v M a r 1 b o r u, 'dne 19. IV. 1930. M arTKof tC: V P P ¥ P T Tf M « ' 'S in a !• »Vuzem“ v Jeruzalemskih goricah VELIKI DAN VSTAJENJA V VINOGRADU. Kadar v naših slavnih Jeruzalemskih goricah z bridko nabrušenim železom se­ gajo po dobro rejenih »viizmincih«, ka­ dar zakurijo na visokih gričih domači fantje svoje »baklje« zvečer, o polnoči Pa, ko je noč najbolj temna, da se vidi daleč naokoli, svoje »viizmenice«, vedno prepevajoč stare in za to vsem dobro znane »viizamnice«, da glas odmeva do­ li pri Sv. Miklavžu, na Humu in gori pri sv. Bolfenku na Kogu, in potem cela družina, slavnostno, veselo in vendar sprva nekam resno pod vodstvom svoje­ ga poglavarja zbrana sedi okoli velike mize in po dolgem postu in »mesopustu« naravno s strastjo uživa presmec, svojo »viizmino«, tedaj praznujejo v onih pre­ delih naših Slovenskih goric, ki so obr­ njeni proti vzhajajočemu solncu in stoje kot zadnji stražniki že blizu Mure, Veli­ ki dan vstajenja v vinogradu in na polju, na gorici in v dolini: Veliko noč. Jeruzalem ska cerkvica je mična in idi­ lična kakor vsa njena okolica, in vino­ rodni brežuljki, ki jih ona ščiti toče, sla­ ne, strele in drugih nezgod. Jeruzalem ­ ski grič, Plešivica, Ilovščak, Kalvarija, Mrzlo polje, Plovščak, Babji klanec, treb ro v n ik , Kodoličeva Klumpa, Cero­ vec, Železne dveri, Svetinjski in Veli­ kanski griSi, v vmesnih dolih in dolinah Pa pisani travniki in polja, duhteča po sveži, r.azorani črni zemlji, beli Čedni “rami vsepovsod vrh goric in ob njih Pobočjih in veseli in prijazni obrazi, vse i razodeva, da praznujejo izmed svojih Praznikov enega najlepših. V bližnjem gozdičku rastejo, skrite jned drugim drevjem ali ob njegovem ro­ bu, vitke ive in ivaki, drenulje, srobotje, crem se, božji lesek in zim zelen; vse na­ menjeno od dobrotljive narave odraslim dečkom v veselje za cvetno nedeljo. P a ce iva poganja prepočasi, da bi ne imela o pravem času lepih mačic, hranijo na­ rezanih njenih šib na toplem in v topli vodi, da bo »butara«, s srebotjem lepo ovezana, na cvetno nedeljo tem lepša in se je starišev tem večje, ko bodo da- 1 u b,a5 oslovlienih ivovih šibic natr­ ganih rnačic na krožniku jesti živini, da i? obvarujejo vsake nesreče; pa Iv obrane vejice bodo poleti ob prete­ ci nevihti gotovo odvrnile od hiše in vi­ nograda vsako nesrečo, če jih bodo do tedaj skrbno hranili pod streho in jih o Pravem času in v pravi smeri, v smeri, odkoder preti huda ura, zanetili in žgali. . C erkvica Jeruzalem , tudi Betlehem ]menovana, I. 1652. od gornjeradgonske- ga oskrbnika Drumbliča in njegove žene Postavljena, stoji samo 341 m visoko nad morjem, a se ponosno ozira daleč naokoli po širnem svetu božjem, po bli­ žnjem pa tudi po daljnjem. Stoječemu sre * * } najlepših vinogradov, sveže prekopa- j!1 * 1 * na novo povezanih in z novim ko- opremljenih, se ti odpre pogled in £ azgled na tako širen, raznovrsten in g ro b e n svet, da s tem razglediščem v alov. goricah m ore tekm ovati edinole ‘Kapela« pri Radencih. Štiri cerkvice te Pozdravljajo na teh južnih razrastkih olov. goric: Svetinje, Hum, Sv. Bolfenk na Kogu in Sv. Miklavž. Baš tu torej, pri cerkvici »Jeruzalem«, ki je samo podruž- nica Sv. Miklavža, praznujejo Še danes v Jeruzalem skih goricah v prosti naravi * * a trati, ki obdaja cerkvico, domačini Veliko noč in vstajenje; ni čuda, saj je ba§ tu razgled najlepši, tako da se rdeči Plameni njihovih »viizmenic« vidijo delj nego z vsakega drugega bližnjega hrib- 2e med tednom so si nakopali jjosti štorov in jih osušili samo toliko, a Je smola še ostala v njih. Na veliko- jočno soboto zvečer jih zvozijo k cer- ^ ici in jih razpostavijo in razporedijo v križa ali m onštrance. Ko leže nil'ak na gorice in vinograde, ko je že ^ s lo solnce za Pohorjem, tako da se vi- j*|io le silhuete tega edinstvenega našega oisera, prižgo po vrsti štore, »kurijo ”aklje«, kojih svit v obliki križa ali nionštrance razsvetljuje noč tembolj, čim tem nejša je. P a ko je luna že napravila Pot preko polnoči, so že zopet na nogah jn gori pri »Jeruzalemu«. Nabrali so si nili drv, šibja in suhljadi ter z njim na­ pravili, kres, svojo »viizmenico«, sredino Čl, o polnoči. Praznovanje vstajenja o Polnoči na hribu, daleč vidnem in posve­ čenem, medlo nas spominjajoč na staro­ davne šege, navade in obrede naših po­ ganskih prednikov! Tedaj se, blizu sedeč na klopici, ki jo je postavil v razpadlo deblo velikanske strohnele bukve oskrbnik največjega se­ danjega posestva v Jeruzalemskih gori­ cah, zamisliš v vso ono trnjevo pot, ki jo je tudi ta narod tod moral prehoditi, do­ kler ni tudi zanj napočil dan vstajenja. Iz tal, na kterih se je prej ponosno dvi­ gala strohnela bukev, že raste nova, mlada, tik ob klopi. Tako se tudi narod, pa naj bo še tako preganjan, vedno zo­ pet prenavlja, da živi večno. Ona Kodo­ ličeva Klumpa pa je v prahu in pepelu in z njo vred so izginili tudi oni, ki so od tam kaj vladali nad svojimi podložniki, hlapci. Nekdanjih gospodarjev ni več, narod, prej hlapčevski, pa je čvrst in živ kakor je čvrst in živ bršljin, ki prepleta njihove razpadle razvaline. Toda strel za strelom, ki donijo v noč iz topičev, po vrsti postavljenih, te hitro predram ijo in zavedaš se, da praznujejo vstajenje ne le s kresom, tem več tudi s strelja­ njem, s smodnikom; in strese te polnočni hlad, ki ga kakor v eter prinaša ali preko M rzlega polja ali bogve od kod. Drugo jutro! Zlato jutro solnčne Veli­ ke noči! Vse je opravljeno, vse blago­ slovljeno: voda, ogenj, vino, ivovo šibje, meso, potice in druge jestvine; ljudje, stari in mladi, poslopja, vinogradi, njive in polja in domače živali. Z vinom gori- oe, njive in polja pa z vodo blagoslovi vinogradnik; pa če ga pri tem svetem opravilu opazuješ, misliš, da imaš pred sabo staroslovenskega poganskega sve­ čenika. Na vse zgodaj zjutraj že vstane­ jo in molijo; potem morajo vsi v cerkev, da opravijo vse svoje dolžnosti, vrnivši se zopet molijo. P a ko potem gospodar, ne gospodinja, pripravi, nareže in prine­ se na mizo za vso družino v obilni meri »blagoslov« (»zegen«), da se hitro raz­ vije velikonočno razpoloženje v pristno patriarhalnem duhu, in zaškripljejo po­ novno v rata v kleti in v zidanici, tedaj lahko vsaj nekoliko zaslutiš, kako so pra stari naši očaki praznovali Veliko noč v Jeruzalem