PoSinfna pavSalfrana! Leto IL V LjuMJani, dne 24. novembra 1920. Šlev. 4S. GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE*. vsako sredo in stane za vse leto K 43*—, za pol leta | Vse dopise in pcšiljatve za „Ljudski Glas* in K. D. Z. je frsnkirati m 2l "~> *« Četrt leta K 10*60, na mesec K 8*50; posamezna j naslavljati: Ljubljana, poštni predal ICS.-Tajništvo K. D. Z. se pa na' _ ■ ^ številka K 1’—. Inserati po dogovoru. j baja v Ljubljani, Kongresni ti^št, 9. Reklamacije so poštnine proste. f Vse revno ljudstvo bo volilo soc. dem. stranko. Pazite pri vodtvi, da spustite volilno kroglico v našo skrinjico. Naše skrinjice so na Krao skem šesta (sadika) ca Štajerskem četrta v Ljubllani tudi četrta! Konec komimizma. j. komunizem, ki le pred meseci tako rfvžal nepoučeno ljudstvo, je na koncu ^oje žalostne slave. . Ljudstvo je povsod Sprevidelo, da ;e to le čisto navadna sleparija klerikaJ-liberalne in sploh kapitalistične go-gosske s katero so hoteli kapitalisti raz-r*' breje tako močne in enotne vrste zp ^es.a liitdslva, ki je šlo kakor en mož ^ialno demokratično zastavo, cialni HVno ljudstvo, organizirano v so-etdi^okraci«. te postalo meščanski stoir« 1 ^ko nevarno, da jo skušala nje-ni-^r Vrste na vsak način razbiti.. Dolgo mo vedeli, odkod izhaja vse to, sedaj Je Jasno odkrilo, da so bili komunisti Plačani !u podkupljeni Uarai^f !n meščanskih strank, da uničijo rotečo moč socialističnega ljudstva. ranih so najeli nekaj barab, fali- kov' 'tIudei:tov In druvih mlad:h gosned-začeii Katerim stardi pošteno delo in so yevDrf)-j°iina»jevati obupanim množicam •'đ ljudstva komunistična nebesa, da J* postalo jasno kot beli dan, t^skr, j bavadna sleparija, da je to sa-y de!o kapitalistov. ]hst^n™m propada zato povsod, ^ o,i ? ^Pregleduje in se povsod obra-*v°< tur,ivsiov. ^dihlunPbskeim te komunizem v zadnjih ^clo i ' Znoreli trinog Lenin je pahnil ^ Ird-n* popoln! razpad, ljudstvo »mira rj'4 N.Lte- Lenin je bil podkupljen najprej £>taiis‘"cev* sedaj fe pa od ententnih ka-bo ententa lahko gospodar-°norna zasužnjila upropašteno pravijo, da so proti mili-pa vpeljujejo povsod najdivjejši ^1°. ]e Povsod se te klatile že kon--e leta pu5iji se pobijajo kakor živali ^nooj^^kern so spoznali komunikejih »5b; zat0 so komunisti trm. pri si ^ Aw. T-?1 ,sramotno propadli. atlca nHS!r 1. n‘so dobili niti enega po* vo.nvah, ker ljudstvo noče iz* ročati svate usode v iriibove ki'va’ve Tn podkupljene roke.,' V Jugoslaviji so bili spomladi na višku. Delavstvo jim je verjelo !n šlo na njihove limanice. Posledice: postreljenih je biio 14 ubogih delavcev, na tisoče jih zdihuje po ječah, na tisoče so jih spodiii iz službe, reveži sedaj stradajo s svojimi družinami, komunistični carji se pa smejejo in obljubujejo — revolucijo. S tem ie prišel preokret, ljudstvo je tzorevledalo. Železničarji so vrgli te podkupljene hujskače iz svoje srede, na Hrvaškem so zapodili komuniste iz vseh delavskih organizacij, v Srbiji ie odpadlo od komunistov vse, v Bosno se niti prikazati ne smejo vešč. v Sloveniji imajo pa vsega skupaj le štiri organizacije še. vse druge so tih spoznale in se vrnile k socialno demokratični stranki. Naše ljudstvo je zavedno, zato jih ja kmalu spoznala Niti pol leta ni trajala njihova slava. Sedaj je komunističnih lumparij in sleparij konec. Od vsepovsod, tudi iz onih krajev. Iti smo jih smatrali za komunistične, . ri-hajajo izjave, da revno in delavno ljudstvo pri teh volitvah ne bo pljuvalo v svojo skledo, da ne bo cepilo svojih moči, ampak enoglasno oddalo sv ki tarejo ubogo kmečko ljudstvo iti 'delavstvo tako strašno, da stoji danes pred zimo lačno, strgano in boso! Kaplan Korošec je kriv. jdla moralo naši fantje služiti v Albaniji, Kaplan Korošec te prodajal 120 vagonov zastrupljenega fižola s katerim so bili v nevarnosti najrevnejši ljudje, kočarji in delavci! Kaplan Korošec : ' Je Izdal kmečko ljudstvo srbskim radikalcem in Turkom In se je zavezal za klerikalno stranko, da bo glasoval za kraljestvo In ne za republiko katero hoče težko preizkušeno ljudstvo. Kaplan Korošec Se kupoval amerikauske modne h Židane klkllc, ljudstvo doma pa nima navadnih cunj, v katere bi se obleklo. Zato je dobil ame-rikansko medaljo Rdečega križat Kaplan Korošec Je na debelo prodajal jajca v Švico o čemur so vsi listi pisali. Zaslužil je pri tem milijone in si kupuje graščino ▼ Slivnici., Ti ubogi narod pa ne veš, kje boš dobil streho pred trdo zimo. Kaplan Korošec Je kot minister za prehrano odprl svobodno trgovino. To se pravi z drugimi besedami: Verižniki, vojni dobičkarji. Židje in vse druge ljudske pijavke so začele na vse načine odirati ubogo ljudstvo. Kaplan Korošec je v prvi vrsti kriv strašne draginje! (Ampak kaj vse to, samo da le on milijonar, ubogo ljudstvo tega tako ne ve! Kaplan Korošec se je zvezal z pravoslavnimi radikalci in Turki in zvezal bi se tudi s hudičem, samo če bi to kai neslo! Kaj ubogi kmet in viničar, kaj ljudstvo, njegova malha in trebuh, to je glavno! » V A Kaplan Korošec ■, * Je zoper agrarno reformo ker hoče, da bi ljudstvo zopet sužnjevaio in v tem mu je pomagal bogataš in kmečki zvezar Roškar, ki le bil tudi minister pa ni za kmečko ljudstvo sploh ničesar storil, ker .te preneumen, zdai ga pa nočejo spet za poslanca spravit. Kaplan Korošec Je zoper žensko volilno pravico v „Slov. Gospodarju4* pa lažejo, da 1« ^ lal zanjo. Kaplanu Korošcu , u«, Je vera deveta briga in je na sv. mašo že davnej pozabil, od' kar le v Beogradu, kjer so fest dekleta, kakor sam pravi! Kaplan Korošec le kriv. da te moralo ubogo ljudstvo pf*' čatl za en srbski dinar — štiri kr Klerikalna stranka pod vodstvom Korošca je za kmete in delavce izdajalska stranka !n kdor noče za ves kmečki stan še vcčfc nesreče; kdor noče novih voMf*: je za republiko: ta bo glasoval za J; Kmečko delavsko zvezo in socijalno de* mokratlčno stranko! Takrat bo konec Koroščevega štura* du in ubogo ljudstvo bo stopilo enkrat iz klerikalne gnojnice, v katero ga ie P®, rinil Korošec. Na plan! Proč z izdajaict- brca Klerikalna in Samostojna črka joča kobila okrog sebe. Možje pa se zbirajo, da ji 28. novembra dajo zadnjo brco in Izvolijo soc. demokratično Kmečko - delavsko stranko. in zvezo. „Boben bobna bam-br-bam... zdaj ministri gremo k vam!