Posamezna Stevflta RM 0,13 ИагашпкпБо^е Uprava Klagenfurt, Postfach 115 f Uredništvo v Klagrenfurtu / Naročnina (ee plača naprej) тевебпо z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo narofibe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec _ Stev. 26. Krainburg, 15, novembra 1941 1. leto Napadi na utrdbe okrog Kerča Bojni čini na Krimu - Bombe na ruske ladje - Zopet napadi iz zraka na Moskvo Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 14. no-^mbra. Vrfiovno poveljstvo oborožene sile je dne 13. novembra naznanilo; Na Krimu napadajo nemške čete Utrdbe okrog Kerča. Več utrdb na obrežju južno tik meeta smo osvojili. Močne sile bojnih ktalcev so napadle sovjetske ladje v pristanišču Sebastopola, na c%ti od Kerča kakor tudi pred severovzhodno obale Črnega morja. Pri tem so bile zadete tri kri-žarke,en rušilec in pet velikih trgovskih ladij. Polni bombni zadetki so tudi na pristaniških ozemljih napravili škodo. Tudi na ostali vzhodni fronti bo krajevni bojni čini dovedli do nadaljnjih uspehov. Težke baterije vojske so obstreljevale v vojni važne cilje v Leningradu kakor tudi pristaniške in laidjedelniške naprave v Kronstadtu. Učinkoviti napadi iz zraka eo bili naperjeni proti Leningradu in Moskvi. V morskem okolišu okrog Anglije so bojna letala po dnevi pi>škodovala г bombnimi zadetki dve večji tovorni ladji. Dosežena |e obala Črnega morja južno od Keria Bombardirane sovjelske Inke na Krimn — Odbil^poskns izpada Iz Leningrada Iz, Fiihrerjevega glavnega stana, 14. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 12. novembra naznanilo: Na Krimu so nemške in romunske čete v ostrih zasledovalnih bojih dosegle obalo južno od Kerča. Luftwaffe j« z dobrim uspehom nadaljevala bombardiranje luk v Sebaetopolu, Kerču in Anapi. V prostoru južno od Tule so pehotne In oklopne skupine z obkoljevalnim napadom razbile neko sovjetsko konjeniško divizijo, napravile številne ujetnike in uplenile 91 topov ter drugo vojno orodje. po zbranih silah pod vzeti poskus izpada iz Leningrada je ob najtežjih krvavih iz- : gubah za i^sprotnika izjalovil ob obrambi nemških čet. Pri tem je bilo od 17 napada-jočih oklopnic uničenih enajst, med temi sedem najtežjih. Skupine bojnih in lovskih letal so na celokupnih frontah z uspehom napadle v zaledju nahajajoče se sovražnikove prometne proge in letališča. Razdejale so večje število železniških vlakov in prizadjale znatne izgube sovjetskim zračnim bojnim silam. Na Moskvo smo po dnevi in po noči metali razstrelilne in zažigalne bombe. Polni zadetki na železniških napravah so povzročili težke škode. Nadaljnji nočni napadi zračnega brodovja so bili naperjeni proti oboroževalnim tovarnam v Gorki ju. V morskem okolišu okrog Angleške so bojna letala v pretekli noči dosegla polne bombne zadetke na neki veliki trgovskih ladij vzhodno od Lowestofta. Na obali Kanala je obrambno topništvo iz neke britanske lovske skupine sestrelilo šest letal. Bojnih dejanj sovražnika nad ozemljem Reicha ni bilo. Osvojenih 700 sovjetskih bunkerjev Nadaljnje prodiranje proti Sebastopolu in Kerču Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 14. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 11. novembra naznanilo: Na Kr i m u prodirajo nemške in romunske čete naprej proti Sebaetopolu in Kerču. Obe luki je zračno brodovje z dobrim uspehom bombardiralo. V prostoru okrog Moskve je utrpel sovražnik po napadih iz zraka znatne izgube na težkem orožju in prevoznem materialu. Na vojaške naprave v sovjetskem glavnem mestu so bile vržene bombe. V severni Karel!jI so nemške in finske čete ob težkih bojih in talnih prilikah uničile močne dele neke sovražne di- vizije. Pri tem smo v hojih osvojili 700 bunkerjev, privedli 1200 ujetnikov In vple-пШ ali uničili &tiri oklopnioe, 30 topov, nad 100 strojnic in metalcev granat kakor tudi številen drug vojni material. Krvave Izgube sovražnika eo mnogotemik števila ujetnikov. Pred britansko vzhodno obalo so bojna letala po dnevi dosegla bombne zadetke na treh večjih tovornih ladjah. Ladje so bile tako težko poškodovane, da Pogled na Gorki (Nižni Novgorod) na Volgi Moine nemške skupine bojnih letal so izvriile teike napade proti temu sovjetskemu industrijskemu mestu, ki je važno zbog proizvodnje avtomobilov in letal. (Seller, Z.), ee jih mota smatrati za Izgubljene. Vzhodno od Eastona je bil zadet nek plavž po bombah težkega kalibra. V ecTrni Afriki eo nemška bojna letala napadla z razstrelilnimi in zažigal« nimi bombami neko britansko letališče. Sovražnikovega poleta nad