Št. 590.
V Ljubliam, sreda dne 18. oktobra 1911.
Leto 11
: Posamezna številka 6 vinarjev :
JUTRO* tebi j a vaik dan — tudi ob nedeljah In pnzniklh — ob S. zjutraj, ob ponedeljkih ob 1®. do-ftlda«. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnifitvu ■mm6io K I SO, z dostavljanjem na dom K 1*50; a pošto MloMne K , polletno K 10-—, četrtletno K 5—, iw*8m K 1-70. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. 1	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev s
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pistna se ne sprejemajo, rokopisi se n* vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta li> v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti snamko.
:	Telefon	številka	303.	:	*
Italifansko-turSka vojna.
Turški parlament
'je zelo bojevit in hoče postaviti pred sodišče prejšnji kabinet, ki se ni zadostno in dokler je bil še čas pobrigal za obrambo Tripolisa in Cirenaj-ke. Parlament ni zadovoljen niti s sedanjo vlado, ki je sicer ukrenila vse za obsežne vojne priprave, ali ob enem še vedno upa, da bi se dalo pogajati, o čemur pa poslanci — posebno oni iz Tripolisa — nočejo ničesar niti slišati, temveč zahtevajo vojno do skrajnosti in ker ni zadovoljen s sedanjo vlado niti osrednji mladoturški odbor, je skoraj gotovo, da bo morala pasti in se govori o nasledniku Said - paše, ki bi imel biti znani Hilmi-paša, ki zastopa mnenje, da se mora nastopiti proti Italiji z vso odločnostjo in do skrajnosti. Bojazen, da se radi sestanka turškega parlamenta položaj še po-oštri, torej ni bila neosnovana, nasprotno, turški parlament zavzame še odločnejše stališče kot se je splošno pričakovalo; turški parlament je razkačen in veliko bo storjenega, ako se posreči doseči vs3j to, da ne bi bil postavljen Haki-pašin kabinet, pod katerim je prišlo do vojne, pod obtožbo radi zanemarjanja dolžnosti. Prišlo je torej do tega, da je
splošni položaj poslabšan,
ker ž ene strani zahteva danes Italija več, kot je zahtevala v začetku, z druge strani hoče pa Turčija Tripolis in Cirenajko braniti z odločnostjo, ki je v začetku konflikta ni pokazovala. Ako se še k temu vzame, da je
začelo Italijansko brodovje operirati še v Egejskem morjn
in da hoče zasesti Italija več turških otokov v tem morju, potem imamo pred sabo dosti jasno sliko o poslabšanju položaja. Operacije italijanskega vojnega brodovja v Egejskem morju pomenijo razširjenje vojne na azijska in evropska tla, radi česar nastanejo nove nevarnosti, novi konflikti in za-pletljaji, do katerih morda ne bi prišlo, ako bi ostala vojna lokalizirana na_Tripolis in Cirenajko. Da imajo I-talijani resen namen vznemirjati Turčijo tudi v Evropi in Aziji, se vidi iz poročil, ki pravijo, da se italijansko brodovje pripravlja na
bombardiranje turških utrdb pri vhodu v Dardanele,
kar dovede do velikih komplikacij da-lekosežnega pomena, ker potem si ne bosta stali več nasproti samo Italija in Turčija, ampak se vmešajo v spor gotovo tudi druge države, ki imajo v evropski in azijski Turčiji svoje posebne interese; avstrijski interesi so n. pr. baje že tangirani — tako vsaj trdijo nekateri dunajski listi — s tem, da Italija operira s svojim brodovjem v Egejskem morju.
Na tripollškem bojišču
se nadaljujejo več ali manj pomembni boji in sicer še vedno v neposredni
bližini mesta Tripolis okolu studenca Bu-Meliana, kjer so se italijanske čete utrdile, turške čete jih pa napadajo, ali se morajo vedno z večjimi ali manjšimi izgubami umakniti, ker so Italijani vedno močnejši Turkom menda primanjkuje živil, Arabci jim jih pa nočejo, ali ne morejo dati in zato se je — ako je verjeti italijanskim poročilom — udalo Italijanom in položilo orožje že večje število turških o-ficirjev in vojakov četudi so iz Carigrada dobili povelje, da se morajo bojevati. V Bengazijuse pa
italijanske čete ne morejo Izkrcati,
ker branijo turški vojaki svoje obrežne postojanke s tako trdovratnostjo in vztrajnostjo, da se nahajata poveljnika italijanskega brodovja in ekspedicijskega voja v največji zadregi. Tripolis so Italijani zavzeli takorekoč brez vsake-, ga boja, v Bengaziju pa menda ne bo šlo tako lahko; najbrže je obramba Bengazija ložja in manj riskantna, kot je bila obramba tripoliškega obrežja.
V	naslednjem podajamo najnovejša poročila z bojišča.
Boji pred Bengazijem. — Italijanska torpedovka potopljena.
Carigrad, 17. oktobra. V turških vladnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da je prišlo pred Bengazijem do hudega boja med Italijani in Turki. Turki so v boju napadli tudi neko italijansko torpedovko, ki je bila na rekognosciranju in jo potopili z moštvom vred. 60 italijanskih mornarjev je zginilo v valovih. Nato je italijansko brodovje naskočilo pristanišče Demo, toda brez vsakega uspeha. Tudi škoda ni velika. Turške čete pod vodstvom polkovnika Nešeda so včeraj tričetrt ure od Tripolisa naskočile velik oddelek italijanske armade in ga po hudem boju pognale v beg. Italijanski vojaki so pustili na bojišču nad 100 mrtvih.
Turško brodovje v akciji.
Carigrad, 17. oktobra. Turška vlada je sklenila, da se nadaljuje boj proti Italijanom na vsej črti. Tudi turško brodovje, ki dosedaj 'še hi stopilo v akcijo, se bo v kratkem udeležilo boja proti Italijanom. Sedaj je že odplulo iz Dardanel. Kam je odšlo še ni znano. Domneva se pa šplošno, da bo najprej nekaj časa varovalo turška pristanišča, konečno pa se spustilo z italijanskim brodovjem v odprto bitko. Do tega koraka je turško vlado prisilil mlado*turški komite.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda.
Berlinski vetrovi.
Dunaj, 16. oktobra,
—c—. Od aneksije sem, ko je Viljem ponosno kazal na svoje bajonete, igra v avstrijski politiki Nemčija važno vlogo. Ni ga političnega vprašanja v Avstriji, da ne bi o njem obširno govorili oficijozni nemški listi, vedno in vedno končujejo članki o avstrijskih razmerah z nekakim skritim nasvetom, ki se potem seveda v Avstriji tudi uvažuje.
V	zadnjem času se je iz Berlina sem začela kampanja proti voditelju avstrijskega zunanjega ministrstva, grofu Aherenthalu. Značilno je, da so se skrite osti nemškega diplomatskega jezika obračale v najkritičnejšem času maroške afere proti dunajskemu Ball-hausu. Bilo je res čudno, da Avstrija v kritičnem momentu ni posegla z nobeno besedo v evropski koncert; grof Aehrenthd se prav nič ni zmenil za maroško vprašanje, na tihem se je pa smejal, ko je videl Nemčijo v zadregi, mislil si je pač, da je prišel čas, ko se maščuje za nemško zahrbtno politiko, ki datira od rusko-nemškega dogovora v Potsdammu. S tem dogovorom je Nemčija pustila svojo zaveznico na cedilu grof Aeh-renthal je bil lepo postavljen na suho in ni vedel, kaj naj stori, iskal je prilike, da povrne Nemčiji njeno zahrbtnost in našel jo je. A mož je računal napačno; komaj se je poboljšal položaj v maročanski aferi, že je začela iz berlinske Wilhelmstrafie pihati za Aehrenthala nič prijetna sapica. Naj-ofijoznejši in oficijelnejši berlinski listi se pečajo sedaj z Aehrenthalom ter ga pošiljajo v pokoj. In ti inspi-rirani glasovi imajo na Dunaj velik vpliv, značilno je pa za avstrijske razmere dejstvo, da je oficijelna Avstrija spoznala šele iz Berlina, kdo je to grof Aehrenthal; in ono avstrijsko časopisje, ki mu je bila pred par meseci Aehrenthalova politika vzor diplomatske modrosti, povsod sedaj naravnost priznavajo, da je bila avstrijska zunanja politika od aneksijske krize sem. popolnoma zgrešena, celo ministrski predsednik je naravnost v draginjski debati v parlamentu izjavil, da je bila avstrijska trgovska politika popolnoma zavožena,
Nemški oficijozni listi brezobzirno ponavljajo in potrjuje to, kar je že tolikrat obsodilo slovensko časopisje.