* To se pravi, da so pred nosom volitve v konstituanto in da petuleio po državi ministri, ki love kaline na svoje li-mance. ali glasove za svoje kandidatne liste. Med najspretnejšimi sta seveda naša. slovenska ministra Korošec in Kukovec. Kakor svoje čase komedija in cirkusi. tako romata sedaj Korošec in Kukovec po domovini in igrata svoje burke, ki pa jih smatrata za čisto resne. Dobe se celo ljudje, ki ju hodijo gledat in sem-tertja kak Kimovec jima celo pritrjuje. — Da stvar ni dolgočasna, izdajata proglase kaj je kateri od njiju napravil dobrega za slovensko ljudstvo. Le poslušajte jih' izvojevala sta agrarno reformo, ki je pa seveda ni nikier opaziti, uredila sta nezgodno in starostno zavarovanje, katerega dobrot pa še ni bil nihče deležen. Za invalide sta zgradila nešteto domov in nihče od njih se ne more pritoževati, v resnici Je seveda stvar drugačna. Za zapuščeno deco se nam ni več bati. ker sta gospoda ministra ukrenila vse potrebno v njih zaščito, kje, tega nočeta povedati. Sploh sta zadostila vsem zahtevam kmeta, delavca, uradnika itd. ~ Smešno! Najsmešneie pa ie, ker tudi vsak posamezen misli, da je vse to izvršil. da so vse te dobrote niegove zasluge. Mi pa smo medtem že dorastli. hodimo z lastnimi nogami in gledamo s svojimi očmi. Bliža se dan 28. novembra! Ali je vaju strah? Neljudska zastopnika ljudskih interesov, ali se vama tresejo mimstrske hlače? Mi vama P°vfS? čisto na glas to-le: Po nesrečni pol'1'* naših gospodarjev, smo izgubili biser J goslavije — Koroške, zato pojdite t" Vi. minister Korošec in še preden ?ap0(j v logu ptica kukavica, se poslovite nas Vi, minister Kukovec! Prosimo imenu ljudstva._______________ Volilni red za ustavotvorno skupščino. Sodragl! Nasprotniki denarjem. lahko jim bo dobiti agente, ki bodo skušali z goljufijami ^ g prečiti volilni uspeh delavskih v*’s tem morate, sodrugi računati, na rate biti pripravljeni, ko boste z3S v0jll* socialno - demokratsko stranko v nem odboru. To bodi prva in glavna niča za vas. sodrugi! Kot že zadnjič rečeno in na*irt, P sme volilec voliti samo enkrat. odda! svoj glas. mora oditi z. Nikomur, ki je vpisan v volilni ir,,a pe pa ne sme zabraniti volilni odbor. v0-bi glasoval. In. ljudie, ki so kteP^odO lilni red, so že dobro vedeli, da st vršile goljufije. Zato so postav i 65, ki govori že vnaprej o tem- uPra' glasoval za upravičenega voMca <^£0 vičen človek, ki bo naravno glasoval kot upravičenec. (jSte 'f Predstavniki naše kandidatne volilnih odborih vedite: Ako ser,*,*$o prijavi h glasovanju, pa je na predirne žc glasoval kdo drugi, m #c ja sednik volilnega odbora, potem. Prepričaj, da je volilec identičen z onim, nH '®,.yp'san v abecedni volilni imenik, narediti, da se njega ime vpiše v pose* rfn seznamek, Voliti pa dotični ne sme ,n ne more. j . ,^°t vidite, sodrugi. so delovali pri jzaelovanju volilnega reda vsi deli. konci 'JLa človeških možvanov. Na vse mo-j0V.e fPii so mislili, prepričani pa so Nli luai, da bodo volitve sodni dan za korumpirane meščanske, kapitalistične stranke. ,, predstavniki socijalno - demokraške u^tej Vaša glavna ^aloga le. da dobite našo skrinjico kar največ kroglic in Kjedate, da bodo volilci glafovall '*■’ Et-“ n Kristanovo Hsto. Druga, nič mani »uzna naloga pa je, da boste gle.: ’i na PFS‘® vsem agitatorjem, plačanim in nepčanim priganjačem kapitali«»:čnih, za klavske potrebe se ne brigajočih '■^ank. >, Toda predstavnik sociialno-demokra-liste mora v zadnjih tl.ieh pred vo* ‘tvami opozoriti svoje sodruge na \~ž-"ost volitev, na pomen glasovanja. Ka-or si bodo volilci 28. novembra 1920 tako bodo ležali potem še 'ep .leKa naj se zavedajo vsi v' ’'"cl-2a C|..m lahka jim bo potem odločitev s°cijalno-d-mokratično listo! yoiilnl odbor socijalno-demokraške franke in kmečko delavske zveze ie že vmzil svojo kandidatno listo v predpisa-Pm izvodili pri oblastvu. Naša lista je ‘•sta socijalne demokracije, in na s.vari P,e izpremcni ničesar, četudi zahteva t-‘en 66. da se imenuje naša lista: Etbin, Anton Kristanova lista. § Zahteva tako. ' olllcl. sodrugl. pa ver.., da le tu Ikta, ‘‘sta delavstva, Usta socijalno den^okra-‘»cne stranke. i,. Kdor delavec, kmetič, ta voli soci* n° demokraško tisto. Do šestih zvečer mora sedeti volilni odbor v volilnem prostoru in do takrat traja glasovanje. Ob šestih pa bodo volilne prostore zaprli in glasovati bodo smeli samo še tisti, ki so do takrat prišli pa volišče. Ob Šestih bodo torej končale volitve, vse te dogodivščine bodo zapisnikovali — bral Jih itak ne bo nihče in posamezni volilni oubori bodo začeli šteti gb^ve. Predstavniki socijalno-demokraške liste! Pazue, da bodo znali št rti ra/.nl člani volilnih odborov. Marsikdo sc bo hotel zmotiti, všteti, seveda u*,-n in ne seli v škodo! Po seštetju kroglic in uradni ugotovitvi števila glasov v \ osameznih skrinjicah, se seveda zopet zapisnikuje, nakar odide volilni odbor — domov. — Straža pa mora čuvati prostor čez noč, da ga „Bergmandelci“ ne odneso. Drugo Jutro pa zopet ob 7. ziutraj. Volilni odbor pregleda, če je v redu in. da je bolj slovesno, zopet zapisnikine. Nato zapečatijo ves materijal, predsednik volilnega odbora ga stisne pod pazduho in — hajdi na glavni volilni odbor! Sodrugi, hude kazni našteva volilni red za kažnjiva dejanja. Skoro L človek bal. da ga bodo zašili za mesec dni. če bo na volišču kihnil. Samo oo-glejmo! Kazen za obč. organa je do 6 mesecev, zakai postranska reč. Občinski organ se bo že .,zmazal“. Oni, ki z nasiljem ali s pretniami odvrnejo enega ali več državljanov, da ne uporabijo svoje volilne pravice, se kaznujejo z zaporom od enega meseca do dveh let. Torej, malo mani kot vislice. Pa hvala bogu. če bo Zorpov Jaka delal zakone, bi upeljal tudi v k, lice! Sodrugl, naznanite vsako nepravilnost In nasilje takoj vcHnemu odberu JSDS v Ljubljano, k| bo brezpogojno zahtevala kazen za vsak slučaj. Zakaj služijo naši fantje vojake v Albaniji? Zato, ker so to klerikalci in liberalci naredili! Ampak to se bo prenehalo, če bodo izvoljeni delavci in kmetje naše stranke. Zato na noge možje, še je čas I so cerkveni milijoni? (Dopis iz Makol pri Poljčanah). c. .^adnlič smo Vam opisali dragi bral-K, "Jj-todskega glasu4*, kako so nas hoteli Hinn a ci oslepariti pri volitvah za vo-: o pravico. — Zdaj se bomo pa še ne-et* P°Kovorilj. In prosimo naše klerikal-C s, n.am kaj hitro povedo, kako ie s l ,rJ°' sicer bomo mi spregovorili, z °do naši farani vedeli, kako se dela S. jihuloženjen> faranov. Naš fajmošter l' iiiit Lendolšek, ki je letos umrl ie *:nn i0 tako- da ima iez Rlavo d°tea-rci^ ‘Z cerkvenih vinogradov ie pod }a [)aDl'oaajal, zvonove ie prodal, denar-Čć'na.Pi nikjer nobenega, tako. da polj-Srci ..'župnik, ki je račune delal, ni mo-krani 8kuPaj spraviti. Tudi so nabrali Vjw oko,i 60-00« K za novo cerkev, je vas. klerikalni cekmoštri. kie ^ni »^Cnar> k* 50 Ra nabrali ubogi ob-Kd0 „a <:erkev. Kdo je dobival obresti?! vse Pečanom sedmih občin, ki so It. a^radel! Na dan z besedo, fJ tri'. Fara. j« zadolžena, občine ti.