo v vlado drbali," je Undervvood govoril senatu. Ampak povedal je, da bo mala skupina linčarsklh senatorjev onemogočila vsako de lo v senatu, dokler n« vržejo Dy
New York". Glavnica bo zn 1260,000 in $275,000 bo investira nih v poslopju. Izdanih je 2,100 delnic po $210 par.
Zcmljiščno posest zamorcev New Yorku cenijo na sto miljonov dolsrjev. V bančnem rauatdjatvu bodo belopoltniki in zamorci Banka ae ustanovi, ker v New Vorku prebiva izredno veliko morcev.
za
KATOLIŠKI ODVETNIK KLIČE NA BOJ PROTI KUKLU-SOVSTVU.
VEH RKZSTRELBD.
Gibanje fsMstov sa Bavarskem; protifranooaka fronto ns Wastfal. skem in v Poronald.
DVE BAVARSKI RATA PLAČATI
kongrese, je nejslsbeje zakono dajno delo, ki so ga iaredni privilegiji iskali zadnjih deset let," pravi Albert F. Ooyle, urednik •trokovnega lista "Brotherhood of Enginecns Journar'.
Coyle citira imformacijc, ki jih I jo kam iti. je prejel <id srojevodij in prsvl, Venizelos je tudi sagovarjal sk da je isid nevemberskih volitev sckucije ministrov v Atenah. On odklonitev subvenčne predloge, in general Masarakls, svetovsleo Oti nadaljuje, da je pred. Harding v vojnih aadevah, sta rekla, da so Vprfto tega jssnege msndate skli urmieenl minlatri bili isdajale eal Stari kongrea, katerega veliko ljudstva in v izrednem času revo članov je sedele hitra in nepriča- luelje a« uavadno povsod trdo po kovina politična smrt v zsdnji »topa s takimi ljudmi. V času ko je Underwood hvalil kampanji, in pripoveduje svojim Carigrad, 2. dea. — KebeUo športne igre v zamorskem paau, »thuiklnim delavcem, da mora biti Kranju Turkov ln Bolgarov v __ jo predsednik Harding obvestil •ithvročna predloga sprejeta, pre- ps«liu Traeiji je dobilo odmev jv časopisje, da zvezna vlada težko ^n se snide novi kongres, pa če je Mezopotamiji. Is Uag<lada poro- ( po«lvzftne otfpravit i ifrfajčkOnfr l/udem vie,^ ali no. ^^^^l^ojo, Kurdi rebottrs« in or»1 Knkluksklena. To bi bilo posega- O razdelitvi na Stotino dolarjev hfeniairall svojo vla<lo v Bulama nje v državne pravice, je dejai pA Ooylfe prati:	olji. Drago poročilo se glasi, da
"ftc nobeno drugo administra- J«	kongres saključll, ds
tivno telo v vlsdi nI oddalo take i« njihov kralj I useln, katerega kontrole nad zakladnico v korist *> Angleži postavili Arabeem, na svojih podpornikov, Plovbenemu kod,li
odlx.ru se Isročl "earte bUnce", °d,U!Wi ,n	vlidtr
da razsipava d«mar davkoplačeal- Vf U »H njegovo msftO. cev med svojimi prijatelji. Uprava Jf^* \	.	..
tega skleda se izroči A. 1). tanker- ra r|* s * ' ^T nI ju načelniku plovbenege odbors ^ fotf Turkov. In ln Isksju plovlienih interesov,I<!*ievno in bivftemu čaanikarju, ki ne razume ničesar o plovbi, pa precej o poli tiki."
Cbylc pokasuje, da se v predlo gi nikjer ne spominjsjo farmarja, Izvzemšl tam, kjer v vpoštev kot del javnosti, ki mora vsako leto pripreviti vsote ss plovbene mag note. Za delsvee je pa prihranje nega nekaj posebnegs. Ustvarjeni bodo strokovnjaški stavkokazi in podpirale jih bo posteve. Htvar je skrita v momersko trgovski re |ProiUeov zervl," ki je podrejena mornari škemu tajniku. Ooyle negleša t *
"Možje v tej vojelkl sili mora Waahlngton, D. 0. — Več ko jo obljubiti, de služijo ne trgov «lve tretjini prosileov je preveč, k sklh ledijeh v -i vojnem čeau kot reflektlrajo ne začasne poštne mornariška rezerva,, ali ob ča«u služb« v Wea)ilnfftonu, ker je po narodove potreb«, ki jo proglasi Uta o Božiču izrndno obložene predsednik. Koj se razume pod »o delom. Hlili a«, da poštni d«pert rodovo potrebo, >ove uporaba ment lahko nastevi le «00 do 700 vojaških čet se potlsčenje rudar* ualužbencevj H I ske in leleznlčerake stevke." J Peticij je bilo vloženih J.ftOO Coyle se ključu je: "Nihče nc bol Poleg je pe 400 proa»l»ev, ki
I grške postojanke. Gumuljina je v njihovih rokah. V Solunu so Grki ubili trinsjst bolgarskih «omi mhhcv.
Itaouf bej, novi earigradakl »»-(Ursor, je imel včeraj dolg seetn I u<>k s poslanikom sultana v Afga
Listami.
erjeve protilinčarsko dneynega reda.
predloge z
PARNIK SE JE POOREZNIL V SILNEM VIHARJU.
Deset broderjev je utonilo.
Washin^tcn, D. 0. (Fed. Prera, Na učilišču Jonzags jc pričelo proti kukluksovsko gibanje, ki ima miljon članov. Ne ahodu je govoril fharlea W .Derr, znen lo-kalni odvetnik, ki je kref>ko udri hal po kukluksovstvu.
Rekel je: "Obdarjeni smo z ne |toleranco, kakršne ae nismo doživeli vi in jez. In to je kukluksov-[utvo. Sedej je nepočil dan. de so katoliški možje in složni in wl-|ločni, de uničijo tak« namene."
NEKATERE DEŽELE SO ŽE IZČRPALE BSBLJBMlAKO KVOTO.
Waehtagtoo. D C - i i""
ftlui kvolo se leto iril so izčrpel«-Bolgerije. Grška. Lux«m»mrg. Palestina. Apenije in Afrike.
Uf velikanske Vsote denerje
kom vojne v zvezi s vojnimi perijemi.
le-Slo.
Duluth, Minn. —• Kanadski par-nik "Maplehurst" ae je pogrozoii silnem vihsrju, ko ga je vihar vrgel s vso silo ob valobran. Kapi tsn Nelson Bernard je utonil s de cet broderji vred, devet broderjev ao pe rešili. Nesreče se je dogodi le ne zspednem delu Portage Lake kanala v jezeru Huperior Parnik se je pogreznil pet in dvejset čevljev globoki vodi. Ne lož«n je bil s l.HOO tonemi premo ga Dimniki parnike čtrle U vode.
Kcšilei «o imeli izredno muko ttrpno delo. Večkrat so se pribil žali v silnem viharju perniku, i veliki valovi ao pognell čoln sopet proč od parnike. lieftilei izjavijo jo, da so kapitan In mornarji uto, oili. k«r niso hoteli skočiti s mo-etiče.
POSTA JS PRIHRANILA LJU D Eli DVA TISOČAKA.
Waskington, D O — Poiu je nom dve tiaočake, ki jo je pH-drlela ne poMi in ker oi hotela denarju tzroč/ti tvrdkoSM Cena dlan Mllv«rware kompaniji in Ce Muniiy Hterting Meooferturing kompemjf v Montreelu.
D«ner je bil v k »iveri ah, ki :o bile neeloiljeiui na omenjeni kom-peniji, proti ktleritra je poŠte de sleperila od jemale
SLUŽB
JE MALO V INGTONU.
WASH-
ps več ko
preveč.
dva tretjini
so
■Hoasr pridobil od to subvencij« I napravili le potrebni ispit se razen delničerje parobrodnih poštno aluŽlio. kompenij. To j« navadna nagr* Ozirali bodo v prvi vrsti na ds ploven i m interesom. l»riMile brezposelne, ki imajo podpiral gs jo ravno isti pr«d*«dnlk, ki ni družine ali pa od njih saalužke mogel najti p«nlja za vojaAko na odvisne osel »e. Tisti, ki ao bili vo gredo, daniravno so vojski tevrtlli jakj io so brez d«la imajo prw neprecenljivo in n«aeblčno službo t nost, V splošnem pričakujejo, da narodu. Harding je pov«dal t«m|lK>do imeli prednost delavci, ki so
delali v mornariškem afs«nalu, e •o liili odalovljeni, ker j« bilo skrčeno število uelužlieneev
bivšim vojakom, da narodi lahko I« tedaj uspevejo, ako ja jevna blagajne zeprt napram razredni zakonodaji.
"Ali nI razredne zakonodaja, ako s« da plovbenlm korporeeijem Iz jevn« zakladnice v deset letih tri ste miljonov dolarjev se obre t oven je ledij, ketere je nJim po-darila vlada t-
Političarjl razumejo Coyla, za redi tega jih vedno manj podpira to pr«d1oge. de si n« akaz« «voj«
M^ilr^HPhslsssti' "
rkieego Is okoliee. - V torek oblefeo t« deževno. Zmerni hlad. oejiU vetrovi.
INDIJANCE RODU P USB XX) NAMERAVAJO POOMATI V PUI0AVO
Berlin, 3, dee. — Fellatovtka gibanju na Bavarskem, iivsftnl is-gredi v Berlinu ln mestih severne NemčlJe, protlfallstovske ds-monetraeije v Prusijl, komuni stične stavka, komplotl in kon-trakomploti, aretacije, nacionalistični isbruh proti francoskemu imperializmu v Westfelijl ln Po-renju — to js slika Nemčija ta dni.
Kapitan Khrhardt, vodjs Kap-povegs puča ln vodilni duh sten-tstov ne ministre Krsbsrgerjs ln Rsthensuvs, je bil včsrsj sreti-rsn hliau Monakova ns Bovs^ skem in odvsdan v Leipzig, kjer bo poetevljen pred sodišče. Ker je bil Bbrhardt pod sslMtu ba-vsrskUi fošiatov v središču mo.
n prvo vest, ds je monerhlsUhm
tS«Sl|S 'v p«»t«h oblasti, jo prišls šele potem, ko je bil Khrhardt su-nsj Bavarske,
Istočasno je prišlo poročilo e velikih fešlstovsklh demonitreel-eh v Monakovu. Adolf Hitler, vodjs bsvarskih slvosrajčarjev, Je sbobnal skupaj ftO.OOO ljudi ln obdrlsval sedem shodov, na katerih je bila aprejets resolucija, ki obsojs "ničvredno parlamentarno vlado" in «blaliij« revolucijo, ki je pometla s kajzerjevira reši-mom.
Medtem so sa vršils protlfa|U stovsks demenstraaija v Berlinu.
Mennhelinu in drugih me«tih južne Nemčije se razširjajo staviš, katera vodijo komunisti, V Menuheimu je bil aretiran komunistični voditelj, toda delsvsi ae nevelill ne policijo, ki j« moral* [spustit! jetnika.
Na Westfalskem in v Poruuju se adrušuJ«jo vas nemške stranke e komuniati vred ln napovedujejo politični, ekonomski in etični boj frsneoskemu imperializmu. V Ka-senu je skllean Javni shod sa 0. decembra se organisirsnj« enakega gibanja v lluhru.