Aehrenthalova balkanska politika je vzela Avstriji zadnji ugled na Balkanu, kjer je bila poprej Avstrija, je zdaj Nemčija ali pa Italija. Ekspan-zivna ideja avstrijske politike je nekdaj segala do Soluna, a svet bi se danes smejal, ako bi Avstrija ponovila te svoje misli. Pot na Balkan je Avstriji zaprl grof Aehrenthal s svojimi Forgachi, Nastiči, Vasiči, Mandli in Steinharti, ali kakor se že imenujejo ti inspiratorji Aehrenthalove politike. — Nemški listi priznavajo to naravnost in delajo za vse odgovornega Aehren-
thala, avstrijsko časopisje pa to z obžalovanjem potrjuje.
Pa ne samo balkanska politika, tudi razmerje do ostalih velesil je Aehrenthal pritiral do skrajnosti; brez ovinka nemška javnost poudarja, da stoji danes Avstrija kljub trozveze v evropskem koneertu popolnoma osamljena.
Po aneksijski krizi je Nemčija spoznala, da bi se v slučaju avstrijsko-srbskega konflikta prav po nepotrebnem eksponirala za Avstrijo. V Potsdammu je nemška diplomacija javno potrdila to svoje prepričanje in nastopila pot Bismarkove politike. Takrat je še hotela Nemčija dvigniti Avstrijo in jo približati Rusiji, da bi tako uresničila zvezo treh cesarstev. A nezmožnost avstrijske politike je poka-zila to idejo in od takrat je razmerje Nemčije do Avstrije jako hladno in skrajno oficijelno. Da Avstrija ne uživa niti pri drugih velesilah posebnih simpatij, dokazala je aneksijska kriza.
V	zadnjem času, ko je Aehrenthal čutil, kako slabo je gospodaril v Avstriji, seje hotel približati Italiji, ki je vzela njegovo snubljenje jako hladno na znanje, a Aehrenthal je nadaljeval s svojimi pokloni, dokler ga ni ona avstrijska javnost, ki še vedno hujska proti Italiji in ima v merodajnih krogih precej zaslombe, opozorila, da naj preneha. Kako je pa Italija mislila o Aehrenthalovih snubitvah, dokazuje mobilizacija italijanskih severnih korov.
Popolnoma napačno se je sodila Aehrenthalova rezerviranost v italijan-sko-turškem konfliktu, ko se je trdilo, da igra Avstrija neodkrito igro, nemški listi priznavajo in potrjujejo, da avstrijska rezerviranost izvira iz bridke zavesti, da bi bilo njeno vmešavanje popolnoma brezuspešno, ker bi ne našla nikjer nikake opore, nikjer zaslombe za kako akcijo.
Zato je j)a tako nevarno vsako hujskanje proti Italiji, ker je popolnoma jasno, da se Avstrija ne bi mogla zanašati na Viljemove grenadirje.
Nastane sedaj samo še vprašanje: kdo postane Aehrenthalov naslednik? Skoro vsak dan se pojavljajo nova imena, danes Černin, jutri Berchtold, potem Lichtenstein in tako dalje, a vse so samo kombinacije, enostavno dejstvo je, da ni dediča, ki bi si hotel naprtiti na rame tako politično dedščino, kakor je nesrečna zapuščina grofa Aehrenthala. Kako naj njegov naslednik popravi grehe in napake, ki jih je on delal dolgo vrsto let, kako naj dvigne ugled države, ki ga je Aehrenthal zaigral? Ali ima Avstrija diplomata, ki bi vzel v roke vse niti, pretrgane zvezal na novo, popuščene znova napel? Zastonj ga iščejo merodajni krogi, zato pa in edino zato še gospodari grof Aehrenthal v Ballhausu in čaka, da mu najdejo dediča.
Nemška oficijelna javnost zahteva njegov odhod in to je v Avstriji merodajno, ako bi Nemčija ne nastopila, ostal bi Aehrenthal še dolgo na svo-
jem mestu, dokler bi ne prišla katastrofa, posledica njegove politike.
Ona avstrijska javnost, ki je že od nekdaj jasno govorila o nevarni avstrijski znnanji politiki, ima sedaj popolno zadoščenje, ker sedaj so se tudi prejšnji zagovorniki čez noč spremenili v tožitelje. Aehrenthal je pa ostal sam in nima več nikake zaslombe.
Taka je danes situacija v avstrijski zunanji politiki, popolnoma enaka oni v notranji. Grehi se maščujejo nad Aehrenthalom, grehi se maščujejo nad Gautschem, povsod iščejo izhodov, a nikjer ni poti. To je kaj slaba perspektiva za bodočnost. Država brez ugleda v evropskem koncertu, notranje razmere naravnost obupne, politične, stanovske in narodnostne strasti so razvite do skrajnosti, parlamentarizem je dospel na najnižji nivo političnega življenja; povsod se oglašajo nezadovoljni glasovi, nespretni možje vodijo zavoženo upravo in upajo na naraven razvoj!
Dunajski poslanec svobodomislec Zenker se je pečal v parlamentu z avstrijskimi razmerami in glasno zaklical : »Streznite se, dokler je čas, ker ljudska sodba bo grozna !* Govoril je te besede proti ministrskim klopem, a te so bile seveda prazne, ker draginjska debata pač ni polje za reprezentante naše vlade I
V	trenotku, ko je spregovoril Zenker te besede, je bila v hiši velika tišina ... in gledalec je imel priliko, da zasluti v sebi ono osode-polno vizijo, ki se imenuje: bankrot na vseh koncih in krajih.
Iz slovenskih krajev.
Iz Mengša. Ko je prišlo nedeljsko »Jutro* v Mengeš, ga je hotelo vse brati in vsakdo je rekel, da je mož še vse hujšo grajo zaslužil. Gradiva imamo že dosti in počasi pride še vse na dan. Kandidatna lista klerikalne stranke je že znana in je povzočila obilo smeha in zabave. Pa kako bi tudi ne. Kaplan Kajdiž je zatrjeval, da ne sme noben gostilničar biti voljen v občinski zastop, sedaj pa je sam postavil dva za kandidata, seveda pristna klerikalca. Res, prava doslednost Eden kandidat še polnoleten ni in je znan po Mengšu odkar je svoje stariše od biše spodil, ko je postal gospodar. Stara mati mora sedaj služiti, da se preživi. Drugi kandidat je svojega tasta nekoč tako pretepel, da mu je mož le radi ljubega miru prepustil gospodarstvo. To so pristni katoliški možje za katere se sedaj kaplan tako poteguje. Še nekateri klerikalci zatrjujejo, da takih ljudi za nobeno ceno ne bodo volili. Tudi cela cerkev je med kandidati: župnik, organist in mežnar, le ministranta še manjka. Kaplan je sedaj že sam spoznal kako nesrečno roko je imel pri izberi kandidatov in se zato tudi sedaj tako poti okrog volilcev. Svoja dva adjutanta je že naučil, kako se vleče ljudi na volišče
LISTEK.
MIGHEL ZEVACO:
ljubimca beneška.
— Aha!
— Vaša ekscelenca bo videta takoj, da je stvar v resnici zanimiva. Po tistem prepiru sem jasno razločil ropot, kakor da se dva borita med seboj. Nato je bilo dolgo vse tiho; in nazadnje je mož odšel.
— Ali si mu sledil?
— To se razume!
— In si ga spoznal?
— Vaša ekscelenca bo videla. Sledil sem moža s tem večjo radovednostjo, čim se mi je zdelo, da sem že od kraja spoznal njegov glas in nato tudi njegovo hojo in postavo. Mož je šel na Olivolski otok . . .
Policijski načelnik je planil pokoncu:
— Kdo je bil ta človek?
— Bil je Skalabrino, ekscelenca. Njegovo ležišče mi je zdaj dobro znano; primemo ga, kadar vam bo drago.
— Niti besedice o vsem tem; slišiš?
— Da, ekscelenca; a to še ni vse . . .* Seveda, bil sem radoveden, kaj je delal Skalabrino pri »Zlatem Sidru*; in zato sem bil pravkar tam.
— Kaj si izvedel? je vprašal Džennaro nekako vznemirjen.