-di, denarja nikjer, računov tudi ne. Zdaj govorite vi. klerikalne klepetulje in sleparji! Še za svoje maše ni pustil nobenega vinarja. Pa še nekaj nas za nima! V župnikovi sobi ie stala pri vratih ve-l.ka močna Škrinja, katero ie dvignilo koma; par mož. Earovška kuharica Zofija ie rekla, da ie tam samo zlato in srebro. Kje pa le sedaj tista kišta. Ali jo je kuharica odpeljala, ki ie pobrala sploh vse, kar ie v farovžu ostalo! Cekmoštri. svetujemo vam. da se takoj pobrigate kam :e to vse izginilo. Ubogo ljudstvo, ki le znosilo vse v cerkev, hoče sedaj vedeti, ka] je s tem! Odkod le tisto zlato in srebro? Uboge ženice so ga znosile skupaj v tisto skrinjo. Ali se spominjate farani ha pridige g. l.endovška med vojsko.. Enkrat ie govoril takole: „Zenske, moje drage! Prinesite ve vaše štumfe. kjer imate vaše plesnive srebrnjake in cekine v farovž ali posojilnico, da jih zamenjamo Kroncc boio povegrane (n ne dobite p« tem nič zanje.41 — In uboge pobožne kmetice so res ubogale in nesle svoie pri-I sttadane in velikovredne srebrne krooce goldinarje jn cekine v farovž, v tisto težko škrinjo, - dobile pa so zato papir, • ki še danes ni nič vreden. Danes pa imamo farani prazne štumfe, škrinjo z našim denarjem pa ie odpeljala nevidna’ roka. Kam!? Mogoče pa o tem kuharica Zofi kaj več ve. ali pa naši brihtni klerikalni cekmoštri! Kje je denar za zvonove? In tako naprej! Še veliko imamo povedati, da bodo naši farani spregledali. Dragi Ljudski glas. in vsi. ki ga berete, premislite, kako se godi ubogim kmetom, kj še danes leže pod težko nogo klerikalcev. Učite se iz tega in zmagala bo pri volitvah naša KDZ in z njo naš priljubljeni „Ljudski glas44! Pravica bo zmagala! Škof in graščak Napotnik in krščanska ljubezen! Zadnjič smo že poročali, kako nekr-ščansko postopa rimski škof in graščak; Napotnik s svojimi uslužbenci. To pa. kar, je napravil krščanski pastir v soboto dopoldne, pa ga pokaže v vsej svoji goloti. Noben človek.- ki ima le malo krščanskega in človeškega v sebi. bi kaj takega ne mogel storiti. Kmetje in delavci, sodite sami in vaša sodba bo padla na Kristusovega •namestnika. Poglejte kako naredi katoliški škof z ubogimi ljudmi, ko jih ne potrebuje več. Na škofovem gradu Bednava (Win-denau) je bila uslužbena kot oferca Marija Potočnik, mati 3 otrok. Delala je vso zimo in poletje, otroka pa sta pasla škofove krave. Za plačo je imela malo čumnato in veliko škofovo plačo — dve kroni na dan. Redila je 2 kozici in obdelala sebi par rižev zemlje, da se vi zimi preživi. — Sedaj ko ie delo pošlo, pa ji ie škof odpovedal. S pretvezo, da morajo pobeliti njeno sobo, so jo spravili na stanovanje pod streho, kjer ji je dež in veter voščil lahko noč. Oba otroka v 10. in 14. letu sta se prehladila in zbolela na ošpicah in uboga mati jih je spravila pod streho v postelj. V soboto je šla mati v mesto in katoliški, ljubcznipolni škof je zapovedal; da.se vrže oferca-mati z dvema otroko-i ma na cesto. Škofov lovec Verlič ie razbil z motiko ključavnico in vrgel malega dečka, bolnega iz postelje ob tla. da mu ie pričela liti kri iz ust in nosa. Ubogo upravo so zmetali na cesto, hlevček za koze so razbili in koze napodili na polje. Ko se je vrnila mati domu, našla je svoje ubogo premoženje na cesti, mali otrok se ie iz strahu pred klerikalnimi divjaki skrij in se šele popoldne vrniL Katoliški divjaki so ji pokosili tudi vse 3 riže zemlje, nasajene z koruzo in tako ie prišla reva, kj je delala za škofov, trebuh brez kruha, dela u stanovanja cesto! Gospod škof! Kje je ljubezen do bližnjega, kar je učil Kristus! Graščak in milijonar ste, katoliški škof in pastir, Vaše ovce. ki so delale za vas in vaše profite, pa nimajo, kam bi položile svojoj glavo. Dvorane in sobe imate in Kristus ni imel ničesar! On je učil: Ce imaš dve suknji, daj eno onemu, ki nima nobenef Božji namestnik na Kaj pa ste vi storili! Vzeli ubogi ženi in materi bolnih otrok zadnji grižljaj in ji vzeli streho! — Popravite, dokler ie še čas. popravite zločin, da ne ho padci na Vas in vaše ovce okrog Straže. Gpsuodarla la Leskovarja! ’ Večerni list. Ti krSčausko socijalna (trobenta, zapiši to z debelimi črka : Kmetje in delavci! Tu imate zonet .Vzgled klerikalne ljubezni. Učite iz tega, da se ne' bo vam tudi tako godilo kot ubogi škofovi oferci! Vsem našim pristašem! Izdajalci proletarske enotnosti so začeli na najgrsi način blatili in obrekovati naše sodruge, zlasti J kandidate. Poživljamo vse nase | pristaše, da nam tak slučaj takoj | javijo, da bomo tem nizkotnim I ljudem nudili pri sodišču možnost tudi vse dokazati. Is feisetsko delavska Ms-se. ■' Krajevno, organizacija KDZ v Kapeli (Slatina, Radenci) prosi vse člane KDZ, da redno plačujejo svoje članske prispevke in da ne zaostajajo. — Ako članarine ne bedo redno plačevali, se jim pošiljanje lista ustavi. — V takem slučaju naj pripiše krivdo vsak sam sebi! Odbor kraj-vne organizacije KDZ v Kapeli Tajništvo podružnice Ruše pozivlje vse člane, da vsak član prinese članarino vsako prvo nedeljo v mesecu. Le če bodo člani svoje prispevke redno plačevali, bo tajnik mogel redno pošiljati vsakomesečni obračun na centralo v Ljubljani, ki tudi zahteva reda. Le kdor bo plačeval članarino redno, bo prejemal redno list. Prispevki naj se nosijo v Ruše ttišna številka 94, kjer stanuie blagaHk. Blagajnik kr. org, tsags DodJsI. Globoko. Samosicineži so me. podoisaneva grdo napadli, da sem nreSemal iz cinkarne v Ce-1-tu galico ki sem io rabd v avitacnsKe svrbe. To ie čisto nesramna iaž za katero si bom še poiskal zadoščenje. Zaenkrat ugotavljam le toliko, da sem galico res preskrbel. a to v skupno korst in na prošnjo kmetov. da sem na ta način prepreči! navijanje cen od strani občinske oreskrbe. Dalie Jziavliam da me ne bo nič oviralo da nc M še naorc-i skrbel za potrebno liudstvo do kmetih, oa nai bo to komu nrav ali ne. Končno uvotavl^m s tem primerom kako podlih sredstev se poslnžuieio naši nasprotniki v volilnem boin. Niim ni nič. če ukradete svoiemu blžniemu dobro ime ki ie za nošteniake naivečii zaklad na zemlii. Toda Mjža se dan. ko stopimo v boi zoper vse. ki hočeio pošteni in nenokvarieni kmetski stan zastnirvti. Ta dan' >e 28. november, ki ga že vsi težko oričakuiemo. da s svoMm! kroglicami postavimo temoH leni bodoč-n osti. Martiu Umek, r; Št. Vid on Grofcefeam. Dne 14. t. m. sc ie vršil v tukaišnlem k>aiu laven volilni shod prirejen od Jugoslovanske socualno demokratične stranke na katerem sta poročala os. Vi teni iz Ro-?5aške Slatine in Tekauc iz Celja. Po Izvajani« govornikov Je liudstvo uvidelo da te rešitev revneoa slofa izurd kanttadsttfne- fera se ie rodila ;z delavskih vrst. Nato se ie ustanovila podružnica »Kmetsko-delav-ske zveze«. Pri vsakem posameznem kočanu in malem kmetu živi že sociialističen duh tako. da so vsi poučeni, kam bodo spustili krogkeo pri državnozborskih volitvah. Mi Št. Vidčani na kličemo: »Živela Jugoslovanska sod ki In o demokratična stranica !n Kmetsko delavska zveza!