Grožnja Francije, de okuplts Kuhr in ssacže gozdove v zepad-nI Nemčiji, ako Nemčije n« pls-ča obroka, ki zapade r. januarja, je poostrila finančno krsie Nemčije In marka zopet pada. Cu* nove vlade rezprevlja s velikimi induatrijel o garancijah, ki jiii predloži konferenel v Brnalju, n IsS ontente dovoli nov moralorlj upanje na me^etorij še tli.
Perl«, 2. dee. — Pealsnllki evel Je neložll m«stoma Paasau in In golstedt ne Bsvsrsk«m pol miljo na slatih mark glob«, ker so bil lam napadeni zavezniški častniki ki so prišli nadzirst neko muni cljsko skladišče, Globa mora bil pisane do 10. dee«mbre, sko ne bodo zeveznk! izterjali miljon sle tih mark v Porenju na rsčun ba verske vlode.
| vM
Vork, H. V. (Fed Prese.) • Mi« Klel« (1ews Parsona pravi, ako poženejo 1 odi jen«« ; rodu Pueblo z zemljišč, ki ao njih I« gOlne lastnina ml leta	t«dej
bo pognanih (m«oi tiaoi Indijancev v puš/avo, de tem umrj«jo.
Predloga, ki določa izgon In«l» joneev, je poznene kot Bursumo-ve pr«dl *ga in j« bile sprejela v »nato, zdaj a« pe neheja pred nekim zboriSčnim odaekom.
FARMARJI SO PRIAUV WASHINOTOS
Wsebington, DO- odbor farmarjev v ftkomjHi, ki ae p«mvo Ulj« s Nerodnim Permerskim are* lom, pojil« pr«d »enetni polj«. <I«l«ki odeek, de pripori« Norrts« HlneUirj«vo predlogo, po koleri ae oetenovi In finenelra fsrmarslio la kenzumna korporacije.
.. ^ .a '-JsU J .U
/i *» IV- -	V

m H	5''7 ™ • ^ ■

"	-t
PROSVETA
PONDBUK, 4. DKCEMBRA
1922.
PROSVETA
dišaveJtsveii Cfcie*fo) $S 00 ... leto. 92 10 m fdl«Uii ll.fU tri mesoee; ChUraco M M M leto. 99.ff M pol leta, |l 64 W tri	In U l>ll|w5|tJt,	' •
"PROS VETA"
Vzroke za take razmere pa tiče v naših koruptnih tržnih metodah. Kajti pridelek, za katerega ne dobi far glasilo stovamsas »asoohs roopoans jipmote | mar toliko, da bi dobil povrnjen saj trud, ki ga je imel pri last»u»a ujoviilutk »amotmt foVUtUi HlMiM " i obdelovanju polja, se prodaja v velikih mestih in indu-c— ofUmw f ištami' koSvi m ne	1 atrijskih središčih po izredno visokih cenah.
' I M 00 nVUtoT M M i Farmarji bi sami posUvili svoje produkte na trg, ako
bi bile tržne razmere uravnane. Ali de farmarji zahtevajo vozove, da nalože vanje svoje podukte, tedaj dobe odgovor, da ni železniških voz. Ako se farmarjem posreči dobiti vozove, tedaj so produkti dostikrat toliko časa na potu na trg, da segnijejo ali se pa pokvarijo na drug način.
Med farmarjem in konzumentov je cela vrsta prekupčevalcev, mešetarjev in drugih nebodijihtreba, ki pritiskajo na cene, da padajo, kadar kupujejo produkte pri farmarjih, kadar pa prodajajo produkte konzumentom jih pa naganjajo kviško. Ti posredovalci poberejo smetano, da. za farmarja ne .ostane ničesar in da je bilo njegovo delo skoraj skozi vse leto zastonj. Dokler poljski produkti ne bodo od farmarja in brez vsakega posredovanja prihajali na trg, toliko časa, bo farmar prejema! nizko ceno za svoje pridelke, konzument jih bo pa plačeval po pretirano visokih cenah.
"THE ENLIGHTEMMENT"
omm
Svarilo potnikom v stari kraj. I
Strogo odredbe glede iavoza

*ew Tork.
(Jugoslovanski od.
PatuM V iHlflJO fc pr. (Nw
ooi im ra« Je • -
dm M VMM M «*Uf( lUt.
pmUm vmUgm mrtmm. t
M lulan j f«Mvita Jo prste j

KJE SO VZROKI?
Charles P. Steinmetz, svetovno znan elektrotehnik, je kandidiral kot socialist za mesto državnega inženirja... c|	sta din
Pri volitvah Je propadel in ostal je na tretjem mestu. Nje-|| jLlifc M HASfcLPlfl gov nasprotnik, ki je bil izvoljen, se ne da glede zmož-| noeti primerjati s Steinmetzom. Celo velebizniški listi I	*
niso nasprotovali 8teinmetzovi kandidaturi, kajti uredni- hJJijssi zmom Hrm0u-ki so se zavedali, da se osmešijo pred vsemi pametnimi rike, da je kruta smrt ugrabil* ljudmi, ako store kaj takega. Nekateri listi so ga celo pri- « **** •'•d® po enomesečni mu<-poročali volilcem, čeprav je Steinmetz socialist.	l^Smt
Njegovi nasprotni kandidatje so bili ljudje, ki niso proga in očeta ieetih o;rok, sta bili inženirji. O inženirskih vedah mogoče toliko razu- rih od 2 do 17 let, Antont Bizja mejo, ko zajec o bobnanju. Kandidat, ki je bil izvoljen, ka- . . -.. .„ bo seveda moral najeti druge inženirje, da bodo delali U
zanj. Seveda ne bo mogel najeti Steinmetza, kajti plačati j Kostanjevici n« Dolenjskem, kjer mu ne more plače, ki jo prejema od General Electric korit- tudi ^pu&ča ie ostarelega očeta panije. Steinmetz je pa bil pri volji delati za določeno	TU ter T?t
plačo, ako ga ljudstvo izvoli in teko pokaže s svojimi gla- uea	£ Mft
sovi, da Ima zaupanje vanj. In ker ljudstvo v državi New Shapsburg, Ps., dne 25. novem York ni izvršilo tega, bo izgubilo znanje najboljega elek- bra-trotehnika v Združenih državah, ker, bo Steinmetz tam L k**0 * »•K™1^« polbrat^ ostal, kjer dela šs danes in zavzema tako pozicijo, ki za-IIm^m^V^ v hteva moža, s Ukimi zmožnostmi, kot jih ima Steinmetz. chicagu, m, *» krasni poslani Kako js bilo mogoče, da je Steinmetz propadel pri Polbrstovi soprogi Mary volitvah, bo mogoče vprašal marsikdo. Nič čudnega, da	•Unu*>6i v
je Steinmetz propad*!. Ako bi bilo ljudstvo zrelo in ttft^Vl^ S? ne drlo še za tistimi profesionalnimi političarji, ki so naj- 11* snpj sa vs* izkazano mi po-bolj navihani, bi bili že zdavnaj vsi graftarji in korump- mo*' ki «te mi b nudili ob lasu cijonisti spodenl iz Javnih uradov. V Javnih uradih bi rlc'niJ° Tti«,poko?llk£. & povsod sedeli najzmožnejši ljudje mesto profesionalnih &J*	tlZZ\
*	,	Vmb drugim hvala za Številno
Vsliko agitatoričnega dela čaka še razredno zaved* vtnw» " 000102 in M^no toiai-ne delavce in pametne farmarje, da odpro ljudstvu očijbo v	T?bi' /rsgi in
da bo znalo voliti. Volilni sirtem ni kriv"da je Steinmeto
propadel pri volitvah, kot trdijo nekateri. Bodimo od- Uj mirlo! ' " J ** kritosrčni in povejmo, da je ljudstvo še po večini preleno Žalujoči ostali > Antonija Biz ali prezaspano ali nevedno, da razmišlja o zmožnostih ^ eS«^^!1^!^^^! kandidatov za javne službe, o programih raznih poUttč- ^^ ttflfifi nm strank. Na severozapadu se je obrnilo nekoliko na »kosi šestnnt«t let in bil večletni bolje. AH to je sad večletnega težkega agitatoričnega dela, Man HSPJ> drultva v Plttsburg-
ki je zahtevalo svoje žrtve.	< )•*♦Pi- _
Ljudsko mišljenje se ne spremeni tako hitro.	Uvingston, m. _ Malokdaj
Komaj prične delavski ali farmarski otrok govoriti, pride v Pfosveto glas iz nsie ma-mu prično ubijati v glavo starinske nauke in pravljice. Ti ,e °*M'u,in<'. zat° bo» J" nauki spremljajo farmarskega in delavskega otroka, ko J^,0	E
odraste Prav težko se farmarski in delavski otroci dr*tiff^ sejo vpliva teh nsukov, ko odrastejo in imajo volilno pra-|» v* p®r petdesete kov, smo nti-vico. Večina se dandanes sploh ne otrese vpliva teh naukov, ker parasitični sloj z raznimi napravami skrbi, da se jih ne rsši.	^	T?
Včasi izredni dogodki vplivajo na ljudsko mišljenje., . I .
A taki dogodki so redki, kajti močni morajo biti, da pre-	1,co <1lte 1 Prireditev tresejo vso podlago človeške družbe. Takrat prihaja ljud- ^ **** pri i0bratu DomeV'
stvo hitreje do spoznanja. Marsikje pa tudi taki dogodki	nsie vsbilo .e je odzval ti,-
ne učinkujejo.	dl molki pevslH sbor "NsprejF'
Te resnice se zavedajo starini in zaradi tega so tako) J*	'tef udeležilo ss nepopustljivi v vsem, kar služi napredku in vodi ljudstvo do spoznanja resnice
ven mala komedija in te igra je bila nedvomno vredna sa vsakega po 25e.
Zabava kakor rečeno, je bila nekaj dobrega, le prekratka je bila, kajti nsie ' solnee' je vse prehitro zailo. Pa to nič ni, bomo pa drugič zopet imeli kaj ena kega in se vojskovali s darovi. Dne 31. decembra zvečer se nam zopet obeča dovolj zabave* kajti na te večer bo naie jednotino družtvo it. 96 priredilo Veselico skupno s pevel.
de enkrat se sahvaljujemo bratom pri pevskih druitvih obiln m obisku in jim jamčimo, da bomo ob priliki zvrnili. Pozdrsvim vse Slovenee lirom Amerike, po-»ebjpo stare prijatelje v Ogleiby-ju, 111. — francia Paulkha.
"lili. da je trebs v razvedrilo pH rediti malo veselico. V kratkem smo se dogovorili ln slovensko molko pevsko drnStvo "ManreJ" v Uvlngstonu je priredilo ve<W
Bepnblio, Pa. — Že osem mesecev smo pri nas na stavki in ie vedno se trdno driimo. Skozi pet mesecev naa družba ni nič silila na delo, kakorhitro pa je bila podniaana klevelandeka pogodba, nas je prijela s grda/ 2e so pričeli metati ljudi is kompanijsklh stanovanj h) najeli ed 40 deputi jev, ki so pazili na prazna stanovanja in začeli nabirati stavkov, kokaze. Tu je delalo okoli 200 črncev in okol 100 belcev, nSjveč Američanov. /. ...	I t,
Dne 26. novembra zjutraj ob pol treh je nastala eksplozij* 10 sobni kompanijski hiii, kjer je stanovalo 30 črncev. Štiri so od tam odpeljali v bolnišnico i Brownsvlille, Pa., koliko pa je bi o mrtvih, nočejo nič objaviti. Mrtvih ie moralo biti preeej, kaj ti hiša ?e popolnoma razdejana n sesuta na drobne kose. Takqj po eksploziji so začeli pobirati iz podrtin mrtvece in jih iskali do treh popoldne, daj ie vedno dela tam po en par ljudi in bodo vse najdence baje seigali.