— Ko sem prišel tja, sem našel krčmo proti Bartolovi navadi zaprto. Mnogo stalnih pivcev je stalo pred vrati in razbijalo po njih. s pestmi. Izrazil sem jim domnevanje, da se je nemara zgodil v hiši kak zločin. Takoj so hiteli po lokostrelce. Ti pridejo, kličejo zaman in naposled vlomijo vrata. Vse plane »oter. V izbi ni ničesar. V zadnji sobi zagledam vrata, v tleh. Odprem jih in zlezem dol. Kaj zagledam? Bartolovo truplo, ■apol potopljeno v smradljivi vodi, ki priteka bržkone iz kanala.
— Bartolo umorjen! . . .
— Da, ekscelenca, Skalabrino ga je.
Vohun je skromno čakal, da ga načelnik pohvali.
No, saj ni, da bi govoril. A vsem tem kakih pet do šest
Gvido Džennaro je vstal in hodil nekaj časa zamišljeno semintja.
— Dobro, je dejal naposled. Ali si govoril s kom o tem dogodku.
— Ne bojte se, ekscelenca.
— Da, vem, da si molčečen, vseeno: potrebno je, da molčiš
dni kakor grob ... do 2. februarja n. pr.; ali si razumel?
— Da, ekscelenca.
Vohun je odšel. Po vrsti so mu sledili vsi ostali vohuni,
in Džennaro je razmišljenega duha poslušal njihova poročila.
Ko je izginil najzadnji, je kriknil zopet:
— Naslednji! . . .
Vstopil je človek, ki ga Džennaro ni spoznal.
— Moj poklon, je dejal policijski načelnik. Saj te niti ne spoznam. Kdo si?
Mož je snel lasuljo in brado, rekoč:
— Morda me poznate zdaj, gospod Džennaro?
Policijski načelnik je skočil naglo pokoncu.
— Gospod Kandiano! je vzkliknil z zamolklim glasom.
— Če boste klicali moje ime tako glasno, me boste primorani aretirati, je dejal Roland — razen, če' se pojavi potreba, da aretiram jaz vas.
Gvido Džennaro je mahoma zbral vso svojo hladnokrvnost.
— Oprostite mi, gospod,« je dejal; tako malo ^em se nadejal, da mi izkažete čast svojega poseta na tem kraju . . .
— Zakaj se čudite? Ali nimava skupnih interesov? Ali ni tuintair. potrebno, da se sestaneva? Jaz zase sem prepričan, da
je. V dokaz na po svoji včera se vam zdi pri
vam bo, da ste vi prvi človek, ki ga posetim šnji vrnitvi v Benetke. Prihajam vas vprašat, če ika ugodna, da se polastite moje osebe in me izročite Svetu Desetorice . . .
Gvido Džennaro je poslušal te besede s precejšnjo osuplostjo. Kaj hoče Kandiano od njega?
Videli smo, da je bil policijski načelnik človek nagle odločnosti. V trenotku je pretehtal ves hasek, ki se mu je obetal od take aretacije:
Foskari bi bil otet
Benetke bi strmele v grozi nad javno kaznijo, ki bi zadela
smrtonosno tolikointoliko odličnih glav.
In on, Džennaro, bi postal vtelešena pravičnost božja, nepogrešljivi steber vlade. In bi dosegel vse, česar želi.
Toda istotako naglo in z enako jasnostjo se mu je prikazala druga stran tega načrta.
— Gospod, je dejal in spoštljivo vstal pred gostom, odrekel sem se vaši aretaciji.
— Radoveden sem, zakaj? je dejal Roland.
— To je kaj enostavno: moj glavni vzrok je hvaležnost.
— Tudi brez tega ste mi že obilno plačali dolg svoje hvaležnosti. Ne govoriva več o njej.
— Moj drugi vzrok, je nadaljeval Džennaro, je ta, ker sem zares prepričan, da je pravica na vaši strani.
— Ta vzrok ne zadošča, dragi moj. Za človeka, kakršen ste vi, prihaja pravičnost ali krivičnost njegovih dejanj šele v drugi vrsti v poštev. Ne, ne, tu tiči nekaj drugega. In ker nočete sami biti odkritosrčni, bom odkritosrčen jaz namesto vas.
— Poslušam vas, gospod, je dejal Džennaro z navidezno hladnokrvnostjo.
V	resnici pa se je policijski načelnik tresel, in znoj se mu je zbiral na čelu, ko je mislil sam pri sebi :
— Kakšen pretkanec! ... Ta je hujši od mene, celo na polju zvijače ... na tistem polju, kjer sem sicer nepremagljivi
— Stvar je torej takšna, je nadaljeval Roland, da vas moram jaz poučiti, zakaj me ne aretirate . . . Poslušajte: ako me aretirate zdajle, vas Foskari v par urah imenuje za velikega inkvizitorja, kar je vaš najvišji življenski cilj.
— Vidite torej, gospod, da me vodi samo pravičnost . . .
— Počakajte ... Ah, gospod policijski načelnik, mislil sem, da ste mirnejše krvi . . Torej, ako me aretirate, postanete veliki inkvizitor. In kaj se zgodi potem? Ko pride 1. februar, vam ne morem več delati napotja, ker bi me iz previdnosti 2e prej obglavili. Bitka je torej omejena na Foskarija in Altierija. Saj mi sledite, kajneda?
— Gotovo, gospod.
— Znano vam je, da ima Altieri vse šance zase. Benetke so polne mržnje in sovraštva proti Foskariju. Doževa vlada se ne more ustavljati nobenemu poizkusi nasilnega prevrata.
__________________________________ (DaJH.)
in lemenatar Krušič je imel že to nedeljo ob temni noči generalno probo s petnajstletno Marijino hčerko s katero se je roko v roki sprehajal. Lansko leto je Kajdiž nekaj deklet iz ključd iz Marijine družbe, ker so se udeležile naše veselice; ta devica, pa vemo, da bo še ostala v družbi. Kaplanu Kajdižu pa privoščimo najboljšo faro na Kranjskem, ker potem ga bomo vsaj Mengšani rešeni.
Iz Ilirske Bistrice. V »Jutru* dne 9. oktobra t. g. spomnil se je neki dopisnik res škandaloznih razmer katere vladajo tu pri nas posebno kar se tiče Trnovskega in II. Bistriškega lova. Ta lov je vzel v zakup gospod upokojeni davkar Martinčič in ga kakor vse kaže spravil v dober denar, a domače lovce ob lov. To pa še ne bi bil tako velik greh, če ne bi prišla tu tudi narodnost v poštev, in če bi imel gospod Martinčič vsaj toliko narodnega pomena, da bi dajal lov na razpolago našim ljudem, oziroma Hrvatom iz Volosko-Opatijskega okraja. Ne, tu ni imel gospod Martinčič menda druzega ničesar pred očmi, kakor onih par grošev, katere so mu ponudili Italijani več kakor pa domači lovci. In tako zdaj za tistih par, da ne rečem »judeževih grošov* razpolagajo z lovom vsled narodne ne: zavednosti gotove osebe, najhujši naši sovražniki iz Reke in Voloske, katerim na čelu stoji dr. Ettore Con-stantini, oziroma človek, ki mrazi in sovraži iz dna svoje italijansko-irre-dentistovske duše vse, kar je slovanskega in gotovo tudi gosp. davkarja Martinčiča čeprav mu je v škodo naših lovcev velikodušno odstopil lov na naših tleh. Pa naj kdo še reče če nimajo Italijani pod komando raznih Constantinijev prav, da uničujejo vse, kar le po slovenskem diši v Reki, Istri in raznih drugih krajih, ko se med nami dobi še raznih Martinčičev. Malo več narodne zavednosti pač ne bi škodilo, kar je našega naj bode naše in ne silimo to malo kar imamo tujcu.
Ilirska Bistrica in nje lepote. Bogata na naravnih krasotah, leži naša II. Bistrica v bratskem objemu z enakim Trnovom, na skrajni južni meji naše kranjske domovine. Od leta do leta bolj cvete in raste to naše mestece, kateri naslov pač že zasluži, in se razvija tako, da če bi se z gotove strani malo več pozornosti posvetilo cestam, snagi in drugim po higijeni kričečim okolnostim, bi bilo to mestece res biserce v kroni lepote naše mile domovine. V letu, ko vlada jugu neznosna vročina, v U. Bistrici in Trnovem kar mrgoli tujcev ki kaj radi prihajajo tja uživat pravi hladni gorski zrak, posebno iz bližnjih obmorskih krajev Voloske - Opatije, Reke in okolice, za katere je še precej dobro preskrbljeno. Kraj sam po sebi ima krasno lego, na kateri bi se dalo marsikaj storiti, posebno kar se sprehajališč tiče, s čemur bi se tujski promet gotovo zelo povzdignil. Ko-risti bi imelo mesto samo in pa p.e-bivatci. Nadalje poseduje II. Bistrica v «voji rečici Bistri naravni kras, kateri bi mestu gotovo delal veliko čast, če bi se mesto za ta kras malo zavzelo in ga postavilo na višino na katero spada. Posebno bi se pa moralo posvetiti pažnjo izviru te bistre rečice, ki je do sedaj takorekoč »zaplankan* in obzidan, da ga ja ne vidi tujčevo oko, ki v vsakem kraju, kamor pride, išče znamenitosti kraja. Sama Bistra 8 svojim izvirom je zaklad za mesto, če bi se ga dalo izrabiti. Naj se ustanovi olepševalno društvo, katerega skrb bi morala biti polepšanje mesta in U. Bistrica - Trnovo bode v par letih gorska Opatija, nedaleč od morja a vendar polna svežega, čistega in
MALI LISTEK.