« Metlika. Tukaj ic neki komunist skbcal za ne-.lelio 7. t. m., volihv shod na prostem. Ker mož ni vedel veliko povedati. (So ea študenti a la Fabiančič in Klemenčič še pre-mnto fraz nr.učiP s katerimi bi lahko Phal ljudstvo), je imel mesto njega govor zastopnik »Kmetsko-delavske zveze« ki ie razložil program, s katerim gre K. D. 2. v volilni boi in katerega bo izvedla, ako ii bo Hudstvo izkazalo svoie zaunanie. Ljudstvo mu ie nazne sledilo in z burnim odobravanem priznalo, da se popolnoma strinia z našo K. D. Z. Vidica. Pri nas sa ie vršil shod K. D. Z. v nc-delio. 14. t. m. Udeležba >e bila številna. 1 iudstvo bi že skoro nasedlo na limance komunističnim študentom, ker ni bilo natančno inforrrdranb o nvh oroeranm. Tooa sedal, ko nam ie govornik iasno posvetil, da smo videli v«e stranke ki sedal kandidiralo. v oravi luči. smo uvideli, da te edino pravo mes+o za nas v soc. dem. stranki in K. D. Z., ker edino ta nam zamore in hoče sedanii kritični položai izbolišati. Dragatuš. Tudi pri nas smo {meli shod K. D. Z., na katerem smo se precej pametnega naučili: odprle so se nam oči, da smo spoznali vso lumparijo, katero uganjajo z nami liberalci in klerikalci, zato oddamo dne 28. nov. vsi svoie krogljice za KDZ, ki je edina naša rešiteljica iz sedanjega neznosnega položna. Po vseh krajih gi*e ena misel — misel, da mora postati naša država Junosiavba demokratična ronablfka, kakršno zahteva JSDS. Ker smo Belokranjski republikanci, zato pridno razširjamo letake JSDS, ki se edina bori za reptiMiko po vseh občinah našega kraia. Pozivamo tem sotoni vse volilce-Slovence, da oddajo svoje glasove za republiko in za soc. dem. stranko, da bomo praznovali 28- novembra dan svobode, dan rešitve od buržu-arne vlade. Zlasti apeliramo tem pot.ui na naše rojake Semičane, ki veljajo pred Javnostjo za najbolj klerikalne, da se tudi njim oči odpro. da tudi oni pokažejo hrbet SLS in volijo socijalno demokratično strako. Belokranjski republikanec. Konjice. Pri nas v Konjicah imam6 mogotca tovarnarja usnja po imenu Lau-rich, rodom Slovenec, prej Lavrič, ki zaposluje nad 100 delavcev v svoji tovarn, v kateri vladajo take razmere, da jim morda ni primere v celi Sloveniji. Prvič se ta gospod ne drži raznih sklenjenih pogodb, ki so zanj obvezne kakor za druga usnjarska podjetja. Obenem pa je tudi zelo velik neprijatelj vsake de^vske organizacije. — Navajam samo primer, da je prt ratkim odpustil več delavcev samo zau, ker so bili člani Delavske Kmečke Zveze. Odpustil je načelnika podružnice te organizacije y Konjicah ravno pred volitvami, ker misli na ta r"čin pomagati SLS. katere pristaš baje ie, čeprav ie kot rojen Slovenec Lavrič, eden največjih nemških generalov v r' šem kraju. To potrjuje dejstvo, da se ie za časa stare Avstrije dal prekrstiti v J au- pušče?’.im5 je tudi delavec, ki ie delal pn njenu 26 let, oženjen in oče 4 otrok. Iu se zopet kaže tista krščanska ljubezen teh brezbrižnih nenasitnih kapitalističnih izkoriščevalcev. Tudi vam, usnjarski delavci v Konjicah kličemo, vsi v stro|®v* no organizacijo. Edino tam Je vaša f®? šitev! ■> ' .‘-fr č . Celje. V nedebo, dne 7. nov. t. l^sel je vršil veliki volilni sohd KDZ v T ed" sedova! obče spoštovani kmet sodrug Pevec iz Zibike. Vzlic deževnemu vre-menu so se v ogromnem številu u'lCT,~‘ žili kmetie iz daljnih krajev In z viharnim: odobravanjem pritrjevali izvaja-fu tovornika. kateri je neusmiljeno bičal po* litiko starovercev klerikalcev in liberar cev. Omenjal je njih sramotno pnstdpa* nje pred vojno, ko so se vozili na Dunaj izdajat Habsburgovcem slovensko revno ljudstvo; najbolj so pa pokazali «'rbW taktiko med časom vojne. Popisovanje ljudskega premoženja za vojno posojil01 in več drugih nečednosti imajo stranke starega kopita na svoji vesti. Zločinstva, katera so revnim ljudem vphizoriH. dajo zbrisati s tem, da so imena nili v razna JDS in SLS in na vse zad' nje še postavili Kmečko samostojn? stranko, katera naj bi vlekla kmete v ni1' hove kapitalistične malhe, da bi lažie stavili v Jugoslaviii monarhijo, Ali kmet" ie nočeio o tem in takih limanicah vedet. Kmetie hočeio v Jugoslaviji bliko tako. kakor jo zahtevamo scci’Mr]k demokrati. (Viharno odobravanje in d P j' gotraino ploskanje „Živela republik- ( Republiko boste dobili pa le takrat, č® boste na dan 28. nov. volili soci; .In10" demokratično kmečko delavsko zvezd (bravo). Tako se ie končal shod —i romarski cerkvi na Tinskem na tak zvano „zahvalno nedeljo". Ljudje so se res zahvalili zapeljivi duhovščini s tem, da so v ogromnem številu pristopili v tiJ° stranko pod rdečo zastavo, ter postavi!) temelj za razvoj socializma, Buše. j Potenain se zdai zadnle čase tflkožvS-a; Dritizn!eni komunisti in se trudilo ItojL stvo tudi v naših orvanizaciiah preobrnm na svoio stran. Vsluiielo tudi svoi »Rdeči Prapor«', ki va nobeden ne mat"* Zvodilo se ie celo. da le član K: D. Z. Franc Toplak dobil zdai že trikrat aaiT1®, f lista »Liudski Glas« »Rdeči Prapor«. ie sramotni Nai pa oošiliaio rstim. k’ naročeni nani. a ne nam. ki smo nrisevb,2^ K. D. Z. in ostanemo zvesti dokler src tolče ali b'ie v naših prsih. Torei nai se zmiral redno nošllia naše vlasilo. i0 _ x-Uudski Glas«, nroč na z »Rdečim Pra^-j i-om«. nroč s komunisti. Mi ostanemo 0 tistih ki so nas nodučevali na shodih I. ne pri tistih, ki nas hočejo oslepariti1 *"• vda Kmečko delavska zveza! Pišece or! Brežicah. , * Dne 7. novembra po prvi sv. o vršil pri nas volilni shod K. D. Z. redsedstvom Ivana Podgorška. Govor ^ iodrug Mihael Krofel iz Trbovelj nar.2 in vražje grlo v svet vpiti, da so nemčurji. Povejte pa gospodje okrog farovža, komu se imate zahvaliti, da je mežiška dolina že zdavnaj k Jugoslaviji priklopljena? Ali ne delavstvu? Morda župniku Hornbdku, kateri ie v času vojne '”'',,'ii kmetski iji delavski novec hotel avsfii-skemu militarizmu v žrelo vtakniti, morda njemu, ki je še menda zadnji mesec pred preobratom pljuval o^enj in žveplo na Srbe? Morda on, ki še sedaj v svoji sveti jezi do Nemcev s pomočjo prebrisane svoje kuharice vtihotaplja različno blago iz Celovca v mežiški klerikalni konzum?