Eksplozija je bila tako močna, da ss no vsej naselbini Bepublie popokale lipe v oknih. V tukaj-inji okolici je bilo ie več takih slučajev eksplozije, toda le nobena ni bila tako močna kakor ta.
Takoj no ekaploziji ao se Črnci pričeli od tu seliti in par dni po eksploziji je bilo odseljenih že kskih 50. Drugi se bodo istotako odselili, le to je, da nekateri le čsksjo na plačilo, ki ga imajo prejeti od kompanHe. fili bodo menda naaaj v Alabamo, odkoder so »riili. Očlvldno so se radi tega dogodka ustrelili tudi beli
pa-takih kimovcev, ker Če bomo slednje volili, vidimo že naprej lahko, ke*-- zle posledice bo to i-melo za nas in organizacijo sploh Leurisova malina deluje previdno ia vztrajno, zato naj vsak dobro preausli ter porabi svoj glas kolikor mogoče koristno* ob dani priliki.
Drugega posebnega od nas nijdelek F. L. 1 .8.) Vsi potniki"?! kakor da sedanje gospodarske stari kraj morajo v svoj lastni jn. razmere zelo pogosto zahtevajo | teres točno paziti na stroge od. tu ali t:m svojo Šrtev. Kar ae ti redbe, ki jih evropske drŽave i če druitev, gre v splošnem boljše mejo glede izvoza novčam. jn kot je bilo, daairavno ie ni opa- kovanega denarja. DrŽave »o },n. žiti med članstvom tiste odkrito- si)jene omejiti količino denarja srčnosti in dobrohotnosti ,kot je ki jih potnik sme izvesti iz ze&.' vladala nred stavko. Drug druge- lje, da s tem obvarujejo svojo mu se vedno nekako izogibamo, valuto. Iz Združenih drŽav *rat kar je umljlvo, da ima svojo sla- potnik odnesli, kolikor denarja bo stran. Upajmo, da s« bo zsce-|mu je ljubo, ali v Evropi malone
lila tudi ta rana ln delujmo zk spravo.
K sklepu pozdravljam vse sotrpine po tirni Ameriki. — Ja* kob Beloh.	!
vse države — izvzemii nekatere, ki imajo visoko valuto, kakor na pr. »Švicarska — prepoveduje i*, voz kovanega denarja in dovo-ljuje izvoz bankovcev le do goto-vega maksimuma. Kdorkoli je zs.' sečen, da je hotel iziti iz države z gotovino čez dovoljeno svoto, ne le zapade kazni, ampak se mu navadno ves denar zapleni. Na
Sprinffleld, 111. — Oj, zlati, lepi časi, kje ste, kdaj se povrnete k namf Menda jih ne bo nikoli več I
Med evetovno vojno so vsekri-| tek način je mnogo rojakov ra-žem vpili: Ka delo ali V armado, di nevednosti ali brezbrižnosti! vsakdo je bil primoran, da je mo- zgubilo svoj ^enar. ral delati, danes pa je lahko ve- Te odredbe eo ra£ne v poedi-sel oni, ki Ima delo, dasiravno nib državah in se staino menja-pri vsem svojem trudu ne prislu- -jo^ Na Francoskem na pr. je do ži več kot za najskromnejie po-1 nedavna veljala prepoved za iz.
trebe. Posebno delavec z družino kopiee Strok mora presneto varčno paziti na vjak cent predno ga izda.
voz novčanie v vrednosti preko 5,000 frankov ali enakovredne svote v inozemskih novčaalcsh. Sedaj te omejitev ne obstoji vet,
Zelo hitro mineva Čas. Se štiri pač pa je ie vedno prepovedan mesece imamo dela in potem se izvoz srebrnega in zlatega denar-nam zopet obečajo neprostovolj- ja. Potnik, ki potuje skozi Fran-ne po&tnlce, katerih se gotovo cosko, stori najbolje, ako ima tak nihče ne veseli. Pozimi delaj,' u- denar, da ga ob prihodu na fran-boga para, da ne vidi! nikoli cosko ozemlje prijavi oarinski o. solnca, poleti pa ogrej svoje otr-|blasti. Tam dobi potrdilo, ds je
ple ude Aa /go^em solncu. Sieer se vsakomur prilele nekoliko *po čitka, ampak v žepu nastane temtakem jetika. V naši naselbini se je svriila
ta denir s seboj prinesel; in ko zapuati francosko ozemlje, ca ni-aee ne more nadlegovati, ve pa
ne prfjavi, odtegnejo mu odvzeti ves kovani denar in on ima ie
je pevsko drultvo iz Carlinvilla, j stavkokazi. Dne 25. novembra ae meiani pevski sbor drultis je na nHmer preselil nekdo v *ko drultvo 4WsvČek' ir. Csrlm-1 kompsnijnko hiSo. dna jv» oknplo-Sola bi bila lahko mogočen faktor, ki bi pospešil raz- krasnih «esml. Vse je dobro iste. ziji pa le odiel od tam.
klo, kajti pri sabavi ni manjkalo ničesar,-kar je potrebno, da je za-bsva popolna.	^
Prvo je naetopilo moikl zbor Naprej'* is Hpringfielda In sa
voj v človeški družbi. Vprav šole se pa starini "oklepajo najbolj trdno in jo nočejo za nobeno ceno izpustiti izpod svoje kontrole. Se ni davno tega, ko je neki vseučeliščni predsednik rekel, da vseučelišča ne odgovarjajo sedanjemu časp. Učna metoda je še vedno tista, ki je bila v na-l1*1 ppi,m	a*" ln navadi pred sto in več leti. K0?*™'
vi t.uJ.I-.^I i m	. f	druitvo Hlevček is Carlin-
In Uko so delavci in farmarji, ki so spoznali, da je|vMa je sspelo pe«mh "Delavski
treba spremeniti gospodarske razmere, ako hočemo, da!POBdrav" iB "HU*» M*" ▼ ®« savladajo tlovsšks razmere v človeški dužbi prisiljeni Unfnm ,bnru Trtl> ^ nastopi-ftgitirati med delavko in famarako msso, podučevati Jo ^^i^li te^ in kazati ji pot iz temne sedanjosti v svitlo bodočnost, dal tnijček-ter "P*em." Ob koneu postaja armada tistih, katerim je padla mrena ras odJ*u Mvmgtonsko in esriiaviUsko večja in večja.	pevski društvi sapeU skupno
•- - 'a,' -	t I"Marseljeso/*
Veselica je de konea jako dobro potekala čteU prebitek je bil S1AO. Za tako debfr uspeh veee-Uee se imamo sakvaliti pevakima drult verna Is Hpnngflelda ia Carlinvitla, aa kar jim aaie dru It ve jamči, da bo o pflllki tudi pripravljeno vrniti na Oblaku.
Mprinrfitldčaai eo nas na kon en nrofrraasa le presenetili s ms ki igro. ki so • kar sami vtaknili i program. Dobre po*«IUit Hm*, ha je bilo sa vse dovolj. Jaz sem se tako aaemejal. da «em moral ne eake.
KAKO JE Z NAŠIMI TRČI?
Pridelek krompirje je letos ogromen. Farmarji v nekaterih krajih v Minnesoti so pridelali po devetdeset bušljev krompirje na sker. S to vestjo, je pa prišla druga v javnost, ki govori, da so farmarji ponekod spodorali krompir, ker jim ponujajo taks cene zanj, da se farmarju ne iaplača is k o pa t i in ga postaviti na trg.
Ako bi farmar prejel saj od trideset do štirideset centov za bufeelj krompirja, bi krompirja ne spodoral, ampak poatavil bi ga na ti*. Toraj ponujajo farmarju g©.I* l'*;	* tovo manj sa krompir, da ga pusti v jsemlji, da Um segnije. i ZJ rJ^J*-"*^
Pozdravim vve zavedne stav ksrje Hrom Amerike. Držimo do zm4ge I — J. T.
JacksviUa, Kana. — Pedo imamo. Koliko livahnejši je ta dan od drugih navadnih delavnikov. Običajno Qas upniki le dva ali tri dni pred plačilnim dnevom kar bombardirajo t raznimi opomini in vabijo na novo nakupo-vanje. Opomini so jako nepnjet ni, kajti po dolgotrajni stavki so dolgovi precej naraeli. Še bi nekako Ho, če bi deleli eedaj red-ao, toda le vedno imamo ekoraj popolno brezposelnost Ia to je vzrok, da ne moremo na opomine tudi dan pode plačevati.
Sedanja brezposelnost bo nedvomno tele vplivala na stavko prihedaje spomladi, kajti aevar-noet je. da se nam le te pogodba raakadl. ki je bila tako aeokret ne sasnovsne. Človek si skoraj ne upe nmliti. kake bo v bodoče ksjU ljudje se izmosgani. mogot el pripravljeni vedno bolj, denjtk voditeljih pa Imami Iteto ialoetuik preiakulanj.
Rojaki, osdaj bodito ke ee nam blUajh volitve dietrik taih uradnikov. Valimo mole ae
goljufija, katere žrtev je postal I druge sitnosti povrhu, rojak Anton Per, kakor pa je že v Jugoslaviji so v obvarovanje bilo poročeno dne 1. novembra v jugoslovanske valute ie bolj poo-tevilki 281. Rojak Per poseduje I gtrili prejšnje odredbe glede Iz-svoj dom in je ie samec. Na viha- denarja. Tam je trgovina z nec se je poelužil posebne takti-1 inozemHkimi valutami popolno-
prepovedana. Za nakup tuje-drugi dan pa |a detaarja treba posebnega do-PWfW» •• j* naš. jfriakrse- ,ijenja in, kar se tiče potnikov, ki znaml na ceati $e z drugim in ta- odhajajo iz Jugoelavije, se njim ko ste ga na premeten način ogo- hidaje tako dovoljenje le, ako i-ljufala za vse, kot jp opis^ ž^ .po- majo potni liat, izdan oziroma ro^evalec od tu.	, (; ,vizira» od strani jugoalovanskih
, Pri tem bi ne bUo nikake za mere, (ds.elov^nski Usti niso ie ni kdtr pomčaU g takib qaČtyib goljufije, toda vsako leto prinesejo naii listi poročila o neitetih enakih slučajih, katerih Žrtve so postali navedeni delavci. Rojak naj sedaj zopet dela v jami nekaj let da si bo toliko prihranil, ako bo sploh mogel ie kdaj toliko prido biti. Sploh pomilovanja vreden je tak človek, ki misli, da bo kar čez nbč obogatil in ie posebno pomočjo takih tujeev, ki jih pre,i nikdar ni videl. \
V naii naselbini smo že dobili prvi sneg. Meni se zdi, da je pa d*1 nekoliko prezgodaj, ali nef — Slovenka.
AVSTRALIJA g| RAVNA PO •KLBPIH WA8HIHOTON8KE MIROVNE KONFURKNOE.
Melbourne, Avitr. — Avstral ska vlada je v smislu washington ske mirovne konference znižala svoje oborožene sile ns morju in na suhem.
Pred konferenco Je .imela Av. stralija brodovje, ki je Itelo pet in dvajeet ladij v službi. Viteti so tudi eden bojni križar, 8 lahki križarji, sedem uničevalcev in iest pota nI ječ. Zdaj je v službi samo trinajst ladij. Glavno enoto tvorijo trije lehki križarji in trije uniftevajoi. P<j starem je bilo »edem ladij v rezervi, zdaj je pa dvanajst ladij v rezervi. Število mornarjev in čaatnikov je bile znižano od 4350 na 8.930.