Papeštvo in inkvizicija.
Ox 12. zvezka knjižnice češke „Svobodne Misli*).
(Dalje.)
Pavel Ghirlandus, svetovalec generalnega vikarja v Rimu (za vladanjk InnocencaIII.je napisal o tej stvari: »Otroci krivoverca, Četudi so dobri katoliki in četudi niso niti vedeli o očetovem zločinu, po zakonu niso sposobni za očetovo dediščino in ne morejo podedovati niti vinarja, naj bedno životarijo v vedni revščini in sili; nič naj se jim ne pusti razven golega življenja, ki se jim pa pusti iz golega usmiljenja, naj žive na svetu tako, da jim bo življenje muka in smrt tolažba.*
Iz tega je razvidno, da sta bili krščanska ljubezen in usmiljenost že takrat samo na papirju in aa je tudi v onih časih veljala prislovica, da duhovniško maščevanje sega za pobi
V	nemških deželah so imeli katoliški otroci krivovercev le tedaj pravico do dediščine po starših, če so lastnega očeta naznanili inkviziciji, in tudi ta nemoralni princip je sprejel »Kristov namestnik* sprejel v cerkveno pravo I
zdravega morskega zraka. Kranjec, tvoja zemlja je zdrava, pravi Vodnik.
II. Bistriški gost.
Iz Dolenjske. Iz obrtniških krogov se nam poroča: Dne 21. avgusta je bila tu volitev mož, ki naj potem volijo civilno komisijo za odmero obrtnega davka. Pri tem se je pokazala v vsej nagoti častihlepnost nekaterih mož, ki streme samo za tem, da pridejo ne samo potom nedostojne agitacije, temveč potom terorizma, zvijače in magari tudi zlorabe svoje oblasti v vse mogoče odbore in zastope. Celemu gibanju na čelo se je postavil seveda prečenski župan Vintar, ki postaja od državnozborskih volitev sem, ko se mu je očitala volilna sleparija ne da bi na isto kaj odgovoril, vedno bolj »slaven*, zlasti še odkar se njegovo ime dan na dan imenuje v tožbenih aktih tukajšnjega sodišča. Trudi se tudi na vse načine šentpetrski Bojane.-Ker hoče vsaj nekoliko doseči svojega tasta (Vintarja), sklenil je tudi kandidirati. Ta možakar si je vzel na pomoč šentpetrskega kaplana; čujte kaplan naj bi se zanj mujal ali odločal kedo naj jih v tako važnih stvarih zastopa, saj on vendar ne more poznati njihovih teženj. Da si nekoliko omejim prostor naj omenim samo nekoliko, kakih sredstev se je posluževal, da je dosegel svoj cilj. Občina Prečna ima plačanega slugo, a on je kljub temu dostavljal sam glasovnice, kjer se mu je zdelo bolj »nevarno* ter tam nastopal kot agitator za sebe, ako ni šlo drugače je tudi zlorabljal svojo uradno oblast. Ako tako nastopa, seveda mora zmagati, saj nekateri (večinoma) niso vedeli za kaj se gre. Kar jednostavno jim je rekel: »Hudiman če nočeš sitnosti in potov v mestu imeti, kar podpiši, pa daj meni nazaj.* Če pa ni našel moža doma, mu je šlo pa še ložje. Takih in podobnih sredstev se je posluževal prečenski župan, ki mu ni nobeno sleparstvo in goljufija previsoka, da doseže svoj namen. Da so obriniki nad tem početjem ogorčen5, mi ni treba posebej poudarjati. Pač dobro vedo, da kaj poštenega nimajo pričakovati. Po naših mislih spadajo v cenilno komisijo možje, ki vsled svoje nepristranosti uživajo splošno zaupanje in kateri morajo dobiti večino, če voli vsak prostovoljno in ne na pritisk Vintarjevih aparatov, kajti pravična stvar mora zmagati in obveljati. Ljudi pa, ki so zmagali potom prisleparjenih glasov ne maramo za svoje zastopnike. Ubogi župljani, da morajo imati takega zvitorepca za župana. Na svidenje gospod Vintar še drugikrat, gradiva dovolj.
DNEVNE VESTI.
»Slovencu*, ki se toliko briga za »Jutrove* dolgove povemo, da je za »Jutro* že to velik napredek, da po komaj poldrugoletnem izhajanju ne dela več dolgov, on jih pa še vedno dela, četudi izhaja že skoraj štirideset let Dolgovi »Jutra* bodo že plačani, »Slovenčevi* pa najbrže nikdar, ampak jih bo morala »Katoliška tiskarna* vedno odpisovati. In »Slovenec* ima razun starosti za sabo še celo S. L. S, Pijevo društvo itd., mi pa nikogar drugega kot naše čitatelje. Na solld-nejši podlagi stoji »Jutro* kot »Slovenec* in to ravno jezi klerikalce!
Z vel kanskim zanimanjem, tako kriči včerajšnji »Slovenec*, je cela zbornica poslušala dr. Šušteršičev govor proti zvišanju uradniških plač. V resnici pa so klerikalci včeraj doživeli tako strašno blamažo, kakor še malokdaj. Šušteršič ni vedel kaj bi storil. Oba generalna pro - govornika sta se
Sveta inkvizicija je pogubno posesala celo na rodbinske vezi in je drzno trgala nerevne zveže otroške in zakonske ljubezni
Dožnosti otrok nasproti krivoverskemu očetu in krivoverski materi so bile proglašene za odstranjene in očetovska moč za neveljavno. Hudoben sin se je lahko otresel nadležne očetovske oblasti, če je makar popolnoma nedolžnega očeta naznanil kot krivoverca.
Zaradi domnevanega krivoverstva enega od soprogov so bile proglašene vzajemne dolžnosti soprogov za odstranjene in mož je lahko krivoversko spodil ne da bi potem moral zanjo skrbeti.
Vsled dekreta papeža Gregorja IX. je bila sploh vsaka obveznost zvestobe nasproti krivovercu razvezana in po Pegnovem izdanju Eymeri-cove inkvizicijske knjižice ni bil nihče dolžen vrniti denar, ki mu ga je bil krivoverec posodil.
*
Grdobije, ki jih je zagrešila španska inkvizicija, so splošno znane in po zaslugi obsojene, in zato trdijo klerikalni pisatelji, da je bila ta inkvizicija državna uredba in da zanjo nista cerkev in papeštvo odgovorna.
Toda zgodovinska resnica je, da je bila španska inkvizicija papeška,
namreč odpovedala govoru, tako da je ostal Šušteršič osamljen. Radi trme pa je vseeno nastopil kot govornik. Zbornica se mu je neprestano smejala. Da vsaj malo prikrije svojo blamažo, se je začel zavzemati za nižje uradnike, toda poslanci so ga temeljito podučili, da je tudi za te v uradniški predlogi preskrbljeno. Vse njegove trditve so bile ničvredne in silno nerodne. Ko je končal svoj govor, je bila predloga takoj izročena odseku. Naši klerikalci res ne morejo živeti brez blamaž.
»Slov. Narod* trdi včeraj, da nima g. Adolf Ribnikar, kandidat na-rodno-napredne stranke, prav nobenih stikov z »Jutrom*. Ker smo bili vedno prijatelji resnice, moramo dati »Slov. Narodu* za prav, potrjujemo tudi mi, da ima g. Ribnikar z nami ravno toliko stikov, kot mi z njim — namreč popolnoma nobenih in »Slovenec* dela g. Ribnikarju veliko krivico, ako ga dela odgovornega za pisavo »Jutra*. Ali čudno se nam zdi, da »Slov. Narod* tako opravičuje g. Ribnikarja pred — g. Laschanom. Čudno se nam zdi to zato, ker ne moremo verovati, da bi se g. Ribnikar tako bal g. Laschana, ki je vendar znan kot korekten mož, da ne govorimo o tem, da je sveta državljanska pravica g. Ribnikarja — da kandidira.