‘ Dopisnik vpije tudi v svoji hinavščini. da se orožništvo brati s socialisti. kar je že Samo ob sebi čisto rvodla laž. Resnica je. da ie naše orožništvo Popolnoma nepristransko in se ne brati z nobeno stranko, kar pa tem žolnam ..e-veda ni všeč, ker zahtevajo, naj bo orožnik farovški hlapec in rabelj, a žunmk liornbčck njegov poveljnik. Kar se pa tiče tatvine v niegdveih konzumu. mogoče še pride kakšna umazana manipulacija na svetlo. Da klerikalci Še niso vodili nikdar poštenega političnega bc;a napram drugim strankam, je že sploh znano vsakemu človeku in smrdi že po vsem svetu. Kakor pa se bomie firma Uornbdck v Mežici, ie pa že čisto navadno fakinstvo. Denuncijanti in teroristi le vrste, ki povzročajo največio nezadovoljnost in prepir med narodom, nni bi se energično kaznovali, saj tudi polama v coni A ni noben drugi kriv ko agitatorji mežiškega klerikalnega kroga, ki so denuncirali ono slovensko ljudstvo, ki ni trobilo v klerikalni, rog, toliko časa. da ie v obunu in iz strahu Pred takimi teroristi, glasovalo proti svoji volji in proti I svojemu prenričaniu. borska »Straža« niše. »da si kunuie naš preizkušeni vodnik dr. Korošec .posestvo v Slivn'cl kier bo prebil svoia stara leta«, mi na samo vprašamo, odkod so miliioni dr Korošca, in zakai notcebuie graščino za »svoia stara leta«? Ali ste pozabili na sv. nismo ki nravi »In Kristus ni imel prostora, kamor bi po« k žd svoin trudno cl^vo...!« Pa še eno vnra?anie imamo roiaki ministra Korošca! Zakaj ne pridete v svojo rojstno vas? Ali ste sedai kot miiiionar Pozabili na Iršico svoie matere, na revne svoie sorodnike na Vaše soroiak.e- Zakai greste kot ubežni krali v Slivnico'na svota »stara Ma»! Prav imate, da bežite, gospod mini-ster-kanlan in graščak, tudi liudstvo vas ie spoznalo in beži — beži od vas in vaše lažnrve in goiiufive klerikalne stranke, iibnoro liudstvo beži od miliionariev in graščakov in beži v našo edino zastopnico revežev malih kmetov in viničariev. beži v Kmečko-delavsko zvezo, ki bo 28. novembra zmagala in vas pognala tudi iz graščin. Naša K. D. Z. je za republiko kmetov in delavcev, vi ste pa nas prodali za judeževe groše in graščine, •mto vedite klerikalci kdai smo vas zadnjič voli!’. Možie! Na delo. v boi zoper graščake In klerikalce! 28. novembra 1920 vr/ite krogliico v tisto škatliicn. ki bo oCt Kmečko - delavske zveze. iugnslovanskei socijalno demokratične stranke.! Živela Kmečko-delavska republika! Viničar ?z Slov. Goric. Meje med Jugoslavijo in Italijo, Lfudie. ki so nam začrtali z'rueoStj-vansko-italiianskim sporazumom tako sramotne meie si unaio sedai na nlan. nred liudstvo in se ne boie da iih liudstvo ka-znuie. Da bo vsakomur iasno. kako teče meia med ohema državama, podajamo tu kratek obris: Med Italiio in kralievino SMS ie ugo-tnvHenn meia. ki teče z. gore Peč ki ie na mpii treh držav (Ital'ie. Avstriie in Jugoslavije) do gore Jalovec in od tu dalie do razvodni črti med soško in snvcVn k.nt'ipo od Korena pa do Triglava, potem po razvodju od Bohinia dn severo'ztočnega no-bočin gore Možic, tako da so ddt:,-o Vogla. Lavševiča in Kuka. Od severo-vziiodnega oobočia Možica ere meia na vzhodno oo-bočie Porozna in od tu na /anadno do-bočivo Blega.ša in sicer tako. d n ostanejo Davče JugoslavMi. Novaki pa Lami. Od tu dalie gre meia na vzhodno oobnčie višine Bevk tako da ostaneio vasi Leskovica. Kooačnica in Savodnie v Jugoslaviii. oba o-elaza ori Podlan'šču na Itaiiii. Od višine Bevk do vasi Hotederšica ere mejna črta tako. da ostaneio vasi Javori: dol. Zjri. Onale 11’evišče in Rovte ter Hotederš:ca Jugoslaviji. Praprotno brdo, Vremik, Breznik. Zavratec. Medvedie brdo na Italiji. Od tu dalie vre meia do vasi Zelše tako da nušča.kraie Plamno Unec Zelše in RakO’k Jugoslaviii. Od Zelš do Čabranke gre moki tako da pušča jugoslaviii Doie-nio vas Dolenie iezero in Otok. Dalie se razteza meta do Bičke gore in Pleče tako la ostane'l esknva dolina Italir. Meja gre in’?? do Čabranke. ki bo italijanska s Kolovozom vred. ki pelje, na vzhodni, steni Snežnika Od višino Trst onika vre meta 1 nreko višine 817. se oVmc od Zitlovia cch Pozor organizacije kmečko-delavske zveze ha Štajerskem« Vse krajevne organizacije se prosijo, da naslav-•jajo svoje dopise le na De!a\sl'e zasilalo v mnin bomo kočo. ko sem dobil nrvlč Tebe v roke. Veliko sem že slišal s’cer o sociialderrmkrntih in Krnečkndelavski zvezi doma s nrižnice. amnak mč dobrega Nisem veriel nič več tem iindem ki so Te grdili, dragi „Ljudski Glas“ in kmete in delavce, nisem veriel. kar so govorili ravno tisti liudie tudi za to grozno voisko. zoper katero s* se edino ti boril. Vso vero v klerikalno stranko na sem zgubil ko smo dobili Jugoslavijo. Zdai ko so klerikaci in fcrezvcstn' liberalci dobili vso moč v deželi na se delalo še hmše reč! kot nreie. Preživel sem cesarja Franc Jožefa in ta mladeva Knrlna. v Bosni sem se vokkova! zoper Turke na še več bi ti lahko nisal. Amnak moram končati, ker imam slabe oči Fno ca novem, dragi »Liudski Glas«-Povei kmetom in vsemu svetu, da ni ora-vice na svetu, če bolo tl liudie klertknic! in samostolneži vladali ti so hulši kot kobilice in nd nlh imamo samo slabo pričakovati. Kakor sem star in nebogljen, te tri tedne dn volitev na še poidem s svofm sinom Loizetom od hiše do hiše in bom agitiral za našo edino stranko za Kmeč-ko-delavsko zvezo. Storite tudi vi tako, dragi bralci »ljudskega Glasu« in notern bodo tudi za nas in naše otroke boliši časi. Rad zatisnem oči za vedno, če bom v;del naš ubogi zatirani kmečki stan sročneiši. Pozdrave Tebi. draei »Liudski Glas« in vsem pristašem naše Kmečko - delavske zveze in na srečno zmago! s Miha L., kočar. Haloze nri Ptuiu. • Opomba uredništva: Prjna-Samo to nismo ki nas zonet notriine da stranka ki ima take može v svnii sredi ne more in ne bo nronadia To ie naiboiiši odgovor nnš'm sovražnikom. nNti odrezali glave nlakatom kar seveda nonnlnoma odgovaria niihovi stranki in vo-d:te!iem. ki so že davno — brez glave. sss Po svetu. v\vc Amerika. Ko se v Ženevi odigrava kotnediia, ki to )e sklicala negodna sveza narodov, že misli novi ameriški predsednik, sklicati zastopnike evropskih držav, da se bodo posvetovali o novi zvezi narodov, in sicer taki, ki je zmožna živeti In ne bo izgledala kakor invalid s soške fronte —> Združene države ameriške, ki delajo na to, imajo po najnovejšem ljudskem štetju okrog 118 milijonov prebivalcev. Samo mesto Novi Jork šteje sedem in pol milijona ljudi. Predstavljajte si to, ako pomislite, da štejemo vsi Slovenei v Jugos!