Stalna armada je bila znižana od 2^00 na 1,600 mož, državljanska armada pa od 118,000 na 30,-000. Število stare ilih kadetov je bilo znižano od 99,030 na 30,000. Mlajši kadetje so popolnoma od-prsvljenl.
Zdi se, da je Avstralija skniala se ravnati po washingtonski mirovni pogodbi.
e ee-
Preprečeno zborovanje aa Oj.
tralevtta. V Belgradu so S. nov. prepovedali visokoiolake sbero-vanje v prid na emrt obsojenega rudarja Ojura Keroleviča. tborovaa|s > aabranile uprava vaouiUilia. Vi«okoN>iel w skraj. no raaburjeni. Kakor je znano, so zanima sa Keralevičeve neodo ■lesli fraoeoeki komaniatični proletariat, ki je tozadevno na-•lovil apel na mednarodni prols-tarijat.
% ' s..
oblasti. Glasom vesti iz staro-krajakih časopisov, sn^jo potniki odnesti s seboj k večjemu 3,-000 frankov, ako potujejo na na Francosko. Ako potujejo v zemljo, v kateri je kurs večji od franka, morejo iznesti ali 3,000 frankov ali pa novčanice dotične države v vrednosti do 3,000 frsn-kov. To bi bilo približno $200. po sedanjem kurzu. Za zemlje z zdravo valuto, v katerih je kurz izpod francoskega franka, morejo se kupiti največ 3,000 enot do-ti&ne valute (na pr. čeike krone, italijanske lire, grike drahme itd.) Za zemlje pa s takozvano slabo valuto, kot so Madžarsks, Rumunija, Bolgarska, Poljska, Avstrija in Nemčija, more se kupiti ln iznesti protivrednost te valute v znesku do 3,000 Dinarjev. praven tega smejo potniki odnesti h seboj preko meje 1,000 dinarjev v gotovini.
Ameriški konzul v Belgradu, Sr. K B. Pat ton, je poslal ju goslovenskemu oddelku Foreign Language Information Serviee sledeči memorandum v svarilo potnikom vJugoslavijoi
Osebe, prihajajoče v Jugoslavijo, naj prijavijo vse inozemske novčaniee, ki jih prinaiajo s seboj. Mejna oblast potrdi prijavljeni snesek z zaznambo na potnem listu ali pa izroči poeebno potrdilo o uvoženem denarju. Ako doUčniki zapustijo Jugoslavijo tekom meseca dni, smejo proti izkazu potrdila odnesti s seboj enak inosemski denar do sneska ki naj ne preeega zneska, prijav-jenega ob prihodu.
Odredbe glede sneska inozemskega denarja, ki ga sme potnik imeti is države, se strogo'izvrta-jejo.
Potniki se ob odhodu iz drlavs preiskujejo, in ako se najde da i-mejo s seboj denarja les tnesek, prijavljen ob prihodu, oziroma čez zn*sek, dovoljen glasom odredb sa izvoz valut v Inozemstvo, denar zapleni in nositelj stegne biti sretlran.
Osebam, ki prihajajo v Jug o-slavijo na obisk, daje se nasvet, naj prijavijo ob prihodu ves de-
ki ga prinaiajo s seboj, ki -aaj ne skušajo zapustiti te drla-rro t ni kakim zne«kom dene rja, »redno se natančno »e informirajo. kako odredbe so v tem pogledu v veljavi.
rOypgUKK. 4. DECEMBRA, 1922.
PROSVETA
ŽALOSTNE RAZMERE V OfiGMlZACIJI STAV-BIHgtlH DELAVCEV.
fiK SS OBČUTI BBINDBLLOVA JAO0, DASIBAVNO JB
V JBČL
_ |
Stari juriediini spod razdajajo
IZ KUBI SVETI. jFARMABI SO SKORU
POPOLKOMA OBUBOŽALI.
(Federated
ciie f VTodnotti
■ jDVfiiO	C3ii\ f T
Mining Co. v llibbingu, Minn., je bilo te dni odpuščenih, ko je bila zaključena letošnja se zija odpo-šiljanja rude po jezerih. V pri- Okisafo, m. (Fed. Preaa. Chaa. hodnjih dveh tednih bo odpušča-1E Rueaell.) — NsjčudnejŠa rac.
1 ki se je dogodila v teh čudnih časih v naši dežoli, je pot lačen je
nih še več dclavecv. ResulUt stavkokaikega
n New Tork, M. T. (Fed. Pršas.) _ Robert P. Brindell, nekoč dola veki car v New Torku, ac naheja t a radi korupcije v Sin g Singu, toda njegova moč ac občuti v or-erganlaaeijo atavbinakih delavcev Kasni jurisdiktični spori razjedajo organizacijo stabinskih delavcev kot ob Brtndellovqm čaeu in položaj je tak, da bo do 125,000 stav-binskih delavcev brez dela, orga-nizseija se pa počepi na veselje itsvbinskhn podjetnikom.
Z delavskega stališča je poloiaj tako resen, da se je v Nšw Yorku ustavil John Donlin, načelnik de partpaenta za atavbinake delavce v Ameriški delavaki federaciji, ko je vračal v Washington iz Ho-nolula. Prevzel je agitacijo In vodstvo organizacije, da se raz mere zopet urede. Donlin je bil preje poslan, da organizira nov avet stavbinakih delavcev v Netv Torku pod okriljem Ameriške de-lsvsks federacije, ker je bila prejšnja poslovnica auspendirsns Brindell je bil obtojen v ječo ker je izsiljeval denar od podjet nikov. Ali podjetniki ao rajše občevali z organizacijami, ki 10 bile pod Brindellovo komando, kot organizacijami, ki ao prlpadalr1< Ameriški delavski federaciji I Ameriška delavska federacija je
zidarji a 'pomočjo drugih organi zacij. Posrečilo se je, da je organi zirsla okoli pet tiaoČ zidarjev, dvanajet tisoč zidarjev je pa osta lo pri atari Brindellovi organiza-
cijlM
Podjetniki so imeli skušnje in so rajše aklepali pogodbe s Brin-dellovimi organizacijami, kajt spoznali so, da Brindell in njegov pohočniki radi pomagajo gotovim podjetniškim skupinam, da so zne lx svojih konkurentov.
Sčasoma je organlzaeija zidar .'or pod okriljem Amer. delavake icdcracijo narasla nad osem tieo< članov. Odrejene ao bile stavks na poslopjih, na katerih so delal dani Brindellovih organizacij. Podjetniki so potopili z Brin dellovimi organizacijami in izrekli, ds izpro vse zidarje, ako niso te stavke odpoklicsne. To pomeni, ds bo okoli 125,000 stevbin ekilV delavcev raznih strok, brez dole.
Ta bratomorni boj v delsvaki organizacijah pokezujo, kako Še stavbinski delavci preleti i t
stitn duhom, ki jo lastnost rsz rednozavednih delsvoev. Njim so Že vedno več ozebe, kot ps principi.
Amcrišks delsvaks fedcrscija lic bo odnehala/Kajti mnenja je, da jo treba odpraviti take delavske organizacija, v katerih ae posamezniki pov«pno do csrevsnjs in izrabljajo delavsko organizacijo v svojo korist.
V 8t. Psnlu, Mina., »e je razlate! ubrikator pri lokomotivi, katerega je bli popravljal aiavkekaz n strojevodja ter kurjaJ st.i ob-Icšala teiko ranjena. ^ ■ —
Američanov no saarajo v rud-nlkikl Oglasi, s katerimi deiodo >avne agentura v .\Tew Yo*ku i-š>jo rudarje zn trdj premogov, nišoe v Psnusy!vanijl, hc vedue is-hajajo v newyorskih liftih. Agsa-
ture izrecno pravijo. <Ja ne mara-jMrVtl v iM meri, ds sc ns jo Američanov rti delo, pač pa I-]^	^j.
majo prednost Poljaki,.Rusi. Ms
federalnega rezervnega škandala Tukaj je veet, ki lula nekaj lei nazaj napravila splošno razburjo-nje v deioli. Ako se primerja njena aktuaiu;« vrednost za vaškega dr^avljaua, tedaj niso drugi dogodki niti vredni, da se omenijo Med tem *e pa razvija ikeudel in postaja viak dsn gorši. Včaei se rdi, da se tako razšli in zra ste, da ga nekoga dne podere njo* gova lastna teša in da presenet1
IkhIO
dlarf, Litvinei, Hrvatje ili Škau-dinavci.
Konvencija I. W. W. Poročila glavnih odbornikov in debats o nternseionslsh je trajala drugi teden štirinajete letne konvencije organizacije Induatrial Workers cf the World, ki se vrši v Chiea-gu. Delegat je ao sklenili, da ae sprejme konstruktivnejii program namesto nekaterih utopij. Kakor izgleda, ostsne organizacija še nadalje izven vsaka lnter-naeionale. Konvencija se je izrekla proti Rdeči internaeionali v Moskvi in tudi proti sindikalist-no-anarhistični internaeionali v Berlinu, v katero je stopila pred
Kr«TKim npioana dota\sKa zveza v Mehiki. Sprejet je bil predlog, ds eksekutlva skliče mednarodno konferenco mornarskih in prlsta-niščnih delsvoev. Odborniki so
Sedenji molk' o tem šksndsln stane farmarje vaako leto literar no miljsrde dolarjev.
Vae poljedelska pokrajina ss psdno od reke Mieaouri tiči revščini, in farmarjem preti uničenje ssrsdi politike avet nega re-servnegs odbora. Farmarjem to rnsno. Neksteri njih zsetopni tov ao to povedali ie v kongresu. Veliki dnevniki v dešeli ps ne bodo apregovorili besede od stvs
fliucriBM	ioini.n^ j« niacnin aeiavoev. uuoomiaj so
skušala z|ptt dobiti kontrolo nad poročali o velikem uspehu orga-
niziranja premogar jev; veliko itevilo premogarjev, ki so orgs nizirani pri United Mine Workers of America — veja Ameriike delavske federacije — so obenem člani I. W. W., dasi jim prvg or ganizacija to zabranjujc. Skle njeno je bilo, da ae podvoji šte vilo organizatorjev med rudarji,
! ' i OBUBOŽANI AMERIČANI 80 f> ,B» VRNILI.

BOJ ZA NACIONALIZACIJO ŽELEZNIC il VI UGASNIL.
]fsw Ysrk, M. T. — Dve obubožanih Američanov, veČina bivših vojskov, še je vrnilo nszk, T Ameriko. Bili so brez eents in zvezni' plovbeni odbor jim je pre skrbel vožnjo tsstonj. Vrnili so le is Francije.
Ns pomolu jih ni nihč.e čakal da jih pozdravi, tfsm ni bilo dele gacije "odličnih državljanov", da jih aprejme. Tudi godbe ni bilo tamkaj. Tudi Čaanikarskl poroča valci jih niso intervjuveli. Bili so tsm ssmo zsstopniki rasnih dobro tvornih družb, ds vidijo, kaj ae da zanje storiti. To ae je zgodilo, ko je dr. K. W. Hill, superintendsnt tujezemeklh revešev, odločil, da ae jim uC dovoli križati reke iz Ho-bokena v New-York. /,
Mogoče dovolijo tem bivšim vo jskom, ds gredo z njihovimi dru linami vred v občinsko prenoči-fiče, sporazumno, da ltdeči križ plsča zanje a jih sedenje stroške Nekateri teh siromskov so se oženili v Franciji. Pronstfi so, da tsm M morejo toliko zaslužiti, da se prežIveA
Washington, D. 0. — Bekon-struktivna liga, sestavljena iz naprednih delavskih in naprednih farmarakih organizacij, bo nadaljevala z bojem za enotno obrato-^snje železnic pod vlsdno kontrolo. za nvedenje davks ns dedščlne, M>o*tevitcv davka na velika pro-*t« lo za denarni ia bančni ai-Mem, ki bo alušll ljudstvu. Pri se ne bo ozirala na parlamentarne bloke ln protfkloke.