Vsaka številka »Domoljuba* ali »Slovenca" ima celo vrsto slavospevov z naslovi: Nad vse sijajna zmaga S. L. S. v N. S kakšno vero pa se more sprejeti vsako tako novico, naj pokaže slučaj občinskih volitev na Jurjeviči. Pod to občino spadajo vasi Breže, Jurjeviča in Kot. Že od nekdaj so se te vasi zgolj iz gospodarskih o-zirov prepirale za občinski odbor. Vselej so zmagale davčno močnejše Breže proti ostalima vasema, vendar je pa vas Breže vedno izvolila tudi par zastopnikov iz Jurjeviče v občinski odbor. Občina je središče rešetarstva. Rešetarji pa so brez izjeme klerikalni pristaši. Samo nekaj posestnikov je, ki ne trobijo v klerikalni rog in ti so oddali ob letošnjih volitvah za državni zbor neodvisnemu kandidatu 26 glasov. Ti protiklerikalni volilci so razen enega vsi na Jurjeviči in skoro vsi so bili sedaj izvoljeni v občinski odbor; med njimi je celo eden, ki je ,pred mesecem dni dokazal svoje protiklerikalno mišljenje dejansko. V »Domo ljubu* z dne 5. 10.1.1. pa čitatno o nad vse sijajni zmagi S. L. S. Sedaj je samo dvoje mogoče) Ali uporablja klerikalno časopisje volitve malih skritih občin v agitatorične namene za kleri-kaliziranje velikih naprednih občin in se pri tem poslužujejo celo laži in zavijanja, ali pa sO klerikalni vaški dopisniki tako pijani vseh zmagovalnih triumfov, da velja vs&k poraz liberalcem Boij mogoče je prvo. Mi pa rečemo: Strah jih je, ne bojmo se jihl
Poštne uslužbence v Ljubljani porablja g. Levart za to, da pobirajo članarino za — »Flottenverein*. Ako je g. Levant tako navdušen za »Flottenverein*, naj si najime posebnega slugo, ki mu naj da tudi čepico »Flot-tenvereina* in naj ta pobira članarino, ker poštni uslužbenci imajo preveč drugega dela v službi, da bi jih g. Levart porabljal za taka opravila, ki niso s službo v nobeni zvezi.
Ponemčevanje ljubljanske pošte. Odkar je upravitelj ljubljanske pošte g. Štrukelj, klerikalni občinski svetnik, poskuša ljubljansko pošto poklerikaliti, ali pa vsaj ponemčiti. Z ene straoi pritiska nanj klerikalna stranka, ki ga je na ta položaj spravila, z druge strani pa nemški »Volksrat*. Klerikalce mož uboga iz hvaležnosti, »Volksrat* pa — iz boječnosti. Pri glavni blagajni so sami Nemci. Kontrolor Hold, Tirolec, niti slovenski ne zna, spravil
kakor vse ostale inkvizicije; to je dokazano po zgodovinskih virih in se ne da z nobenimi zavijanji utajiti.
Na Španskem je izvrševal inkvizicijo red dominikancev, ki so ga v to pooblastili papeži Gregor IX., Inno-cenc IV., Urban IV., Klement IV., Klement V. in dr.
Kralj Ferdinand Katoliški in kraljica Izabela sta prosila papeža Siksta IV., naj jima dovoli imenovati inkvizitorje za seviilsko škofijo. Papež je dal to dovoljenje s pismom z dne 1. septembra 1478, nakar sta bila imenovana za inkvizitorja dominikanca Mihael da Morillo in Janez de St. Martino, ki sta tako kruto divjala, da je kmalu šla proti njima v Rim pritožba. Papež je samo zagrozil obtoženima inkvizitorjema, da ju odstavi, prepovedal pa je obenem Ferdinandu in Izabeli nastavljati v ostalih krajih Španije nove inkvizitorje s temi značilnimi besedami: »V ostalih krajih Španije že delujejo inkvizitorji po navadah rimske cerkve, nastavljeni od predstojnikov pridigarskega redu. Opominjam vaju, da naše ukaze izpolnjujeta in pomagata inkvizitorjem pri vršitvi njih urada, kakor se spodobi za katoliške kralje.*
Z bullo z dne 17. septembra 1483 je papež Sikst IV. razširil pra-vomoč obeh gori imenovanih sevill-skih inkvizitorjev na celo Kastilijo in
je pa k ljubljanski pošti tudi svojo hčerko, zagrizeno nemško nacionalko; na Jesenicah mu tudi službuje sin, ki je hajlovec uajhujše vrste in tudi tega izzivača hoče spraviti Hold v Ljubljano, da bo »familija skupaj*. Upravitelj Štrukelj se temu gotovo ne bo upiral, ker ima pred Holdom velikanski rešpekt. G. Štrukelj naj pomisli, da on ni na pošti izvršilni organ klerikalne stranke in nemškega »Volksrata*, ampak plačan uradnik.
Stavbeni nadsvetnik Boltz pri deželni vladi, znan po svojem nemškem fanatizmu, je prosil za vpokoji-tev, sedaj se pa baje premišlja in bi rad ostal še dalje »aktiven*, ker misli, da še ni dovolj storil za ljubljansko, oz. kranjsko nemštvo sploh. Mož je dosti star, naj gre v pokoj in naj napravi mesto kaki mlajši moči, ki se bo morda bolj brigala za svojo službo in manj za pospeševanje nemštva, ker davkoplačevalci imajo pravico to zahtevati.
Italijanska pravna fakulteta. Poslanska zbornica je sprejela predlog, da pride predloga glede italijanske pravne fakultčte še pred proračunskim provizorjem na dnevni red. Ne vemo še sicer, kako stališče bodo zavzeli slovenski poslanci v tem vprašanju. Gotovo je le, da bodo Italijani napeli vse moči, da dobe čimprej svoje vseučilišče. Mi tudi nimamo ničesar proti temu. Vsakemu svoje. Zahtevamo pa odločno, da se vlada tudi enkrat odločno izjavi o slovenski vseučiliški zahtevi, ki je gotovo potrebna še nuj-.nejše rešitve. Dolžnost naših poslancev je, da ob priliki debate o italijanski pravni fakulteti zopet energično povzdignejo svoj glas za slovensko vseučilišče. Če ima vlada vedno dovolj denarja za razne topove in nemške učne zavode, ga mora imeti tudi za slovensko vseučilišče. Ta naša dolgoletna zahteva ni nikak politikum, ampak popolnoma kulturnega značaja, pa naj Nemci to oporekajo kolikor hočejo.
Nazadovanje italijanskih šol v Zadru. Italijanske šole v Dalmaciji silno nazadujejo kljub temu, da žrtvujejo Italijani za šolske namene stotiso če na leto. Nasprotno pa neprestano napredujejo hrvaške srednje in ljudske šole. V Zadru je dosegla hrvaška gimnazija letos 350 učencev, dočim jih ima italijanska nekaj okolu 250. In Zader se nahaja v italijanskih rokah. Istotako je z ljudskimi šolami v Zadru. Hrvatske ljudske šole poseča nad 600 učencev. Italijani kljub skrajnemu terorizmu ne dosežejo svojega namena. Odklenkalo jim bo tudi kmalu v Zadru, ki je edina večja občina v Dalmaciji, katero imajo še v rokah.
V	boju zoper uradnlštvo. Slovenska klerikalna državnozborska delegacija si je najbrže stavila za svojo najvažnejšo nalogo v zbornici — neizprosen boj proti uradništvu. Uradni-štvo tvori namreč povsod jedro naprednih strank. Posebno v Ljubljani so uradniki že neštetokrat pokazali, da ne marajo imeti ničesar skupnega s klerikalno stranko. Klerikalci eo se trudili sicer že na vse mogoče načine, da bi pridobili uradništvo zase, toda vse zastonj. Niti znani ljubljanski davčni upravitelj Lilleg ni opravil ničesar. Odtod to skrajno sovraštvo, odtod ta srd naših klerikalnih poslancev proti uradnikom. Vso svojo jezo pa so hotčli zliti klerikalci na uradnike v zbornici. Predložena je namreč tudi predloga glede zvišanja aktivi-tetnih doklad drž. uradnikom. Vlada sama forsira rešitev tega vprašanja in je zato tudi prosila zbornico, naj predlogo brez prvega čitanja prepusti takoj odseku. Vse stranke so bile s tem zadovoljne, edino dr. Šušteršič et con-sortes so vložili svoj veto. To ne-
     ',nl
na špansko kraljevino Leon in imenoval »vsled svoje apostolske moči in iz lastnega preudarka* sevillskega nadškofa Iniga za papeškega apela-Cijskega sodnika inkvizicije.