skih goricah in koliko je od onih tudi svetih obredov do danes še ostalo. Dr. F. M. LJUD. ZORZUT: Ptička bregar*ca (Velikonočni spev iz goriških Brd.) »Breg, breg, breg« čez breg drobi, iz brajde v brajdice h iti. . . Hoj ptička bregar’ca, se ti mudi? O ptička bregar’ca postoj, ves beli dan je tvoj, veliko noč, veliko noč zapoj! Je razor&na rjava plantica, je posejdna rdeča dantica, je pobranana črna lehica. In cvete grah po gravicah. poganja sirk na njivicah. So mlade trte že obvezane, so na kolčeh povezane, v prežlahtnosti spočele so. Pobčlile so črešnje gričke vse, pobelile so črešnje hribčke vse, v devištvu vse vzcvetele so- O ptička bregarca postoj, postoj, veliko noč, veliko noč zapoj! * * * »Breg, breg, breg,« čez breg drobi, iz brajdic v brajdice h iti. •. Gospod je že od m rtvih vstal, velikonočno zarjo je prižgal. Zarana zjutraj je v procesiji šel, pod nebom v slavi zmage je žarel So črešnje cvetja mu poklanjale, vstajenja rožice pozvanjale, mu dihnile ves vonj dišav iz brajdic, njivic in dobrav. Ljudje so šli, so k zmagi šli za njim, so za Gospodom šli častitljevim . . . * * * Ko v cvetju zarja se razlila j«, vse drobne sestrice budila je, čez breg, breg, breg oznanjujoč: Velika noč, Velika noč! Zvon zvoni in glas se ču|e, po vsem svetu oznanjuje: V porabljajte Albus-Zvono le milo, to vam najlepše opere p e rilo 1 Skrbna, gospodinja pere dobro ohranjeno' perilo samo z izvrstnim in nedosežnim Al­ bus-Zvono milom, ker ve, da' je to najboljše sredstvo za pranje. Čistoča t Zdravje 1 ako se brigate za to, boste uporabljali za pranje perila, dečjega in odraslih, vedno samo Al­ bus-Zvono milo, k) tudi desinficira. A l b u s Z V O N O MILO DOBITE V VSAKI TRGOVINI. O tr o c i OTROŠKA FILOZOFIJA OB PRIPRAVLJANJU PIRHOV. Preveč zahtevano. Zdravnik: Jejte sadje z lupinami vred, to je veliko bolj zdravo. Kakšno sadje pa jeste najraje? Bolnik: Kokosove orehe. Gospod urednik, v Vašem cenjenemu »Večerniku« ste že seznanili slavno ob­ činstvo z mačkami, psički in drugimi zverinam i, o otrocih pa še nismo nič či- tali in vendar je na svetu več otrok ka­ kor mačk in psov skupaj, pa tudi važ­ nejši so, ali ne? Ni pa vsak in vse otrok, kogar in kar imajo ljudje za otroka, ampak je otrok vsak človek neko dobo svojega življe­ nja. Dokler je človek v plodnici, je raz­ vijajoči se zlod, po rojstvu je dete; šele, ko da mati dete »od rok«, da se postavi na lastne noge in se mu razvozlja jezik, odpro ušesa in oči in razprostre roke, te svoje neugnane tipalke, tedaj postane odrok — ali črkovno pravilnejše otrok. In je otrok, dokler se ni natipal, nagledal in naposlušal. Ko pa mu je tega dovolj, je prepričan o sebi, da je najbolj pam et­ no bitje na svetu in ima o nas odraslih mnenje, da smo zelo neumni in ga niti od daleč ne dosegamo v modrosti. Mi odrasli obratno pravim o, da mu ni za­ meriti, ker je mladenič v »letih neumnih, v letih nerodnih«. Bilo kakor bilo, zdaj je Velika noč in so na vrsti pirhi, pa ne m odrovanje o zagonetnem človeškem razvoju. In vendar so pirhi krivi, da sem se spomnil na otroke. Jajčeca in otroci so nam reč v najtesnejši zvezi, toda v po­ polnoma drugačni, kakor