To je izjavo je podil Herbert F. ^Hker, predsednik lige. ki js pri-»'Iv Washington, ds se^udsleŠI posvetovanja fermerjev, k-aterf so dospeli v Waahington v škornjih.
VOHUN m STAVKOKAZ JI ODROMAL V BOIO BIBfO.
N'ew Tork. N. T. — Alfred B l indaaj, nekoč privstni detektiv, fctavkokaz in induetrijeki vohun, i" bil obsojan v ječo od pet do de »"t let, ker je opehartl lene v Kew Y"rkn za vaš ko pol milijona do '"rjev. UndMV je poetal denerni ' «^Setar'Mn v tem "poklicu" si i" k*ne izbral sa svoje irtve. No-k«tera žene je oakubil sa vss njih inhranke. PodjHnikl. katerim je »*Hte «1«sftSt kot atavkokaz In In 'ltmtrljakl vohun, se ales br.gali raf,i> ka je prišel v nesoglasje s P^Uvsmi.
. Izgredi
Oitjrju.
Mežico Citjr, 2. dec. — Demon strselje, ki so jih srsnžirsli ko operatlsti v šetrtek zvečer, ao končsle opolnoči S krvsvo bitko v ksteri je bilo 22 oeeb ubitih in okrog. 200 ranjenih. Demonstrss je so bile lieperjcne oroti mestn upravi, ki je sskrivlls, ds vodo-vod ne deluje in je v m*«tu rellko pomanjkanje pitne vode. Jutri eo * imele vršiti volitve novih ob-činskih odbornikov in župana, to ds vlsds js od god lis volitve ne peanejšf čas vsled sedsnjih nem rov in zvezne Čete patruljirsjo u lice.
Med ubitimi ao večinoma delsv* el in voditelji delsvskih organizs eij so dsnos razglasili aplošno stavko, dokler niso pokopani njih ubiti tovsrili. Nemiri ae fte niso polegli in bati ae je novih izbro-kov šss nedeljo.
Koncem msjs 1920 se je rezerv ni odbor nsenkrst obrnil na pot v predvojne rasmere c defUtiranjem kredita. Povišal je obreatno mero, nad katero lina popolno controlo.
V	prihodnjih štirinajat meaeclh ao ae pokaaale poeledice ts skclje Cen« koruze v Chicagu je padla od $1.47 ns 55 centov. Cena rdeč pšenice štsv. dve ps od *2.&7 ns
>1.23. Cens goveji Uvinfoc je zn i ala od #12.60 na 77, cena nra šičev pa od 114.75 ps ns $10.38
Od tegs čsas pa eene ie vedno padajo.
V	tem čaau so ss ps povišalo oe ne aadolšnie. Večina vojnih ob veaMis js poskočila sa deeot dvanajst centov ia se priblišala par vrednosti. 2slesnlšks in indu atrijske obveznice so poskočila osni. In srečni eo bili ljudje, ki so
JkupUi preje te vrednostne pspirje. meli so bogsto Šstsv. Ali mali trgovec — branjevce ki prodaja na drobno, jo skors ssdct ravno tsko trdo kot fsrmar. V letu 1921 je bilo veš trgovek polomov, kot jih je bilp kdaj pre zgodovini Združenih dršsv. Ko js subvencljpnirsno šssoplsjs kri Falo s proaperltetl, amo imeli Šeat krat toliko bankrotov, kot jih je btlo v letu 1910 In trikrat kot letu 1907, v katerem je bila pa nika.
Strokovnjaki, ki niso bili prizadeti, so svarili, odbor je ps ns-daljava! a svojo politiko. V dvanajst meeecih, ki so končali t oktobrom 1921, js deflatiral $2,000,000,000 kredite, sli več ko polovice vaega kredita, obenem jc pa omejil izmenjevslno eredetvo u približno $1,000,000, ker je vzel iz prometa zvezne rezervne benkov-ce.
Posledice za farmarje na zsps-du so grozne. Nekstera eodišča so preoblešens z bsnkrotnimi pošto-psnji uničenih fsrmsrjev. V neks-terlh krajih so ssprte šole, ker fsrmsr ne more plačati davkov zs šole.
Zivljenskl stroški so niso znH žsli v tej meri, kot so psdle cen« zs fsrmerske produkte, ksdsr jih fsrmsrji posuvijo ns trg. Plsnicl je psdls csns skorsj u polovico, kruh ss ps prodsjs skorsj po stari ceni. Goveje živine je tsko posenij de se skoraj ne isplsčs jo rediti. Tods eene ns trgu ne govore, ds eo psdls.
V tem čssti ps odbor trsti mL Ijone s grsd' nj» m bsnčnih pslsč Ravnotsko je bresobzlrno povečal pleče neksterih ljudi. Obtožen je favorit lama pri posojevsnjit de-narja. Nekatere institucije eo ga obtožile previsoke obrestne mere Trdili eo, da je tel celo 97% na lato.
In preko teh stvari je potegftjc no ssgrinjslo tsjnoatl. Zsksj?
stavil pred ilternativa, da ss pra-njemn uvede kasessako posta-panje. Na ta je aa — Dnagksrtj r zopet izkopal stvar in jo pred
ložil vekrperoti v Wssh»agtonu. ki je pe sakljuških as zaprtimi vrat obtožila hapitaaa Ko^nbluthu je umoril majorja Craukhita. Bila je jiimliai poteza Daug hertjje, kajti bila je avtaaaatlčno ustavijona kongresna preiskava, ko je bila dvigajeua obtožnica
B tem je pa DaugHrrtjr aopet našel v zagata da je l»il njegov paftešaj atabej!* kot ja bil preje apitaar Roeenblutha aa dve vejaik« aodlšši eproetill. Okrajni tolitelj v Waeh ing tonu je isjsvO. je IU>aenblnt)i postsl žrtev veke krivW. In ker js juetišni tej nik pričel zopet e kssenskim po stopanjem proti kapitanu Koi blutbu, je naatal sum. da je Roaanr bluthova afera druga Dryfusova zadeva.	- -
I Zdffcs, da so Dsughertjr in nje govl oficijelnl tožltelji prav smIo razmišljali, kako se tsm očitkom zognejo. Zdaj mislijo, ds-as našli pravo pot zs rešitev tegs vprsšs nja In da jim nihče na mora očita ti, da je smerišhs «Drjrfueova sfera.	I
Naročili ao polkovniku W10issa Haywardu. newyorškemu svssne mu jsvnemu toMulju, ds odvss me aadevo avojemu pomočniku, ki e pooblaščen, da jo vodi, in bila e iaročens dvema Šldovaktms po-možnims tožiteljima.
"Zdaj al lahko vaskdo predočt Ma Daugherty lahko reče," da to ni preganjanje. Ako js stvsr izročena dvema židovakiau jsvni ms toliteljims, lahko vsakdo vidi, da (o ni druga Drjrfuaovs sfera " židovska javns tošitelja ata Bsmaon Belig in Abrshsm Solo mon. . <j
Rosenbluth jc zdsj prost, kajti, položil je itiridceet tisoč poroštva To je storil asnj Fsllz M. Wer burg. Rosenbluth se^e ponudil, ds gre v W a ali ing i on pred veleporoto in se odpove imuttiuti. Ali dovoljeno mu ni bilo, da to izvrši. Zdaj bojuje, da ga ns isročs oblastem v Washingtonu. ker je pre pričen, da js justišnl department ae ustavi pred ničem In da ga bo pregsnjsl do vsŠsl.
Stvar js zdaj pred komisarjem Zdrušenih držav HKohooekem, ki kmalu poda svoj odlok « juris-dikelji vlade.
Sbvtnb Narodai
Uil«Mfli«M S> Mrlk
iyoeT
Podporna Jedoota
l»k«r^. IV. >«aUa tSOT v drle vi lllUoA«.
GLAVNI STAN i Z6ST-SS SO. LAWNDALB AVgn CHICACO, ILLINOIS.
Imievabi odbor:
UPRAVNI ODSEK i Pr*4«*daifc VImmI C.Ufc.r, pmdprU^nik Km4**w VMrUb, R. P. D. T, Bm SS. M..I.V, Pa.. a».	Malt k« w T»rb. Uj.ik	m4
m— M«vah. el- W«t*J»»'S Jabn V*eeUh. nr^alb CU»AU Jo4« Zave
ZOS7-SS S. Uvnadele Av.
BOLNIŠKI OOSEZ.
OMtCDNJK OKBOtJCi BUa N^b. »rihifci,
'	Ck»««fo, lit
VZMOOMO OKROŽJE: Jb««b AaakrešU. m* Baa, Pa.
Ukm GmMJ, 14RSI Papaar Av^, Clev^aad, O. ZAPADNO OKROŽJE, krni— S-Ur, Bm |#4, (UaOCaaa., se j«««eMed. I^^B^Bh Maa Marc. It.a 1SS, B-kl, Mi..., M ••varMaped.
Mika tagal, S48S S. Wi.aba.tar SL, Marrar. Utah.
Nadzorni odbori
PeMk Zaita, Madaadatk, ZS3S W. SSlb	Ckiaaaa,	Praah
ssoo Pr*S. Ava., Clavalaa4, O* WiMia« »Iu^mS« »L CUlr Si. Oble.
Združitveni odbori
* jftarilffl SStd 9«. ClavalaaX*Obla. VRHOVNI ZORAVNUCi Oe. P. 4. Keva. CZOZ Si. CUlr AVh Cleaelaad, a POZOR 1-KOT.paaš.aaa e ft. edb^tt, M dalaje v gUvaa.

vaelaikt
POROTNI ODSEK.
. ________ IT W. Hav SerUeflaU. |UH M.rila
Z7S, tt.rk.rtaa. OUa, Fraš A. Vi^t. Bae 9U, llv.
SS. Ha.darea.ailU. Pa., Jab. GatUb, 414 W. Hay $1.,
VSA PISMA, M ae mmUU aa »eaU al.---
S. N. P. J. SSST-SS Sa. Uvadala Ava. Chfteaga, IU. VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SI NASLOVE. Ralailka Uj-•UCva 9. N. P.Z SSST-SS S«. U.ašaU Ava. CbUafe, IU.
imjststtS5SLffSS.«SS*-
aa«lav. RUf.j.Utv.S
Vae eHtešbe alede MaUva.Ja v J. lav Pr.dk Zaltaa, pr»l**n(ku aadaaraafa
i aaj aeMJela
Ha.alaem aŠbara ae aaj pel ►ara, li|W aula* U S«M«|. MAlilaia m aaibvi Jab. II
SLffltti3«
RAZNO.
e vršiti v anamenju sabelj In ba< onetov.
BsrošUs "FrssvHs" vašsms sorodniku sli pdjMsljl v start
? mm n babvua dblav
ska »tbokovma oboa
nizaoija.