Leta 1483. je ustanovil papež Sikst IV. urad velikega inkvizitorja za celo Španijo in je za velikega inkvizitorja imenoval zloglasnega kruteža Tomaža Torquemada, dominikanskega priorja v St Cruz.
Veliki inkvizitor je bil vrhovni načelnik inkvizicije v celi deželi, bil je papežev zastopnik v stvareh inkvizicije in opravičen imenovati svoje zastopnike. Papež Innocenc VIII. je potrdil Torquemada za nadinkvizitorja z bullo z dne 11. februarja 1485.
Papež Sikst V. je razglasil z bullo z dne 22. januarja 1588, da je bila inkvizicija v španskih deželah ustanovljena po pravomoči papeške stolice, da na polju gospodovem nosi bogate plodove in da se na nji brez njega ali njegovih naslednikov privoljenja ne sme nič izpremeniti.
Kralj Ferdinand Katoliški in njegova žena Izabela sta priznala v svojem razglapu z dne 21. marca 1474, da je inkvizicija na Španskem papeška, in isto so trdili katoliški pisatelji inkvizitor Ludovik Parama, Caesar Ca-refia, jezuit Mariano in dr. v svojih spisih, in papeška stolica proti temu ni nastopila.
sramno postopanje dr. Šušteršiča je vzbudilo med vsemi poslanci velikansko ogorčenje. Da tudi javno pokažejo Šušteršiču svojo nejevoljo, so se odpovedali svojim govorom, da pride tako predloga hitreje v odsek. Šušteršič stoji osamljen, blamiran pred celo zbornico. Naj bodo le potolaženi naši klerikalci. Uradniška predloga bo rešena ugodno tudi brez njih privoljenja.
Degradiran je urednik »Slovenca* Ivan Štefe. Odkar jo je Štefe popihal iz strahu pred sodiščem na „ur-laub* čez mejo, fungiral je za odgovornega urednika neki Miha Moškerc.
Iv. Štefe je zdaj že štiri tedne doma, za odgovornega urednika pa ni več, pa tudi v uredništvu »Slovenca* nima več prve besede.
Kokoši in božjast. Malo čuden naslovi Kaj imajo opraviti kokoši z božjastjo in božjast z njimi? Po navadi nič, ampak včasih pa vendarle. Tako na pr. zadnjič v Notranjih Goricah — pa še pred sodiščem se je cela stvar obravnavala. To je bilo pa takole: V Notranjih goricah ima Ivana Mravlje gostilnico, kjer toči rujno vince, ki ga hodijo cukat stari in mladi. Zadnjič je v gostilnici sedel posestnik Janez Petelin. Gostilničarka pa je hodila po sobi in pestovala otroka. Tu zapazi Petelin, da hodijo njene kokoši po njegovi njivi. In Petelin, dasi ima kokoši prav rad, vendarle s tem ni bil zadovoljen in dejal je gostilničarki, naj gleda, da njene kokoši ne bodo po njegovi njivi škode delale. To pa je baje rekel tako na glas, da se je otiok baje tako prestrašil, da ga zdaj božjast prijemlje. No, umne sosede so si hotele izprva pomagati same in so poslale najbrihtnejšo in najzgovornejšo k Petelinu, naj da nekoliko svojih las, da bodo z njimi otroka pokadile. Ali Petelinu se je škoda zdelo svojih las, pa ni dal ničesar. Ko pa sosede le niso odnehale, je šel Petelin skrivoma v hlev, izpulil kravi iz repa par sivih ščetin in jih poslal	Mravljetovki
skrbno v papirju zavite	kot »pristno
svoje lase*. Ali so sosede božjastnega otroka s tistimi ščetinami pokadile ali ne, ne vemo, vemo pa toliko, da božjast ni odjenjala. In tudi to vemo, da je bil Petelin poklican pred slavno ljubljansko sodnijo, kajti iztuhtali so, da se je takrat, ko je	tako glasno
protestiral proti kokošim, pregrešil proti § 431 kazenskega	zakona. No
sodnik pa ni bil tega mnenja in je Petelina oprostil. In tako je Petelin obdržal svojo svobodo,	otrok svojo
božjast (če ga ni medtem zapustila), kokoši bo pa Mraljetovka počasi poklala.
Iz pisarne slovenskega deželnega gledališča. V četrtek prvič za par-abonente Gilbertova vesela opereta »Sramežljiva Suzana*, v soboto »Sramežljiva Suzana*, drugič za nepar-abonente. — V nedeljo zvečer ,R1-goletto*, na kar posebno opozarjamo sl. občinstvo z dežele. — Dramsko o-sobje pripravlja Grillparzerjevo »Sap-pho* in Lavedanovega »Sira*, operno osobje »Prodano nevesto*, operetno pa »Cigana barona* in »Ples v o- , perl*.
Štrajk zarad slabih plač so pričeli delavci v Gruberjevem kanalu. Že dozdaj je Czeczowiczka izkoriščal vso akcijo in ljudi za svoj žep, zdaj so pa še delavci delo ustavili. Smo res radovedni, kdaj bo ta poljsko-židovska družba osuševalna dela v Ljubljani dovršila I
Cene prašičem so po deželi padle za dve tretjini. Vzrok: pomanjkanje pičel Pa kdor bi menil da je zato Špeh v Ljubljani za 1 krajcar cenejši, bi se prokleto motil! Kedaj bo vladni komisar reguliral tržne cene na ljubljanskem trgu?
Cerkveni značaj španske inkvizicije se kaže že v njeni praksi. Nad-inkvizitorji in inkvizitorji so bili rim-sko-katoliški duhovni, odgovorni samo papežu, in od inkvizicijskega sodišča obsojeni je bil tudi na Španskem z licemersko formulo oddan »posvetni roki*, ki je seveda pod posledico najhujših cerkvenih kazni morala izvršiti usmrtitev. Iz te formule je jasno, da je inkvizicija sama svoj proces smatrala za cerkven in ne za posve-ten.
Dokazali smo torej, da je bila španska inkvizicija papeška ravno tako kakor vse ostale — in da se papeštvo ne more izmuzniti iz odgovornosti za ta svoj rabeljski plod.
Najvišji cerkveni urad je bil in je še danes rimska inkvizicija.
Leta 1262. je ustanovil papež Urban IV. urad generalnega inkvizitorja v Rimu, in generalni inkvizitor je bil od tega časa pa,do reformacije svetovalec in namestnik papeža, čegar sodna in najvišja oblast je ostala nedotaknjena.
Pavel III. je ustanovii oollegium (zbor) šesterih kardinalov, ki so oskrbovali inkvizicijske stvari, in papež Sikst V. je povišal ta zbor dne 22. januarja 1587 v kongregacijo, ki svoje »sveto* in »blagodejno* delovanje po možnosti izvršuje še danes.
 t (Dalje.)
i 1
Dve mladi
deklici
za zavijanje čaja sprejme Prva slov. zaloga čaja in ruma Rožna ulica 41.
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega .Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah.
Naznanilo.
Naznanjam tem potom slavnemu občinstvu ustanovitev
Prvega obl. Ione. podjetja za pokoiMje podgan, miši in mrčesa.
Pokončavajo se podgane, miši, ščurki, rusi, stenice, moli, mravljinci itd. z novoiznajdenimi, popolnoma zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom Postrežba hitra, cene zmerne, diskrecija zajamčena.
Za tozadevna blagohotna naročila se priporoča z velespoštovanjem
M. Zor
Sv. Petra cesta št. 38.
FRAN MEDIC
čevljarski mojster v Ljubljani. Zaloga in prodajalna Prešernova ul. 48. Lastna delavnica Elizabetna cesta 5.
Največja zaloga moških, damskih in otročjih čevljev domačega in tovarniškega izdelka, zaloga dijaških in sokolskih telovadnih čevljev. — Popravila se elegantno in ceno izvršujejo.
: Postrežba točna in solidna. :    Najnižje cene. -........
Sv. Jakoba trg štev. 6
Minka Horvat
1 —   modistinja, — priporoča svojo veliko zalogo damskih klobukov, športnih kap in vseh mo-
distovskih potrebščin. Popravila točno in najceneje.