jo v naših mi­ slih razodeva vaš smeh, gospod urednik. Naša mama so za Veliko noč barvali jajčeca. Pri nas o Veliki noči barvam o samo kurja jajčeca. Naša dva poba pa sta gledala z očmi, ustmi in rokami, ka­ ko je mama s polnega krožnika jemala jajca, jih zavijala v pisan papir in krpe, jih nam akala v vroči vodi in polagala le­ pe pirhe na deščico. — O troka sta gledala in besedovala. Naj­ prej se je vnel med njima boj, kateri bo moj, kateri tvoj. Besednemu boju bi sle­ dilo dokazovanje z rokami, ako bi vmes ne posegla mama z grožnjo, da ju bo zapodila od mize. Sta se umirila. A že ju je zanimalo, koliko pirhov bo vsak dobil. Mama je rekla, da najbrž nobenega, če ne bosta mirna. T a grožnja ni nič zalegla, in je mlajši precej glasno zatrjeval starejšem u, da jih bo dobil pet, starejši pa se nt dal ugnati in sl jih je do­ ločil šest ali osem. Skoraj bi mlajši po­ kazal starejšem u jezik in mu iz r " ' p las, ako bi ne zatrdila mama, da bosta dobila oba enako. Prosila ju je, naj bo­ sta tiho. ker jo boli glava. Otroka sta se vnesla in se je že bilo bati, da bosta utihnila, ko je mlajši dru­ gam obrnil zagovor. Vprašal je mamo: »Od kod »smo dobili« toliko jajc?« Mama je rekla, da jih je kupila od kmetice. —■ »Ali ima kmetica dosti jajc?«, hoče vedeti mlajši. Starejši se odreže: »Seveda, če ima dosti kokoši!« Mlajši zatrjuje starejšem u, da kokoš znese več jajc na dan. Starejši ga zavrne z neumnežem, češ, še tega ne ve, da znese kokoš samo eno jajce na dan. Mlajši mu ne veruje in vpraša mamo: »Ali res znese pitka samo eno jajce in zakaj ne znese več jajc na dan?« M ama bi mu najorž rekla, da je pri­ smoda, pa je beseda pitka vzbudila v starejšem novo misel. Preden je m am a odgovorila, se je po­ bahal: »Jaz sem pa že videl, kako je pitka iz jajčeca prišla na svet!« Mlajši se zasm eje in opozori mamo: »Ali si slišala, kaj je rekel? Da pride pitka na svet iz jajčeca!« Seveda pride, ga pouči mama. Kokoš znese jajca in če jih dolgo greje, priklju- vajo skozi lupino majhne rumene pitke, take kakor smo jih videli na sprehodu. Mlajši se zagleda v jajca in glbboko premišlja, čez nekaj časa se oglasi: »Ma­ ma, ali sem jaz tudi prišel na svet iz jajčeca?« »Tebe smo kupili!« reče mama. »Kakšen pa sem bil takrat? Ali sem bil še m ajhen? Zakaj jaz nič ne vem, kakšen sem bil? Ali nisem takrat nič videl?« »Že nisi. Si bil še premajhen. Če bi vi­ del, bi gotovo vedeli« Zopet se je zagledal v jajca na mizi in rekel: »Tisto jajce, ki si ga ti kupila zame, je bilo gotovo večje. Kateri ptič pa je znesel tisto jajce, da sem jaz prišel na svet?« M ama v smeh in ne m ore takoj odgo­ voriti. Starejši, ki vse bolj ve, mu je po­ vedal: »Jaz pa vem, kateri. Štorklja ga je v kljunu prinesla mami!« Mlajši pa se mu ni dal ugnati. Zavrnil ga je z roko in besedo: »Beži, beži, tebe je prinesla štorklja, mene pa je kupila m am a od drugega tiča; kaj ne, mama?« Mama še bolj v smeh, končno se je le izmazala z odgovorom : »Jaz sem očko prosila, naj kupi vaju, kar njega vpra­ šajta, kje vaju je kupil!« — Gospod urednik, zdaj pa povejte, če ni prav, da nas očetov včasih ni do­ ma. Kaj bi Vi odeovorili? av'