« vlji komaj 1 milijon duš. Anglila. ----- . Angleški uradni krogi porogljiva omenialo, da bo juguslovansko-italijanski sporazum, ki le zasekal globoko rano v naše državno telo, dal mali ententi nove moči. Kako, sl gospodje to predstavljajo, je težko umetl. — V Indiji se delavstvo organizira proti svojim izkoriščevalcem. Doseglo je že tudi nekaj uspehov, ki se seveda ne morejo priinenati z uspehi našega delavstva. Tako n. pr. imaio še vedno 12 urni delavnik. — Na irskem še vedno ni miru, nasprotno razširjajo se vedno resnejši nemiri. — Navzlic vsemu poje na zborovanju zveze narodov v Ženevi prvi glas angleški zastopnik, k| govori silno ganljivo o zvezi narodov, o med-sebolnl spravi, ljubezni In podpiranju. Kaj, ko bi poskusili enkrat izpremenitt besede v dejanja! V tem slučaju šele bi imela zveza narodov pomen in veseli bf jo bili tudi mi mali narodi. — Z druge strani čulenio glasove o go. voru, ki ga le Imel angleški ministrski predsednik. Ta je navil druge strune in omenjal, da le vojna neizogibna. Res se na Angleškem sedal zelo mnogo piše o vojni. Kapital se boji in se pripravlja. V Franciji se potegujelo ljudski zastopniki že dalle Časa za skrajšanje vojaške službene dobe. Sedaj se le Iz-rekel že tudi svet ministrov za to, da se volaško službovanje skrajša na 18 mesecev. Ta naredba pa pride v veljavo šele tedaj, ko država ne bo več v nevarnosti. (Op. ur. To se pravi, ko bosta francoski kapital in militarizem tako zasužnjila sosednje narode, da se ne bodo več mogli otrest« njunega jama.) Italija obhaja zmagoslavje, ker nam Je odžria tolik dei naše zemlje. Vendar nacionalisti še niso zadovoljni in očitajo vladi, da je preveč popustila. Nasprotno ugotavljamo z veseljem, da so Italijanski socijalisti protestirali prot) nasilju nenasitnega italijanskega imperializma. — D' Annunzlo uganja nadalje svoje komedije. V Gorici napadajo Lahoni Slovence z bombami, Avstrija. . . Ker se habsburšku propaganda vedno bolj širi, so postale nanjo Pozorne socijalistične organizacije. Deželni strelci na Tirolskem, ki jih imenujejo tudi »habsburško gardo« so največja zaslomba habsburškim agitatorjem. Ker so sl tedaj nazadnjaške In socijalistične organizacije v ostrem nasprotju, zna priti do nemirov. Na Dunaju izključujejo iz i.eniških visokih šol Češke študente. -- V Celovcu se je vršila te dni zadnja seja žalostne plebiscitne komisie. V tej sel! le komisija izročila upravo vsega glasovalnega ozemlja avstrijski republiki. Komunistična stranka brez dave. V nedel'0 ie imela komunistična stranka v Mariboru svoi shod. Ker na se boii stopiti ored mariborsko delavstvo / nravim ko- *X«i**^ o-> rr1:uvrsti*. Češkoslovaška. Po vseh čeških mestih so se vršili srditi izgredi proti Nemcem, ker je neki nemški poslanec razžalil češkoslovaške legionarje. Zaprte so vse nemške šole, trgovine in kavarne. Iz šol so po- metati vse slike Ja kipe, ki spominjajo on Hab* buržane. Poljska. Pogajanja s Rusijo potekajo ugodno In morda pridemo le enkrat do miru, če Je prav trn v peti zapadnega Imperijalizma. .........— Rusija. ie nabita znanega ententnega generala Vrangla In ie udarila seda) še po betmanu Petljuri, U M mu že tudi slabo godi " ■ " ~ ’ Turčija. . .. ---- Nekatere stranke so se združile z boljševik!. Seda] imajo boljševik! prosto pot po Turčili, kjer razštrlajo svoje nauke. Pravijo, da bodo izgnali iz Turčije vse Grke la druge tujce ter pomagali ustanoviti svobodno Turčijo. "" Gršk«. Boi za krallevskl prestol še ni končan. Bt?« <1 krat) Konstantin se trud! na vse krlplle, dr zasede »tronček«, poleg tega pa se hinavsko lu govarja da hoče, naj ga Izvoli vse ljudstvo. Do« sedanji grški ministrski predsednik Venlzclos se umakne iz političnega življenja, ker so volitve se njegovo stranko nepovoljno izpadle. Madžarska. Na Madžarskem traja »krščanska« strahovlada dalje. Habsburški agitatorji se ne sramujejo nobenega, še tako sramotnega orožja, da uničilo svoie nasprotnike. Naivečjo besedo pri tem imajo seveda bivši častniki morilske madžarske armade, ki jih po njihovi čednosti poznajo tudi naši liudie. Sibirija. Neka ameriška kapitalistična družba Je sklenila z Rusijo pogodbo, s katero |i ta pripušča, da bo kopala na neizmernih planjavah »nežne Sibirije premog, k! ga ie tam v obilici In lovila ribe po sibirskih rekah In Severnem ledenem mor« |u, kjer |e za vzeti, tam so kapitalisti takoj zraven. Bolgarija. Omenili smo že, da ie uvedla bolgarska viads zakon prisilnega dela. Ker Je zanimiv, priobčujemo tu nekaj točk. 1. Vsi podaniki, moški In ženske, po 16. leto so podvrženi obveznemu delu. 2. Obvezno delo nameria a) organizacijo In uporabo socijalnih si] io b) povzdigo kulture vseh državllanov« 3. Obvezno delo se uporabi pri vseh panogah narodnega gospodarstva, tako za lavna dgia ceste, železnice, posušitev močvirij, gradu!« tovarej1* bolnišnice itd. 4 Obvezno delo le osebno l0 'f nadomestovanje nedopustno. Oproščeni sp le ttf ki so nezmožni zg duševno In telesno delo. poročene ženske In orožniki ter vojaki. Kdpr 0 «sled bolezni oproščen, plača davek. & Nobe* Bolgar ne dobi drugega državljanstva, če ni z** dosti! s voli dolžnosti obveznega dela. 6. doba traja za moške 12, za ženske 6 mesecev -Polovična delovna doba se dovoljuje onim* ** edini steber rodbine in revnim, katerih letni ^ hodek ne presega ISO« levov. Dijakom in se dovoiiuje odložtev do 24 I. 8. zaprtim •« * ko delovna doba odloži. 9. V slučaju e*ein^h|ie nlh nezgod ali pa narodnih nemirov se do^n ^ splošen prisilen vpoklic do štirih tednov. 1 leme so dovoliene za bolne, nujno potrebne u nlke. 11. V svrho razdelitve del* 60 Skl koncem 19., ženske koncem 15. leta k $^4 nim sestankom, 12. Prisilno delo velja *a ^ za okoliš okraja, za ženske pa za vsa, Lj*. prebivališče. Členi 13. do 21. 0bravnavai‘L,iO,n* nizacijo cbllgalorlčnega dela. Ustvari se direkcija s tremi oddelki: uprava, tehn,ka'.L^ne darstvo. Načrt omenja tudi prlprallalne p tečaie. Členi 22, do 29. določujejo ka:4nl'poS|0 demokratično, ker edino ta stranka se bori za pravico in resnico. Edino ta stranka ne mara suženjstva nobenega naroda, edino ta stranka je za republiko, odpravo ml!' tarizma itd. Zato pa vsi na plan, vsi na delo. Ja bomo 28. novembra praznovali dan vstaienia 'z grobov iu verig, v katere nas ]e vkovala buržoazija in nas tako dolgo držala v teh okovih ter pila kri iz naših žil Ta dan lahko izvedemo soc. revolucijo 8 krogljico v roki, ako poidete vsi na delo! Vera in šola v nevarnosti vpijejo klerikalci in Kmečka zveza; narodnost, država, vojaittvo In monarhija trepeta vpijejo liberalci, samostojneži in lažisocijalisti. HI pa pravimo: visoki davki, milijonarji, grofje, bogati advokati, trpinčenje nailh vojakov, kl so v Albaniji, in vse drug« lumparije, katere so počeli liberalci, samoslojneži, klerikalci in take bande so v nevarnosti, ker bomo s tem takoj pomedli, če boste vsi pravični kmetje, viničarji, delavci in drugi trpini glasovali 28. novembra ta republiko, soc. dem. stranko in Kmečko delavsko svezo. a Iz naše države. Z V ratiiikacl)o }c sklenil predložiti ministrski svet sporazum, kl le bil sklenjen med Jugoslovani in Italijani v Sv. Margareti. S tem je za dolgo vrsto let zapečatena usoda naših rojakov v Primorju. Dr. Trambič Hoče odstopit! kot minister zu-n*nllh poslov m-pravi, da posveti vse svole mo-^ notranji ureditvi države. Da bi ga le tako ne omu, kakor doslej! Posebno komisijo, ki bo proučevala trgovln-*^8 in prometne zadeve, namerava sestaviti ml-nistrski svet. In sicer po predlogu ministra Ku-ko,^ca. Kapitalisti hlastajo že po zadnjih bilkah. 