Hiša
v bližini Ljubljane, ob glavni cesti, s trgovino, vrtom, hlevi, kozolcem in njivo na jako prometnem kraju se takoj proda za 9000 K. — 6000 K je plačati takoj, drugo ostane lahko vknjiženo.
Vsak petek
se dobe po čudovito nizkih cenah
: ri(be :
Iz severnega morja la Iz Adrije pri
Ant. Staculu.
Ke dajte se imarali
s cenim a slabim blagom.
Osvedočite se o izvrstni kakovosti naših izdelkov in mi Vas zagotovimo, da ne bodete nikdar obžalovali, ako pišete po našo kolekcijo vzoicev, ki Vam jo pošljemo gratls in franko.
V	tej kolekciji najdete vse, kar potrebujete v hiši, platno, rjuhe, namizne prte, brisače, Sifone itd.
Novosti v finih francoskih bar* : :	hantih	in	flanelah	:	:
vse v najnovejši izberi in naboljši kvaliteti. Reklamna prodaja: 6 kosov platnenih rjuh, primissima 150/200 cm velike K 15*—, 30 m raznih finih ostankov K 18—. Vzorci najboljšega platna m volnenega blaga kakor tudi moderni barhanti in flanele gratis in franko. — Pišite po vzorce!
Tkalska za platneno in bombažno blago
Bratke Krejesr,
DobruSka 305. Č ško.
Konfefecajsteet trgroTrlna,
A. LUKIČ, Ljubljana
Pred škofijo čteV. 19 priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za gospode, dečke In otroke. NajnoveJ&e v
konfekciji za dame in deklice.
Solidna in točna postrežba.	Najnižje cen«.
v**
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato
voznih koles.
šivalni stroji za rodbino in obrt
Brezplačni kurzi za vezenje v hiii.
Pisalni stroji »ADLER*.
kakor: ovratnice, mufi, klobuki, čepice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v največji izberi po zelo ugodnih cenah'v modni trgovini
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
"nasproti glavne pošte.
Ideal. Znameniti amerikanski film Enoh Arden je žel v Idealu burno pohvalo. Zanimiva snov, posneta po Tennysonovi baladi, nežna družinska idila, ločitev soproga, pričakovanje žene na njegov povratek — vse to je vplivalo prav močno na gledalce, posebno še, ker so dejanje pojasnjevali citati. K uspehu je nemalo pripomogla tudi lepa scenerija. — Enoh Arden se predstavlja pri vsaki predstavi, in tako se vsakemu nudi prilika, da vidi to znamenito delo. — V soboto detektivska predstava „Zigomar“.
Briljantni damski prstan s štirimi kamni se je izgubil v torek zjutraj okolu 10. ure na poti Vodnikov trg, Šolski drevored do Majer-jeve trgovine. Pošteni najditelj se vljudno prosi, naj ga odda g. Slado-vidu, črkostavcu »Učit. tiskarne", kjer dobi primerno nagrado.
Zgubljeno. Včeraj zjutraj okoli osme ure je zgubila neka gospodična na potu po Ahacljevi in Sv. Petra cesti do jubilejnega mostu in nazaj do Kolodvorske ulice zlasto zapestnico v obliki verižice z obeskom deteljice. Pošten najditelj naj izroči najdeno proti primerni nagradi na magistratu ali pa v pisarni prve anončne pisarne v Frančiškanski ulici št. 8.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana.
Velikanska zaloga narejenih oblek 2a gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur* priredi v sredo 18. t. m. ob 9 Uri zvečer v društvenih prostorih sestanek članov, na katerem se bo razpravljalo o prireditvi plesnih zabavnih večerov v letošnji zimski sezoni. Gg. člane vabimo, da se tega sestanka, na katerem se bo izvolil tudi plesni odbor, mnogobrojno udeleže.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Mednarodni politični položaj v Evropi.
Dunaj, 17. oktobra. Iz Berlina se 2 vso odločnostjo zatrjujejo vesti o mobilizaciji ruske varšavske divizije. Poveljstvo te divizije prevzame general-•ajtnant Nikasijevič. Varšavsko časnikarsko društvo je dobilo od ruske vlade strog ukaz, da časopisi ne Smejo ničesar poročati o ruski mobilizaciji. Divizija varšavska je pripravljena za vsak slučaj takoj stopiti v akcijo. V Berlinu so radi ruske mobilizacije silno vznemirjeni, ker ne vedo, kaj hoče Rusija pravzaprav s tem svojim korakom.
Rim, 17. oktobra. Vesti o mobilizaciji severoitalijanske armade se potrjujejo, četudi jih avstrijski časopisi Cementirajo. Italija je namreč odredila, da se morajo vse severoitalijanske posadke v najkrajšem času pomnožiti. Vlaki neprestano vozijo proti severu municijo. Italijani so tudi že Ogradili več novih utrdb. Precejšen Cel italijanskega brodovja stoji brez vsakega strategičnega pomena na jugu Jadranskega morja in opazuje gibanje avstrijskih ladij. Kakor se poroča, skuša Italija na ta način demonstrirati proti Avstriji radi njenega čudnega stališča glede italijansko-turške vojne.
Sofija, 17. oktobra. Vsi bolgarski rezervisti so poklicani pod orožje. Situacija je silno kritična. V kratkem odredi Bolgarska popolno mobilizacijo. Časopisi naravnost hujskajo proti Turčiji.
Poslanska zbornica. Mallkova razkritja o Welflklrchnerju in Hochen-burgerju.
Dunaj, 17. okt. Začetkom današnje seje poslanske zbornice je finančni minister predložil šestmesečni proračunski provizorij. Zahteva 76 milijonov za nove »anone, 24 milijonov za pokritje državnih dolgov in 110 milijonov za železnice. Nato se je nadaljevala debata o vladni draginjski predlogi. Nemški agrarec Seidl je govoril contra. Socijalni demokrat Resel se je odpovedal besedi. Nato se je oglasil k besedi poslanec Malik, ki je vehementno napadal justičnega ministra dr. Ho-chenburgerja in obsojal krvave sodbe proti dunajskim izgrednikom. Izjavil je, da dr. Hochenburger ne spada drugam, kakor na javni pranger. Naglašal Je. da nima ničesar proti slovenskim sodnikom če so objektivni. Nastopiti P® mora odločno proti dr. Hochenbor ki nastavlja na spodnjem Štajerskem take nemške sodnike, da se mora nad njimi zgražati vsa javnost. V Ptuju pijančujejo nemški sodniki do pete ure zjutraj, ob osmih pa že so-J°wV®enu cesarja. Vse te razmere . 2°j	• Prisilile, da vloži radi spo-
dnje-štajerskih sodnih razmer v kratkem nujni predlog, v katerem bo na-an?o naslikal gnjilobo nemških spodnje - štajerskih sodnih razmer oplošno začudenje so vzbudila Mali*
kova izvajanja o transakciji pri Lloydu. Malik je namreč obdolžil bivšega trgovinskega ministr? dr. Weifikirchner-ja, da je pri transakciji napravil kar večmilijonsko goljufijo. Da okrepi to trditev, vzdigne govornik celo kopo raznih aktov in pravi, da bo pozneje dokazal, da so bile izvršene pri transakciji Lloyda večmiljoriske tatvine. Neodvisni krščanski socijalni poslanec zakliče: „Weifikirchner je tat, in spada v zapor. “ Malik konečno izjavi, da bo o vsej stvari še pozneje govoril, za sedaj mora le najodločnejše obsojati dr. Hochenburgerja, ki je edini kriv, da vladajo na spodnjem Štajerskem tako škandalozne sodne razmere, ker daje nemškim sodnikom potuho. Dra-ginjska predloga je bila nato izročena draginjskemu in proračunskemu odseku, ki morata o zadevi tekom 14 dni poročati plenumu.