WsshingtOR, D. 0. — Vzhodno divlaljs trgovskega dspsrtmento
je prejela vašno poročilo, ki pove, ds se je ustsnovlls Delsvsks bor ss, ksteri ss lshko pridruJU vaška delavska strokovna orgsnisaeljs, sko plsšs vstopnino dssst ruplj,
V Indiji js vslik nepokoj v industriji, pripoveduje pogošllo. V prvih sedmih meeseih je bUo eden in devetdeset stsvk. Isgubljenih js bilo 227,795 dsUvnih dni po deset ur deU ns da«. Sedemdeset odstotkov stavk je končslo na ko-rUt delodsjsleem, petnsjst od stoikov ns korUt delavcem b petnajst odstotkov s kompromisom. Tske razmere so povzročile, ds deUvci uat snovi js jo delavsko or ganizaeijs in vstopajo vanje.
rudarji nbbodo bpbbjbu več bnostbaMBSJMSS
lodilonih p1bibkat.
M*w Tork, V. T. — Thomas Keaned/, pre«lsednik mesdnegs
odbora rudsrjev ns sntrssitnem premogovlšču, js nsglsšsl, ko je predsvsl pred Meetnim ženskim klubom, ds premogovniški podjetniki In vlsds niso nikdsr po kazali šelje, da as pri raseodišč nih praisksvsh preiščejo eene In profili. Govorilo se je U o rudar* akih mezdah. Povdaril je, ds bods rud s rji v bodočnosti Uke eno-atvanske prelsksve odklenjsll Ako se preiščejo ruderake mezde, se morajo logično preUksti t ud' cene in profile, ds ae Uve reaniea
Tokijo. t dee. - Uradno poro čajo da sts Japonaka ia WlS|-
Ja^ancSittit
vse japonske šota Is Asataaga ta
Kitajci prevzamejo provinco jkhI avojo oblast. Nekstera Mrari šs nUo rešene In pogsjenja, a. nadaljevala po IsprssuitvL
zopbt boibnbluthova
New Tork, v. T. (F#d. Prosa. Alaha i poročevalce ) — Ko je Haarr M. I)angherty, juMičnl Uj. sik ISdruftvRlk drlsv. prenehal e kazenskim postopsajem proti kepkanu Robert R.^nblutba za-radi smrti sasjorjs AUkaaader OankhHa v Camp towlea. WsA. ¥ letu 1919, rakol, ds vlsds nims jurisdlkeijo v tej zadevi, se js po-
tttotkkolm. — Pri valitvak provitične sveta, ki ao as vršlls v oktobru, so soeUlietl osvojili vslike število mandatov as račun liberalcev. Komunisti so tudi as pr^dovsli i praj so imsli 21 sveto vsleev, zdsj jih Imajo 91.
Vee buršoazae stranke se Izgš-blU. LlbersUi ss Isgabili 191 maa datov. koneervstlvel 19 in egrer ai 5. Itevilo soeislistlšnlh menda tov js poskočile RS *
K list i je**l js. — Po ^ Ismlije ao sacislisll osvojttl glsv no maa t o Beyhjs«rik. Pri okšln-akih vofltveh ao dobili njih ksn-didetje 9095 glssov, stranke sdrn-iene buršoszlje ps 9»
estj *'«r ie hotelo biti prosto. Zs-
V, 9.
(Drlevaa spešsja ableka.)
8,006.000 kesav aeve 4rUvaa votat-le eeeesj« oblaka a«« kupili ia je koma pradaJaH saravaaat liefla« pe tla kaa. Prava vwda»at aa drabas »aaero-it m jo jo »'J so sa vsak kos. Vsak velike-
Klfln« dO if&F« M-š«.
1'uiijita aata prave »ara. PfašajU gla-inonoai ko vam prlaaae blaga, ali sa aam-f»alljlte 'MaStj oršer'. Ake afaU aaAevoljsI a oblako. vam po' ra*wo denar aa sekta* <>	as aaslev.
Pest. ILPUgrlm V ^a Oe., J4TS Rmleijr, Raw Tork, Jf, Y.
to ps apelira uaoionalni avet ns nselonslno pravičnost in človsš-noat vsega slvillsiranega aveta, Strsšns razmere v vzhodni Ba- naj prepreči volitve, ki ae hi sms-Balji. Predsednik ukrajinske- ' gs nacionalnega sveta na Dunaju, dr. Kvgen PetrušcVlč je po-aUl aavesnlškim vladam sporne nieo, v ksteri popisuje grozote, ki jih trpi ukrsjinako ljudstvo pod poljskim jarmom. Iz spomeuiee posnemamo, da je vzhodna Osli-fi|l ttibles balkanizirani deše-ti, Tlrsso od obups ss js pričelo boriti ukrajinsko ljudstvo z oroš-jem v,toki proti poljski okupaci jI. Oborožena čete ao uničevsle poljska poseetvs .ubijsls orožnl-Riks, polielste. vojske patrulje^ uniševaJe ao železniške tire, mo» stave, ttlsfonake in brsojavne na prave. Tovorni kakor tu<U osebni promet its morala prenehati ss radi nevzdržnih rssmer. Poljske oblaati si ae pouod|le, da bi i ndac- atvo napačno Informirale lotele so namreč, hI Inoaem atvo miilllo, da ao Jlkrailncl aa dovoljni pod poljsko vlado. lato čaan - na ao prijele s persekuel 'cmi. Pozsprle so vso ukrajinsko nteligenco dosedsj okoli 4000 oseb, vso duhovščino, oelo meti opravljanjem maše, advokate u rednike, sodnike, profesorje, dl-jsks In selo nedolžne Šene. V za »arih so jih mučili prav po ared njeveško. Mnogim ao polomil rake in noge. JeŠe v vzhodni Poljeld ao prenapolnjene, zato pa prepeljujejo aretiranoe v z« hod no Poljsko. Atevllne aretacije na bi namreč onemogočile volitev u-krajinskega ljudstva sebi v prid Ts volitve se bodo v kratkem vr Šile, ps grozijo poljska oblast da bodo gonile prebivalstvo z ba joneti k volitvam. Ukrajinsko prebivalstvo js popolnoms strto,
au 9tb stari 40 litt
l »late, Imata prilika U saksj U4, aa ulita aaglaMlae vaej tolika, ■mete leseše le eaglelkl Iseepla.
SSŠO
šs rssumst« | Aaflaika aUvaaaki besedajak vas be alulll, laU ts lets. Caaa $».00, sarešb ugoprii
Dr », I. __________
•SOI 9E CHSfc SVO^ Olavalaad, Okla.
Rsvse tsm lsbke teši aaralila draga ablrke Ivaa Semesavtk paaml.—Oabs
11.10.—Oba ksjlgl dtbiU aa $$M e pašiaiee V rad.
RAD BI IZVBDBL
za svojegs brala Jaeob (irlmšič doma ls Borovnice, lets 1910 sa je nahsjal v PortUnd, Oregon. Imam mu eporočstl zelo važns stvsr i iz sUrets kraje vsled tega želim, ds ss ml prigUsi ns moj nsstov, sko bode šital ta oglae. Cenjene rojske pa prosim, sko kdo vs ,kjc es ni hsjs eedsj, naj ml sporoče to, ss-ksr bodem selo hvslefen. Frank (irlmšič,, 1017 Prescott Hi , North Cklcsgo, III.	(Adv,)
Zn kukna)« pivn domn
.,1 V.. <1. ugt* potrdi ne. P|..kuaiU Ia
n.jli. Dobiti je tuši sblrko sošev, atekieaU Ia rasnih Uaeev. itd.
Ml ram deeUvimo narešlU ps pa-mi toano v vse kreja. brnrerljoja, sUdšldarjem la v pro*
informacije na i
FRANK OGLAR,
H40 i §M|NN^iof Af0B®0| Clovoioadi C^e
V JUGOSLAVIJO v 9 dnarh plu jeje vsak torek veliki perniU.
4S,S4T ta. 10,704 laa SS OSS laa
M # f , » .»i
AQUITANIA
MAURETANIA.......
BERENCARIA,,..»»
M lMt|mi - r.ir^a m «mnNMSaTa^a
u p+m hma ta 4*mm
v #a»
BOM SE BLlZft! 1
leva tudi letee peeUli evejeem ■SsiiU ae
Neša banke _____
elart krej hitre, aaaesljfve Ia pe a laki eeat Poleg tega je iatea sleriU še peeebae odred-
I j 911 dft bo^l'' \ f\% il#f)AFVI#
pešiljetve todae doMavljaaa. Prejemaikl
R V' • j I ll^lFrtA^i
ge odbitke.
Ake ga Ms aamsajeal pota-vati sa bešM v Mart kraj, le-daj se poslati te MU
Za aadaljaa pejosatte ss ebr-aRa as~:
SLOVENSKO BANKO Znkrajšnk * Cnšnrk,
TO »ik A»« . Ne« Veeb.N.V,
'.-A. 'fLd .. . .
' 1»
i (ml ^Mm ' j. .

i


PEOSVETA
BABICA.
Obraai is ftftvljaaja
Spisala 4eški BOŽE NA NEMCOVA. '
Poslovenil FRANCK CEGNAR.
(Dalje.)
"Bila ja modra lene, ki je prero kovala prihodnje stvari." ~ "K*j pa je prerokovslaT" vprašata de £ka. -- "To sem vsm fe povedale," reče babica. — "Pozabili U." — "Tega ne smete poasbitL"
—	"Babice, jaz »e le spomin jsrn," reče Bsrbiks, ki je bile bsbieo prav pazljivo poalulsls; "glejte, Mibfla je prerokovsla, da prida nad teško zemljo mnogo nedlog, da bodo vojne, Iskots, koga; najhujše pa bo takrst, ko ne bo hotel poznati oče zine, sin očeta, brst brsta; ko ne bode nič več veljala ne beoeds, ne prisegs; in kadar bo tako hudo, neki da bode čeika zemlja po konjskih kopitih resne šena." — "Dobro sk zs pomni Is Ali Bog čuvsj. ds bi kdaj Uko bi-
10."	vzdahne babica. Bsrbika kleči pri bebičinih nogsh, sklepa roke na njenih kolenih, upira jasne oči v resno babičiao lice in zopet vpraia: "Ksko pa je tisto prero kovsnje, ki ste gs nem povedsli, veste, o Blsniftklh vitezih, o sve-t sm Vselavu in svetem Prokopuf
—	"To je prerokoval slep mladenič", odgovori babica. — "Ah, babica, mene je včasih tako strah, da vsm ns morem povedati, lejte, vi tudi ne bi želeli, da bi bila če-ika zemlja po kfnjskib kopitih raznešenaf" — "Blaženo dekle, kako bi mogla tak* nesreče želeti; saj vsak dan molimo za blagost Češke zemlje; ssj je ons naša msti. No, in sli bi hisdaokrvno gledsls ms ter padajočo v pogubo f Kaj bi vi počeli, ako bi vam hbtel kdo mater ubiti!" — "Kričali bi in ptakali," oglasita oe d«čks s Ne ftilco. — "Vi ste otroei," nssmeje
babica. "Broni t i bi jo m.**
11,	kajne, bsblcsf
1HHV' reče Bsrbika in oko jj zaftari. - "Tako. deklk|ii> j. * peruti nr bijejo tako ljute, ca, tako je prav, krik in jok nič »e pomsgs", reče sUrks in položi roke vnukinji na. glavo. V Ali, babica,, mi smo majhni, kako bi mogli pomagati^' meni Jolek, ki
-J
mu mrzi. da ga babiea za malo sodi, — "Ali ne veste, ksj sem vsm pravila o malem Davidu, ki je pogubi! Uolijataf Glejte, tudi hsjh-ai mnogo more, sko trdno ups v Bogs, pomnite to. Ko dorastete, pridete v svet, »poznate zlo in dobro, zapeljevali vas bodo, pridete
v	skušnjavo. Pa ss spominjajte svoje babice, kar vsm je govorila, ko jc z-vami hodila. "Glejte, jaz ■cm zavrgla dobro življenje, katero mi je pruski kralj obečel, in ra-jc sem izbrala nadlogo, nego da bi dela otroke potojčiti. ljubite tudi
vi	češko zemljo, kakor mater svojih upov, bodite ji dobri otrod, in ne izpolni se prerokovanje, katerega se bojite. Jas ne učakam, da vi dorastete, sli nadejam se, da se boste spominjali bebičinih besedi," govori babica a tresoeiiu glasom. — "Jas jih aikdar ne pozabim," šepeta Bsrbiks in zskrije lice med bsbičinimi koleni. Dečka molče stojita, ne umeta bebičinih besedi, kakor jih ume Barbika; NeŠika pa, priplezavši se k bsbiei, reče z joksjočim glasem: V Ali bo-bics, vi ne umrjete, ksj ne, ds ust" — "Vsemu na svetu pride svoj čas, mila deklica, tudi mene pokliče Bog," odgovori babica Neiiki, ter je vroče pritisne k se bi. Za hip vsi utihnejo; babica se zamisli, otroci ne vedo, ksko začeti. Zdaj zazlUijo nad seboj fr-fotaajeln ke oči povzdignejo, vj. dijo v zrsku frčati trumo ptic, "To so divje gosi", reče babics, "teh aikdar ne leti mnogo skupaj, ■smo sna rodovina, in late v posebnem redu; poglejte, dve letite pred drugimi, dve zs njimi, vse druge drugs poleg druge, ns 4s-ljsvo, sli širjsvo, ssmo da se včasih v polkrog zasučejp. Kavke, vršne, lsstovice, letijo v velikih trume h; nekoliko jih leti naprej, te iščejo počivslišč drugim, zadsj n na straneh leti strsžs, ki vsru je v nevernosti samic in mladičev; kadar srečavajo sovražne trume, začne se boj." — "Ali, babica, kako se morejo bojevati, ker nimajo rok, da bi mogle držati meč in puško?" oglaai se Tonček.