'la si ohranijo svojo moč in obstanek. Dvomimo, Hn» bo pomagalo, zakaj ure so jim štete. Nove poštne znamke. Da se bomo mogli podrti pred tujino, nam je minister za pošto na-Iz Amerike novih poštnih znamk. Tudi na-Predek! g Klerikalno In liberalno časopisje po vsej dr-*V1 s« srdito napada. Drug drugemu očitaj a ^^kzkanstvo In denuncljantstvo. To Hm ni teki k** 50 V*1 skupaj omadeževani. V polpre-žalostni dobi so bili pač vsi skupaj le pod-Pniki Habsburžanov In Rima. Ker le sedaj za-^ al drug veter, so obrnili plašč. A mi lih po-'a,no |n vemo, da so ostali v srcu Isti. Mi vemo, J 10 zagovorniki kapitalizma in militarizma. 8j *>rj raznih carinarnicah so se odkrile velike *-,r*Jn,kl ne samo da delalo ljudem tc. 0,tl’ celo kradejo In sleparijo. Treba bo napraviti jsonec In postaviti na taka mesti ®ne “radnike. Za to naj poskrbe naši ministri! n-. e dH na to’ da sc Bo,Jtar,,a Priključi Jugosla-grul., hi takoj odpadlo tako gibanje, ki nam S6kodl- Večja r ho1* se hllža dan volitev 28. nov., tem * nervoznost dr. Brelca. Verjetno! »rt p^hiadja begunskega taborišča v Stmlšču Pri j ^cr 1° begunsko taborišče v Strnlšfiu 2*vt a.u v *cl° »labem stanju In povzroča dr-stroške, Je deželna vlada principi* elno sklenila, da se likvidacija taborišča čim preje izvrši. Rezervira se samo toliko barak, kolikor lih je potrebnih za begunce in rodbine železničarjev, kl še sedaj prebivajo v Stmlšču. Rezerviralo je tudi barake za nadaljne begunce, ki bi utegnili še priti do rešitve jadranskeg-* vprašanja iz zasedenega ozemlja. Železniški upravi se da toliko prostora, da spravi pod streho one družine, ki še prebivajo v vagonih. Ker se bo del taborišča industrializiral, se zadružni interesenti in lastnik zemljišča, na kojem stoji taborišče, pozlvljejo, da stavijo predsednlštvu deželne vlade do konca tekočega leta konkretne predloge s ponudbami. Deželna vlada ho dala zadružnim podietjeni prednost. Pri likvidaciji se bodo vpoštevale želje posameznih resortov. Kakor ču-iemo naknadno, hočejo tja poslati ruske begunce Vranglove armade. To bo lepo gnezdo! Invalidi! Volitve v konstltuanto, katere so zlasti za vas v Sloveniji velikega pomena, so pred durmi Naredbo za agrarno reformo In za dostojno pod poro, ki lo le-izdelal minister Vitomir Korač (socijalni demokrat), so njegovi nasledniki razveljavili In zavrgli. Imeli so za vas samo sladke besede. Invalidu Spominjajte se nazaj, ko ate bili zdravi in hrabri vojaki. Takrat je imela gospoda (liberalna In klerikalna) mnogo obljub; danes pa. ko ste dali vse svoje najboljše za domovino Jugoslavijo, se te vas norčujejo. Ministrstvo za socijalno politiko, tam kjer sodi slavni liberalec g. dr. Kukovec, ni naredilo nič drugega za vas, kakor to, da boste Imeli nove nadpreglede, na katerih vam bodo vzeli še sedanjo pokojnino; zemljo vam bodo ponujali v Macedoniji, tako je urejena agrarna reforma. Invalidi! Nobena stranka, ne JDS, ne SLS, ne NSS, ne KSS. ne komunstl, nimajo v svojih programih nič o invalidnem vprašanju. Edino Jugoslovanska socijalno demokratična stranka Ima v programu tudi Invalidno vprašanje. Tudi nima nobena 'Kl navedenih strank na kandidatni tisti kakšnega invalida revnega sloja. V socijalno demokratični stranki kandidira vaš tovariš sodr. Leskošek Alojzij, tajnik okrožne strokovne ko- misije v Celju. Imenovani ]e prvi boritelj za invalidno vprašane. Bil je leta 1919. predsednik centrale na Štajerskem ter je razširil organizacijo v Splošno org. vojnih invalidov za Slovenijo, katera ga je postavila za ustanovnega in častnega člana organizacije. Invalidi! Glasujte na 28. nov. socijaldemo* kratično, da dobite svojega poslanca. P«! n • • Delavke in delavci, pazite na \nnnifii l svoje organizacije, zakaj, še dlMltU)!! hujši boji nas čakajo! Vvlilci Štajerske, Koroške in Prekmurja! Naša stranka in Kmečkodelavska zveza ima na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju na vsakem volišču škrinjlco, kl ]e na četrtem mestu. Naša kandidatna lista je bela, z rdečin robom; prvi kandidat je sodrug Etbln Kristan, ^ drugi pa le kandidat kmečkodelavske zveza mali posestnik Filip Klsovar. Možje ta fantje! Samo četrta škrinjica, samo naša stranka je za republiko, proti davkom ht vojaštvu! To sl zapomnite! Naj ne bo med nami izdajalcev! Živela zmaga kmetov, viničarjev in delavcev, živela svobodna republika! .....................—..i ............. > Somišljeniki! Pripravite se za največjo in najvažnejšo ofenzivo, ki nas čaka dne 28. novembra. Tega dne porušimo trdnjave klerikalnega in liberalnega kapitalizma. Viničarsko vprašanje na Štajerskem. Viničarska konferenca, ki se le vp* šila 7. novembra 1920, ni prinesla v‘ni-čariem še nobene končne rešitve, ker klerikalci. posebno kmečka zveza in samostojneži vedno nasprotujejo, da bi se viničarem. kočarjem in malim kmetom življenje izboljšalo. Našo kmečko delavsko zvezo le zastopal sodrug Franc Verlič, klerrkJ m kmečko zvezo kmet Josip Vezjak iz ŠL Petra, kmetske pčdružnice Feliks Robič iz Limbuša, kmečke bogataše veleposestnik Alojzij Supanič iz Jarenine, Jugoslovansko strokovno zvezo J. Kunnieš. Naš zastopnik je takoj ob začetku izjavil, da protestira, da bi se še enkrat razpravljalo o tem vprašanju, ker so se že itak napravili meseca aprila sklepi, za katere je treba samo, da se izvrše. Gospod komisar pa ni pustil tega, in se je skliceval na deželno vlado. — O tej konferenci bomo prinesli daljše poročilo, za danes povemo samo: 1. da je kmečki zvezar In klerikalec Vezjak Iz Št. Perta rekel, da viničarski bogataši raje zmečljejo viničarje iz koč v gozdove, kakor pa, da bi jim plačali po 15 K na dan; 2. da je hrana, ki jo dajejo bogataši ubogim viničarjem vredna na dan 29 K. v resnici pa le pogostokrat taka, da Jo še svinje ne žro; 3. da le klerikalni bogataš Supanič iz .jarenine tudi proti povišanjem viničarske plače, kot sta bila zadnjikrat tudi kaplan Kranjc in bogataš Brenčič. Voli ci! Dne 28. novembra velja volilna dolžnost. Sami sebi in svojim potomcem ste dolžni glasovati tega dne za K. D. Z. Izjava: Nadstrankarski list .Ju^o- slavijo1* z dne 12. nov. t. 1. se ie spustila name z nesramno šovinistično demagogijo, s katero trdi v članku iz Gorme Savinjske doline, da sem jaz nemškutarskj komunist iz Celja. V svojem l^Vijvem članku trdi dalje, da sem hujskal v Rečici proti dinastiji in* državi na if^em shodu. Poudarja, da sem tudi v I fubnem govoril na shodu ter sem sp hva'n v Št. Pavlu, da ie Gornja Savinjska dolina čisto komunistična. Poleg tega omenja, da sem dobro znan izza železničarske stavke. (Kako to „Jugoslavija** misli, tega ne pove). Da bodo bralci „Jugosla. ijt** izvedeli demagogijo lista, izjavljam za odgovor niscu sledeče: Obče znano je, da sem bil med časom stavke protipo-stavnim potom aretiran in