Po draginjski debati je vstal kot edini govornik v debati glede uradniške predloge dr. Šušteršič. Zmerjal je prav po kranjskih klerikalnih manirah uradnike. Trdil je, da je avstrijsko uradništvo slabo in 40 °/o preveč. Zavzema se za nižje uradnike in zahteva znižanje števila uradnikov. Pravi, da mora zbornica najprej izdelati finančni načrt za pokritje teh stroškov in šele potem predložiti plenumu predlogo. Šušteršičev govor je napravil na vso zbornico najslabši vtis. Kot protest je bila predloga takoj sprejeta in izročena odseku. Nato se je vršila razprava o dalmatinskih železnicah. Vodja železniškega ministrstva vitez Rčil je izjavil, da je glede stavbe proge No-vomesto—Metlika že vse pripravljeno. Proga se zgradi ne oziraje se na nadaljevanje proge na hrvaško stran. Novembra meseca se razpišejo oferti. Tudi vse tehnične predpriprave za progo Knin—Pribudič so izvršene. Pogajanja glede liške železnice so v povoljnem teku. Edino glede zveze Metlika—Karlovac se mota še doseči sporazum z ogrsko vlado. — Razprava o italijanski pravni fakulteti pride na vrsto še pred proračunskim provšzo-rijem. Ta italijanski predlog je bil namreč sprejet s 154 proti 109 plasovi. Proti so glasovali Nemci in Poljaki, za pa Čehi, Slovenci, Italijani, Rusini in nemški svobodomiselci. Ko je poslanec Malik zaklical: Zopet nova klofuta sedanji vladi, je bila seja zaključena.
Razne vesti.
* Združena po smrti. Protestan-tovski pastor Trčb&B iz Gruppendorfa na Pruskem, ki je že dalje zdravil svojo jetiko v Arosi v Švici, je umrl te dni v rokah svoje obupane soproge. Ko se je šele 23 let stara vdova vrnila s truplom svojega moža v Gruppen-dorf se je zastrupila, še predno so položili njenega moža v grob. Hotela je, da jo na vsak način pokopljejo skupaj z možem, kar se je tudi zgodilo.
* V šali ustrelil. Na božji poti Neukirchen na Bavarskem je neki 13 letni mlinarjev sin ustrelil v šali mlinarjevega pomočnika, očeta šestih otrok in nato pobegnil v gorovje.
* Drži se svojega moža. Uradnik deželnega sveta Bobrovelski v rusko-poljskem mestu Sjemianov je bil pred kratkim prestavljen na slabše mesto. Ko je njegova soproga to zvedela, mu je zagrozila, da ga zapusti. To je Bobrovelskega silno raztogotilo. V jezi je ustrelil svojo soprogo, njeno mater in konečno še samega sebe,
* Velika tatvina na pošti v Toulousu. Na glavnem poštnem uradu v Toulousu na Francoskem sta zginili včeraj dve denarni vreči v katerih je bilo okolu 200.000 frankov. Tatovi so neznani.
* Odpeljana deklica. Prebivalci mesta Palermo v Siciliji so strahovito razburjeni radi tega, ker je bila odpeljana neka 20 letna krasna dekli ca, ki je bila v mestu splošno spoštovana. Deklico sta v pondeljek, ko se je sprehajala, nenadoma napadla dva možka, jo postavila v avtomobil, ji zamašila usta in nato odpeljala. Vsa policijska prizadevanja so dosedaj brezuspešna. Stariši odpeljane deklice so razpisali nagrado 200000 frankov za povrnitev odpeljane deklice.
* Železniška nesreča v Krakovu. Na krakovskem kolodvoru v Galiciji je trčila v nedeljo neka lokomotiva v sosednji tovorni vlak in razbila dva vozova. Škoda znaša 100.000 kron. Uro pozneje, ki je bila proga zopet v redu, je skočil s tira na istem mestu neki tovorni vlak. Mnogo vozov je bilo popolnoma uničenih, deloma težko poškodovanih. Izmed železniškega osobja ni nihče ponesrečil.
* Vihar v Črnem morju. Iz Teodozije v Črnem morju se poroča, da divja tamkaj 2e dalje časa strahovit vihar, ki je uničil že nebroj ladij. Vsi parniki, ki so odšli iz Odese, so zginili.
* Samomor iz ljubezni do domovine. Italijansko-turška vojna je zahtevala v Petrogradu pod nenavadnimi okoliščinami svojo žrtev. 18 letna turška deklica Tatva Komiko je iz
Damski nakičeni klobuki se radi opustitve modistovske obrti po jako ugodni ceni prodajo v modni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte.	606/x—4
Stanovanje z dvema sobama, kukinjo in pritiklinami se odda s prvim novembrom. Naslov pove „Prva anončna pisarna". 613/3—1
Dijaki, ali dijakinje vseh zavodov se sprejmo v poučevanje. Ponudbe pod »Osmošolci" Prva anončna pisarna.	612/2—1
Sprejme se več gospodov na dobro hrano. Kje, pove „Prva anončna pisarna".
HiSa z lepimi kletmi in velikim vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta 1.	528/9—7
Več meblovauih, ali nemeblovanih sob s posebnim vhodom se odda na Valvazorjevem trgu št. 3. 11. nad.	610/2—2
Korespondenca.
Živahna gosplea želi korespondirati v svrho zabave z boljšim gospodom. Šifra: Nada, Poste restante Ljubljana.	y
ljubezni do domovine izvršila samomor. Nesrečnico so že takoj prva poročila z bojišča tako zelo razžalostila, da je hotela takoj oditi v svojo staro domovino. Ker pa je imela premalo denarja, ga je skušala na vse načine dobiti. Toda še predno se ji je to posrečilo, je došlo poročilo, da so Italijani že zasedli Tripolis. Tega hudega udarca ni hotela preboleti. Skočila je iz petega nadstropja poslopja, kjer je služila in obležala na troto-arju napol mrtva. Zadobila je tako težke telesne poškodbe, da je bila vsaka pomoč brezvspešna. Njene zadnje besede so bile: »Nesreče svoje domovine ne morem preživeti, jaz hočem umreti." Nato je zdihnila.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. Najmanjši znesek 50 vin. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pii malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob G. uri *vežer.
Priznano nizke cene. C®
Rezervni zaklad
Stanje hranilnih
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
nad pol miljona
kron
milijonov kron
regtatroviuui tadrugu t neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
Eskomptuje
trgovske menice,
Ustanovljena =E leta 1882. ==
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseli, delov me3ta in tudi z dežele,
bo inseriral v,Jutru4
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa ekspertna tvrdka.
Franc Čuden,
urar
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
:je delničar
največjih tovarn švicarskih ur .Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
.*. ALPINA URE .*.
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
.■„■1= prodala. -- - -i
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. > Ceniki zastonj in poštnine prosti
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
 .............. OLIMPIA	———
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
— — OLIMPIA ————
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena ihalemu lončku K 1'2Q, velikemu K 2’—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
I
Največje podjetje konfekcijske stroke je
ogromna trgovina
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
katera, ima že začetkom sezije
nad 30.000 komadov svežega blaga — po najnižjih cenah —
in to
nad 5000	kom. najfinejših oblek za gospode	nad 2000	kom. posamez. hlač in telovnikov
„ 2000	„	najfinejših površnikov, šport-	„ 3000	„ oblek za dečke in otroke
nih in zimskih sukenj	„	15000	.	najmodernejše konfekcije
„ 3000	„	pelerin	za dame in deklice.
Solidna postrežba.
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
Denarni promet t leto 1910 K 100,000.000-
9'7'	v za slabokrvne in prebolele
"|T| g%je zdravniško priporočeno črno ■ ^ 111. ^dalmatinsko vino Kuf najboljše sredstvo. S k« firanko K 4 50
3r. Novakovič, Ljubljana.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja pa najraanovrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Vas čisti dobiček aa razdeljuj« zavarovancem; dosedaj sa ga j« Izplačalo
K a,4WrT19-~.
„S L A V I J A
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Reserve ln fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,856.800*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naie države z vseskozi slovanske - narodno uprave, i -i	—■	i	Vsa	pojasnila	daje:	.	■	■	'	■■■
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici St 12.
»	Pisarn«	so v lastni bančni klil.	...........
Zavaruje poslopja la premičnine prt« požarnim škodam p« najnižjih emah Zavaruj« proti tatvini, razbitju ogleda) ln okenskih plošč.
Škod« cenjuje takoj ln najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuj« h iMefs dobička izdatna podporo v narodna in občnoksrtstne namena.
mmmm
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica ŠL 8.
,,..,11	■■■:■	registrevana	zadruga z omejenim jamstvom ■,jasa..———-
priporoča stajo bog*to zalogo »aajnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva ki druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v ts uiromkn jg foegietsko gtrato spadajoča dela tor jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov
3>Tao32CLodl©rrn.ejže Z-iitogrretfiJeL.
PožtM hemseSSenJoe M«t. TO-307-
iaB»
mm
Ljubljanska kreditna banka Ljubljani.
K 800.000.
Stritarjeva, ulica štev. 29 (lastna hiša)
priporoča promese dunajskih komunalnih srečk za žrebanje dne 2. novembra tl. Glavni dobitek K 300.000*—. Cena K 18*—.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'12°10