bojujejo s svojim pri-rojenim Virožjem. H kljuni'se seka
I je jo za malo in za nič, ds se pokol^ jo", — odgovori babics, vstane s klopi in podviza se * o-troel domov.
ne spominjs." — "Babiea, tud jsz eno užgem zs nesrečno svatbo v Hrtinskem lesu t" "Užgifužgi deklice; ns&s molitev jim bo
Poglejte, solnre j? ns zahodu rebiti mils." In Bsrbiks užge še uhaja v zsmok,. jutri bo dež;" eno svečo, bebice poklekne z otro obrnivši se pa k goram, pristavi: ci k mizi in molijo vsi, dokler sve-"in Snežite ima zastsvo". — "U- če gorijo. "Večne luč naj jim eve-bogi gospod Slugs, ta zopet trpi.jti .naj počivajo v miru," dokonča ker mora hoditi po lesih,", miluj« babiea molitev, otroci pa morajo an TllUi — '' Vsak atan iamlreči; "amen»
svoje težave, in kakoršnega si kdo1 izvoli, prensšati mora hudo z dobrim, ako bi tudi zs gUvo šlo," reče babice. — "Jsz bodeip ven-dsr lovec in z veseljem pojdem k Slugi", oglasi se Jožek in spusti v zrsk pozo ja,teče z vrka v dolino in Tonček za njim.ker se začajejo zvonci kravje črede, katero paztir žene z loke domov. Otroci se raz-vesele lepih krav, poševno tak, ki so prve in nosijo na rudečih jermenih bronaste zvonce, ki i>»a vsak drug glas. Vidi se jim, ds ume jo to zvonenje, ponosno z gls vami otresejo, da zvonoi bingljsjo in milo žvenkljajo. Ko jih Nežika ugleds, začne peti: "Zvonci pojejo glasno, kravice domov gredo," in vleče Ribico z griča; babica ps se ozre po Berbiki, ki stoji ic ns vrhu. Ona se je zsgledala v nebo na katerem se ksžejo ns zapadu najkrssnejie podobe. Tu se vzdi-guje svit Is, čudno upodobljena go-rostasna kopa izza temne gore; tu dolgi lezi, tu majhni vrhovi in na njih gradovi in cerkve; tu na rav nini tanki stebri, vzbo$ena vrata, podobne povodnim stavbam, za psd je obrobljen z rudečim Žarom
(Dslje prihodnjič.)
Poglavje o reparacijah.
ksko r,«ljudje z ostrim orožjem; ^i*s|h je v tskem boju mnogo po-padi." - "Ali so gii|mpss^e|" reče. Jožek. — "I no, mWcnčck, ljudje imsjo um, in ycnf>sr »C ko
zlstih hieroglifih. In te kope, lesi in grsdovi ginejo, in delsjo se ns njihovem mestu še Čudnejie po dobe .Deklici je to tsko vže!, ds kliče bsbieo gori ; sli babics neče drugič ns grič, pravi, jla nima več mladih nog, in deklica mora iti za drugimi.
6 vseh Svetih rano gredo otroci babici kakor po navadi naaproti In govore a potjo: "Danes nsm prinese babica is cerkve sveč." In babica prinese sveč in reče: "Ker ne morem iti na pokopališče molit za duše, prižgemo sveče doipa — Tako se spominja duš * otroci vsako leto doma. Na vernih duš dsn zvečer prilepi goreče sVečč po mizi, pri vsaki imenuje duio^ zs katero jo je vžgsla. Nsposlaf jih še nekoliko, prilepi, ps ne inugtuje nobeni: duše ter govori: P* Daj gore za tiste, ksterih se nihče
"■ 'i' 1
Ivaa Erazem Tateabak.
Historičsn roman Ig 17. vskn < slovenska igodovine.
"Gospod hoče, ds mu prerokuješ, poveš; ksj bode doživel."'
Josip Jarftll.
(Dalja)
Ko prijesde blizu Grguljine fcolibe, namigne Vukovački, tako ds ni grof opezil, Ksldiju, ki je bil ca nekaj konjskih korakov zadaj ostal. Ts js morsl namigljaj razumeti, ker vzpodbodši konja, dojože grofs in mu s jshslskim bičem poksže kočo rekoč i
"Gospod grof, tsm v le-oni ko?l stanuje pro-kleto razumna in veščs baba. Pred nekoliko leti, ko sem bil tu, mi je prerokovalo, ds bodem, prodno mine leto in dsn, dvskrat v smrtni nevarnosti, s ds se bodeA obskrst srečno relil, in sicer prvič brez izgube, drugič izgubo. la res, kmslu potem bi me bili Turki pred Zrlnivsrošem skorsj ujeli, v bitki pri ftt. Gothhsrtu pa sem obležsl In okrevel od rsne ns desnih prsih šele v šestih tednih. Vse to je vrsžjs bobe že prej vedelo, dssi me niti poznsls ni, kdo sem In ksj."
"Čudno", prsvl Tstenbsh. "Ksko to suro-
vo ljudstvo pride do te incnosti bres učenja f"
"Gotovo se je v prostem nsrodu ohrsnllo mnogo poročil, t roditi j i« nejstorejše dobe. Kdo bi ne veroval, ds proali ljudje,.ki ao zmerom med zelišči, bolj
ne vedo, ksj to iu ono pomsgs, nego li mi. ki «e s tem ne peČsmo.M
"A vi ste govorili o prerokovsnju te babe", pravi grof.
"No, povsod Se nahajajo taki ljudje, ki znajo več nego drugi, ki vidijo v prlhodnjost," reče Koldi in akrlvsj porogljivo nameUkne Vuko
vsčksmu
"Ob vsakem času so bili taki vedeži" ~ se vtiče Vukovački v govor "Ksldejci m Kgipča ni, Grki in Htmljsni so imeli svoje preroke. Misli-te ssmo na Mojzesov čas, ali na rimako Slbllo."
"In mislile li, ds is bsbs v« tudi bodoč aostf"
"Poskusimo!" prsvha obs obenem. Njiju namen je bil doeeien.
Vštrie koče rezjaiejo, dsdo klopce* vajeti la korakajo proti bsjii.
Vrata pri Teči vei,-«. babe ne Dravskem polj« so bi Is sdsj o«l znotraj zaprta. Vakotadki po Irka z reke In ke ae aikA* aa oglaai, auue o noge v, trk lene deeke. da eo skoraj v rapahu ^nehale. Ilitro se čaja v veši rapet in t»olageao ee odpirala i rata. ■
"Kaj beJeš!" sagrči starka, suha, rjgvuko-ime. vele llee svoja pomoli x II vea s liaičjem pe. glodam.
Tstenbak se obrne k Vukovs« kema, la ta od govor, namen j igegs.
t .
"Naj čskit"'prsvi stsrks in zopet
- - Jpfft
duri.	' * '
Tstenbshs zslije rdečico. Srsm gs je nekoll-ko bilo, ds se združi s tskžnimi ljudmi.
"Pojdimo" — prsvi — "jaz bi več veselja imel bsbo dsti pretepsti, nego li svetov iskati pri
nji."
"To so čudne ftsge takik" ljudi. Potrpitol pride. Grghlja, odpri, če ne, tqbc in tvojo kočo prekopienem v Drfvp!"	' t
Sterko odpre vrata na otežaj. V veži, poflo-kani z ilovico, napol temni in s dimom zsksjeni, leži nf tloh butsra tenkih šlbic. Bsba, no zme-nlvšl oe ss gospode, rszvože butsro in šibiee zlo-ivk»g. ' ;t •
"Tu noter otop(, kdor hoče ksj vedeti od mene," prsvi potem Tstenbsbu s zsdrljivim gls-. som. 0q »topi v krog smejoč se. A smeh njogov.je bil prisiljen, spalo,se mu je na obrszu, ds mu je položslnevSečen, doai mike ven.
"fttirje rumeni morajo tu biti," pravi oUr-ka, obenem sune velikega mačka Tatenbahu pred noge.	*
Vukovački vrže Ubi štiri cekine. Ono dene no vaako stran ob robu žlb po eden cekin, potem po Vukovečkega In Kaldija is veže spodi in za,
Pre-
"Ksj to I" pravi Tatenbah v temi in prime nehote po avojem nožu za pasom
"Luči daj!" zavpije baba v hišo, kakor bi se ne brigolo sa Tatenbeha. In majhna, razcapana, umazana deklica prinese Iz koče užgano tresko in sveti.
Stsrks začne pobirati žibine okoli njega in jih okoli mečka, katerega vedno drži, da no bi ušel, po konci poslovijo v piramido. Kadsr sk<v rsj rac postsvi, izpusti mačka in s klicem "v-š-e!" v beg zspodi. Maček skoči In podere po konci nod seboj postsvljene Šibine, katero no kup pode jo vse v prek.
Čudne besedo momljeje atorka premišljuje nad kupom tlb. vzdigne sdoj to zdoj one in jo vrže etroni, tako da oatane samo molo šibin no tleh. ki delojo dve figuri.
Stsrks vzame gorečo trako deklini Iz rok in ai sveti sama ter provi tihetuo in samolkloi	___________........