pahnjen v celjske zapore. Med časom 42 dnevnega bivanja v zaporu, so me razni ovaduhi (nar. soc.) prijatelji ..Jugoslavije**, skušali obglaviti. Dne 25. IX. t. 1. sem bil pred senatom okrožnega sodišča v C>!iu oproščen. Trditve, da sem jaz nemšku-tarski komunist, bi listu dobre dofe če bi bilo res. Tega dokaza pa zahtevam od pisca v „Jugoslaviji**, ki mu nudim za nagrado 1000 K (tisoč kron), katere Izplačam v pisarni „Delavskega taMStva v Celiu“ Dokler pisec zahtevanega dokaza ne Predloži, je v mojih očeh hžnjl-vec in obrek^vH^c. Alojzij Leskošek. tajnik strokovne kon-Peitr. (vojni im^'M). Viničar.?!! Seda? vidite, kako Vas klerikalci sleparijo bi goljufalo. Pomagajte sl sami In volite 28. novembra raso Kmečko delavsko zvezo! Spustite krog-IJico v četrto skrinjica! Ćitatfi’em „Ljudskega glasa**! Dobili srno toliko dopisov iz volilne borbe, da ne moremo vseh prinesti v tej števil- i ki. Prosimo vsled lega oproščenja. Shodi j siia.ino dokazujejo zanimanje za našo stvar. Možie. fantje, žene in dekleta, vse dela za našo kmečkođelavsko zvezo. Zahvala vam ne zaostane! Po volitvah bomo opisali vse. kar so sodrmri pisali. Sedaj pa na deio. da bo zmaga sijainejša! Ci®$ped$r$ke Trošarina na vino. V prvotnem načrtu finančnega zakona je bilo določeno, da mora vinogradnik plačati trošarPo na vino. katero proda. Z ozirom na to. določbo ie tukajšnja delegacija finančnega ministrstva napravila pravilnik glede pobiranja trošarine. Glasom tega pravilnika bi smel vinogradnik obdržati zase samo gotovo množino neobdačenega vi-n,a, za ostalo vino pa bi mora! plačati trošarino. Na intervencijo demokratskih poslancev pri finančnem ministru, se je ta pravilnik toliko spremenil, da sme vinogradnik porabiti zase pobubno množino vina. in sicer brez vsake trošarine. Za vino pa. katero vinogradnik proda, ima plačati kupec trošarino. — S tem se je to vprašanje, ki ie dvignilo toliko pra-h’u. vendar za producente povoljno re-Siilo. Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? M do Fellerievega Elza fluida in odstranjene so bolečine! 6 dvojnatih ali dve veliki steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Fellerjev Elza mentol-ni črtnik en komad 12 K. Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Feherjevih Elza-kroglic! Te so dobre! 6 škatlic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura velika steklenica 20 K. — Omot i poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Fe'Pr, Stubica Donja, Elsafcrg 3S8, Hrvatska. C. Wn 7nnnr roparstvo Cerknica, št. 6?.. »prejme IVU'! tjjUlil u5s( ca za mizarsko obrt Star mora bili najmanj 15 let. Hrana m banovanje prosta. Sprejme se ta oj. COSULICH-LIKE = TRST-A MEHIKA = New - — Buenos — 4iytr©« — &šo df Janešre-Ssntos Brezplačna pojafniia in prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulica 26. Ml£!-poti?ane stenke-šČurHi fn vsa golazen mora poginiti, ako porabljat« moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proii poljjkia (Dišim K 10*—, as podgane la miš! K 10 ; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 29*—; posebno močna tin> Inra aa stenice K 12*—; uničevalec molje K H» prašek za nii v obleki in perilu K 10*— in 2t)‘—; proti mravljam K10' - ; proii uš^m pri perutnini K10*—I prašek proti mrčesom K 10 — In 20-—, proti nScm prt Hurt*-Ii K b'— in 10 —; maziie za uši pri Sivini K 6 — in 10 — ; tinktura proti mrčesu aa sadju in zeienjadi (uničevalec rast'in) K 16 —5 mazdo proti garjam K 12* Pošilja po povzetju Zavod sa eksport M. Jfirker, Zagreb 45., Petri n jaka ulica a. liii Mn i m ^ [egisiro^ia zadnioa z ootieio mm cprejeuu branUus vlope v Mi dslsvnlb od 3. de Ul al« ta pli Obieotnl« po eistih r 47. -»g » I* tvojeg«. Obret« m lt«pK*fWn»J» .'teisnigifi sna Eentsl davek plaCa dsoStvo is tvojega. Obresti at poiieino. Večja in ateln« 1 — ------------- • l*a«o.tl» dajo tvojin z __ bredn proti porottvu ali zastavi vredDoetalb papirjev, se eaisosiptvjejo po bančni obrestni mati iti. ib isHi M m* Radon. Ino neuavonje lepote. HeCtte li obraz in roke racionelno negovati, pejje. mozolce odpraviti, hiapavo kožo mia dostno in prožno napravit, uporabila te FeUerjevo ;,ravo Elza-obrazno in kožo-ob-varujoČo pomado 1 ve iki porcolansk- lonček 15*'- K Elza toaletne umivalno jastilje 1 škatljica IU‘50 K. Pomada za ustnice 2‘— in ‘P— K. Ideal vseh mil je FeUerjevo Elza lilijno mlečno milo 19*— K. Tekoče li ijno mleko 12'— tn l5-— K. Najfinejši Giycerin 6 - in tO — K. Vaselin po 3'—, '/ — In 12 — K. Neškodljivi puder zg obraz v vrečicah po 5 — K. Barvilo rdečo za obraz 10 pisem 20— K. Prvovrstne naravno nejjovanJo las. Rast las napreduje, kožo na glavi krepča, plešo in prerano osivelosti preprečuje Ftl-lerjeva prava Tannokina pomada za rast las, l veliki porce snsi:i lonček 15’— K. Ogrska peraada za brke po 6 — In 8- - K. Neškodljiva olja za laso, orehovo olje, mala steklenica 6 — K, velika 80.— K. Sctumpon za umivanje las 4 — K. MaFino?floJ2« francosko Zganja najčiščn predvojna roba. manjša steklenica K. Kisa Kolonska voda 15’- K, velika 35' v steklenicah in 35 - v to Puder gospe, k- lera sa razumeš je pravi dr. Kluaer-jev Hega-puder, rosa, velike elegantne škatlje 24’ — bel, K. *>rot! potonju teloso deluje zanesljivo FeUerjov Elsa sipalnt prašek 1 ŠKalljica 10 60 K. Kurja očeta bradavice, trdo kožo, odpravljata brzo la ?, temeljilo Fellerjev turistovski obliž .E sa“ $ Kaj jo „Risa Flulo'* to zna vsak I 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici 42’—K. v škatljah po 5’— K in 7 50 K in Foller jeva tui istovska tinktura steklenica i0*— K. Fini Part ml francoski, originalno steklenico 40— K; na tehlnico od 20’— K usprej (ovitek dišečega praška za perilo) Sachet 8 - K’ Sa usta in zoba! H ■ Hega zobni prašek e kisikom, 1 bkalljica 20* K. Dr. Meider-jev zobni prašek I ikatlja 6*— K. Elsa voda za usta 30’— K, zobne krtačice od 20,— K naprej. Kaj so vsak etan potrebuj«? Angleški obliš 2.— K. l.yjotorm 60 - K. Popolni Imgator najboljši 150 — K. Pravi Lysol 30 — K. Kafra 3*— K. Kafrne krog-Ijtce 5 - K. Arnika 6'— K in 30*— K. Po nmerekovem »ozdu dišeči parfem za sobe 35’— K. Konjak 30’— K. Malinov sok 30 — K Kina železno vino 30— K. Esenc za rum 7'— in 85 — K. Kineški čaj na tehtnico od 3*— K naprej. Pr8 vprašanjih se pri'ože poštna znamke za odgovor. Proti svriesom kakor muho, bolhe, skniec, rusi, zanos’]ivo in tsmljito deluje Elsa rnrčesni prah, velika škatlju i5‘- K. Tinktura zoper stenicedO’** H Napbtnlin ed 2’— K naprej. Mili Sn podgane! Ml^jl strup 8*— K. Strop zoper podgane 8’-iu 10 - K. > Omot In poStnln« se računa posebej, toda najceneje. Cim več se na enkrat naroči, tem manj draže stroški to robo. Naročila se »dresirajo na: EVGEN V. FELLER, lekarna. Stubica donja, E'salrg 134. Hrvatska.