"Klara Grtuljo, ki posna ljudi bres števiU, Izirno izkoriščan Toliko"časi, di-tute, katere je videla. In tiote. katerih ni videla, j kler ae ta kapital nahaja v rokak tebe ne pozna. Ne ve ali al iz jutrovega ali večer- poeameznih ljudi. To je reanlea, nega kraja To pa vkl in ji pravijo palice, do si ki si jo upe trditi samo soeislisem. velik gimpodsr i. da še večji b^leč."	četudi do tega prepričanja lahko
In še bolj tlke. a tU gUdaje la la aemtertja pride vsak pameten človek. Če > s svajlosl aiv.m. mslim, ečm, namažlkig. zsčae > vojno povzročil kspitsl, naj ^^	Tslenhehu prevlti reči i. ajego- kapiUl .udi nsdomesti to, kir >
Vega življenja, o katerih j« mM, da jih živ člo vojna ua.čila Zate p. ae ni potrV
Hteje al M h» mr*, nodoljuje ona - "a tal sa vrst angleški ia francoski neareee. Teke ae Aenake, lepe bele in mlade, vfc- Ški narod ta aa duii tak« k«t ..
* Ta pomc^^o ta-le pni,. pod> kapiteli. ki ji«'j. X
(Dali. orikadMiU^	I« P^eajken> evropakih aere-
tuago priaeuajie.)	idev devaU briga, pobotajo sami
Povojna Evropa stoji pod tro-bojnico: repajscij, komunizma in tašizma. Komunizem je najsta rejše dete svetovne vojne, repa racije so srednje .fašizem pa je najmlajše. Komunizem in repa raeije sta si skočila v lase takoj, ko ao utiknili topovi* na mnogoštevilnih evropskih bojiščih, tc-psta in lasaia.^c že štiri leta pa konea že ni in ga tudi ne bo tako kmalu. Kjer pa se prepirata dva, tretji dobiček ime. In ta tretji bo menda fašizem, ki bo po dogod kih v Italiji skušal dvigniti tudi v ostalih evropskih državah svo jo glavo. Pustimo komunizem in fašizem ca sedaj na strani in o-glejmo -! kaj so ren--ncije.
Beseda repsracijs pomeni voj no odškodnino ali nadomestilo tega, kar je uničilo evropsko kla nje. To nesmiselno in zločinsko klanje ni pogubilo samo milijone mladih, človeštvu potrebnih življenj, temveč je uničilo, tudi neizmerna bogastva evropskih narodov, uničilo je to," kar sta u-stvarjala marljivost in delo skozi cela stoletja. Če govorimo o nesmiselnosti vojne, vstajajo ljudje, ki trdijo, da jc borba za obstanek zakon prirode, ki ga opažamo pri vseh živih bitjih na zemlji, da že v naravi človeka le-
S\ stremljenje, priboriti si pot do lagostanja, da je» torej vojna med nossmeznimi državami naravna posledica naravnega zakona. Borbn za obstanek je potrebna in neizogibna, drugo vprašanje pa je, Če je upravičena in naravna tako borba za obstanek,-kjer milijoni gube življenje, drugi miljoni zdravje, roke, noge, oči, zopet drugi milijoni mater in o četov ovoje sinove, milijoni žena svoje može, otroci svoje; očete, kjer spužčsjo v zrak z Žulji pridobljeno nsrodno imetje, kjer pa si peščica bogatih in izurjenih bankirjev kopiči svoje bogastvo, kjer si drugs pežčica verižnikov ustvarja brezskrbno podlago za mirno Življenje itd. itd. To je drugo vprašanje, na katero ai lahko odgovori vsakdo sam, ki jc okusil sladkosti zadnje evropske vojne. Vojna je končana, nastaja vpraianje, kdo bo popravil to kar jo ona uničila, kdo bo povrnil narodom izgubljena bogastva, tdo bo poklicen, ds uredi v temelju omajsno družabno življenje. Noša stoletno vzgoja in duh Čoea, v katerem smo rojeni in živimo, nom pravi, da mora storjeno škodo poravnoti oni, ki jo ,« zakrivil. Torej mora nadomestiti* to kor je uničila vojno ons Miliva sli nerod, ki je,vojno pov-Izročil. Kdo je po povzročil vojno? Pri nas smo navajeni trditi, I da ao to storili Nemci, Nemci pravijo, da so krivi Angleži. Kje je recnicef Nemški narod obsojajo, če«, da je prepeval "Die Wacht am Rhein", do je bil navdušen za vojno, da oe jc boril po laztni želji itd. Žalostna resnico. Ps msr drugi nsrodi, odgojeni v I-stem duhu kskor nemški, niso prepcvsli svojih nsrodnlh himen, nieo šil v boj z navdušenjem in I po laotni šel ji t Oe ne vzi, pa vea j velik del. Tudi želostne resnice, tudi usodepolno zmota ljudi, ki so služIli tujim interesom. Nsj-boljše ssdenemo resnico, če trdimo, da je vojno povzročil ks pital, ki je jui vsakega pametnegs duševnega sli ročnega delavce samo kapital, ki ga izkorišča pa najsibo nemški, sngleški sli ki-j tajski. Kapital oatane kapital, delavce pa delavec, ki služi temu kspitaliu in je od njegs brezob-
hfboj, naj wš pljeja	aomn ae»|:%tjBtemu ki .i siUŽJ
že itak nesrečnim žrtvam vsakdanji kruh v Kalif or ni n ^
onim
evropskega klanja, ki so še ostali pri življenju. Tu se bodo prijeli zs glavo učeni možje, češ, to nasprotuje načelom narodnega gos-podsrstvs in podobne ropotije. Mar sta francoski in angleški narod srečna in zadovoljna, mar živita v izobilju rsdi miliiard, ki jih plačuje nemžki narod angle-".ko-francoskemu kapitalni Ne. Večne stavke in mezdno gibanj* v državah, ki so ns papirjn zmagale, pričsjo da te milijarde niso /.boljšale življenja teh nsrodov, kajti denar, ki ga služi nemžki narod s svojimi žulji in plačuje zaveznim državam, gradi nove bojne ladije, oborožuje nove armade in stavlja Bvropo pred nevarnost izbruha nove vojne. Ta-koimenovaae re^araejje repari-rajo ali popravljajo samo že itak prenapolnjene žepe frsneoskih in angleških bankirjev rana na telesu najoda pa zija vedno bolj globoko.
Stališče človeka, ki zi služi svoj kruh s poštenim delom, more in mora btfi glede vprašanja o v »jni odškodnini le eno; za »lepljeni In omamljeni od vsa kovrstnih fre* političnih pustolovcev in ljudi, ki jim je bila vaška dosedanja vojna izvir novega bogastva so evropski narridi pre-iVali kri in uničevali to, kar so ustvarili z dolgoletnim napornim jftlora: to žalostno reenico je tre-
Žb| izbrisati iz sppmina, prijeti se pet mirnega dels in zapustit} varno pot, po kateri stopajo evropski diplomati ki vodijo narode v neizogibno pogubo, pozabiti je treba na medsebojno so-
BES5==E=
RA, 1922.
1
Neur-Yorku ne bo v Kvropi" w ru, ne bo blagostanja pa naj kli.
čejo gospodje diplomatji Še st«l gospodarskih in mirovni^ k..tifc.
renc. — "Nsprej." "1 , -
Povest "Jimmie Higgim" (J sroalo duše ameriškega proletz. riata ob ttsu velike vojno. Dobi ss pri Književni matici B. H. p. j
it
reštvo, ki ni narovno in služi le kit orožje za procvitanje blagostanja posameznih vodilnih kro-tt>v. Dokler ne bodo prižli-evrop-narodi do spoznanja, da je vojna odškodnina le pesek v oči nezavednim masam, da je treba storiti konec tej špekulaciji z obstankom poedinih narodov, dokler se ne bodo zavedli vsf ljud-(ie, ki res delajo in žive od poštenega dela, da je pni, ki dela v Festfalfji sli Kaliforniji, popol-
» ' " ■ ' i . < » ii I 'š"..,.L
KAŠELJ
I * *	p I	I f
ja vendar neprijeten znak in Uživate"' ,me UnemarJat"
8EVERA'S COUGH BALSAM,
kateri olajia kaialj ta odvrni mrogo tipkanja. Js ravno tak dober u odrasli kakor ia otrok s.
Cena tS in 60 oectoT..
Vpraiajts po lskamah.
' UVEKA'8 ' ■ COLD AND OniP TABLETO
sopar prehlad, gripe in aa odpomot pri glavoboli rslad prehlada
C«n» SO oentov.
Vržita stran Vaia pasova
Ttoaie ijust $ kilo j« a»o| s upanb« STUA! FkAFAO podlsa«. K.r ess vsi« pasov« prel s Smatmi obvasaml ki vq* ni p«SlJ«aio asi
bilo volik« o^po. S novo lsniJ4*u« vno Uvrsili sumlj.m te Ujo. Maj rta
Zaatonj na poakuiDjo Plapao
N« rmlunajno nidoaar ssto poiljona doki
Oajt« di
___okaa«», UmJ ao 1« vm PLAPAO~
PODLAGE atorlU dobrtsa riruslm. Polijemo vsm knjlao - kili. kj«r »o ramo poja.nite • ti botesal. Mi isiano Mpriooien. iij.vo la VMh krajev delti«, kjer .« trdi. da te PLAPAO PODLAGA po»«ssia vrr.i ti ii" MS ČAKAJTE, ME ODLAGAJTE PoUjni ■sm vsi« lat« la naslov lo DANK.8. Ml P<>iy«»« SMtonJ na pMkulnJo mI PHEŽ TBIAL PLAPAO" in knjlso o Ur,v.
kiU. Naslovit« na PLAPAO CO. 1X19 Stuart Bldg . St Losi«. M«.-(Adv ,
ZA 30ŽIČNE PRAZNIKE!
»01^^22*^,1:^	fine
nlk	«oV,po,.
če talite aotdOe kupil dela. Cenik
;k Vam bo potrdil kar tu pišemo. Cene io j
ce-
. bosta prav najnovejšega mo-
primeri najnovejših"«^---------T------------80 Jako nitkt v
.	Cblumbia slovanske, nemike, vojaške in druga ColumbU
Pilita™ a * ** lBl°Uk0 Columbi* Slame gramofona.
IVAN PAJK. 14 Mala St., Coaa«.ngk. pa.
VSAK DOBER ROJAK, KI MISLI NA SVOJ-CE V STAREM KRAJU, POSUE DARILO ZA
OZiC
Jaz izplačam vsako pošiljatev hitro in gotovo še pred božičnim praznikom.
Jfcz računam najnižje cene in poSiljam denar popošti in brzpjavno.	S^f^fv
«	•	>W .J
Pišite po nad <enik.
EMIL KISS BANKIR
133 SECOND A VE. • NEW VORK, N. Y. Prodajam tudi parobrodna listka.
p1^	^ 11 mi fjl nladl^iftn,
denar govoru
Varčujta in pripravljajte si s tam neodrianoet za Vašo ataroat.
Vlolite Veše prihranka v domač zavod, kateri Vam aodl ncoporekljlvo sigurnost in 4% elrestl od VeUk vlog.
Vljadao sta vabljeni, da nam saapate Vaše prihranke la pomnoftite lUvUo vlagateljev, kateri imajo nalotea svoj denar
Pri nas na	. -
"Special Interest Acconnr
Uvarjanl s na t« hiti, da boda VaU dolarji v pravih rekah la eeata glada a jih sigurnosti lahke mirne spali.
FRANK SAKSER STATE BANK
OLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE SI CorSaadt SlrMt, N«w Vork. K V.