ozemljem Reicha ni bilo. Slaha unit uofinga nltttaijg NbtorIčnI vojni zločinec poskuša polvarjati zgodovino Berlin, 14. novembra. Stari vojni zločinec Churcihll je imel zopet nov govor in to priliko porabil, da je prikazoval stvari tako, kakor da je Nemčija kriva vojne. Glavni vojni, hujskač se poskuša v potvorbah zgodovine, kar izpričuje slabo vest tega lopova. Rad bi opral sebe in židovsko pluto-kratsko kliko krivde, ki je že davno zapisana v knjigo zgodovine. Fiihrer je dovolj pogosto v svojih govorih opisal, kako je ta angleška tolpa hujekačev ubranila vsa prizadevanja o sporazumu, kako je plačana po vsežidovstvu in opirajoča se na trapaste grozotne pravljice zastarelih emigrantskih nadutežev zavirala nemški podvig in hotela končno Reich politično in vojaško obkrožiti. Saj je že Churchill v letu 1939. napram ameriškemu generalu Woodu izjavil: »Nemčija postaja premočna, moramo jo uničiti« (!). Te besede so talko iz srca u-strezaJe miselnosti borznega špekulanta Churchilla, za katerega je vojna bila le kupčija, ki mu je donašala osebne koristi. V knjigi, »Kako služijo svetovne pustolovščine«, ki je izšla leta 1932., piše Churchill doslovno: »Ko sem bil sprejel svoj častniški patent, sem seveda iskal vojno«. Tega se je držal celo svoje življenje. Ka- Alental na kralja Farnka? Rim, 14. novembra. Nenadno obolenje egiptovskega »kralja Faruka tik pred otvoritvijo parlamenta, pri katerem bi naj imel prestolni govor, je na celokupnem sprednjem Orientu zbudila bojazen, da gre tukaj za spletko britanske tajne službe. Pomniti je treba številne atentate in zarote morilcev, ki jih je od začetka vojne zasnoval »Secret Service« v vzhodnih deželah, tako umor egiptovskega ministrskega predsednika Sabri paše in še pravočasno odkrito zaroto proti kralju Ibn Saudu. Tudi proti^ afganistanskemu kralju je britanska tajna služba v septembru 1940. poskusila atentat, ki pa je ponesrečil. Očitno se bojijo ponovitve, kajti v zadnjih tednih so izdatno ojačene varnostne priprave v okolici afganistanske vladajoče hiše. ког obseden je isikal vojno, v kateri bi se lahko izživeli on in njegova nesrečna nagne-nja, da on je celo zaslužil s krvjo svojih lastnih rojakov, kakor to dokazujejo odkritja o, njegovih špekulacijah,- z akcijami po bitki pri Skageraku. Zato je Churchill že lets, 1939. vedel; »Z Nemčijo bomo imeli vojno in veliko čednih pokoljev«. To je bil pravi, pravcati Churchill, ki ga je Fiihrer takrat v Saarbriickenu tako primerno o-značil kot vojnega spletkarja. Da so izostala »številna čedna krvoprolitja« in da sta mesto njih prišla Diiinkirchen in Kreta, Churchill ni mogel vedeti. Krivda Anglije in zlasti vladajoče, z Židi rodbinsko povezane plutokratske plasti je zgodovinsko jasno dokazana in Churchill je in ostane v očeh vseh neprizadetih celega sveta glavni vojni hujskač. _ Avstralci močelo več Angleški častniki kot tatovi in ponarejevalci Rim, 14. novembra. Dramatičen prizor se je odigral med zadnjo sejo avstralskega kabineta vCamberri, ko je se je udeležil tudi Duff Cooper. Kakor zvejo iz odgovornega vira, je avstralski minister zelo ra.zburjeno vprašal angleškega vladnega zastopnika, koliko časa bodo avstralski vojaki še morali umirati za London, ki pod pretvezo, da iz angleškega otoka ne more odmakniti nobenih čet, za vodstvo vojne skoraj izključno uporablja čete iz Avstralije in drugih dominionov. V razgreti razpravi, ki se je nato razvila, so tudi iz-nesli, da so v Avstraliji zelo nevoljrii zbog londonskih načrtov s Kavkazom, za koje bi se zopet izključno uporabljale bojne sile dominionov, ik so že ponovno zaman morale krvaveti za Angleško. Razmere v plutokratskih armadah zavzemajo po poročilih angleških časopisov vedno bol j neznosne oblike. Tako prinašajo londonski listi poročila o senzacionalnih tatvinah nekega britan-(Nadaljevanje na 2. strani.). Blaga prijatelja Pl. D. KraiiL. lig, 14. novembra. Sir Walter Monckton, generalni ravnatelj britanskega informacijskega mi« nistrstva je, kakor vedo poročati londonski listi, pred kratkim čil in zxirav doepel v Samaro, novo zimsko prestolnico bolše-viške vlade. Smoter njegovega potovanji je, da dobi ožje stike z njegovim bolševl« škim uradnim pobratimom Salamononji Abramovičem Loaovskljem. Brl« tariska javnost pripisuje seveda temu srečanju velik pomen, ker nima boljših izve« stil, in nestrpno pričakuje poročila o podrobnostih tega srečanja ter o tem, da sta ta dva gospoda drug drugemu brezdvomno ugajala. Angleži so svoj čas smatrali, da imajo v zakupu humor celega sveta, a so ga sedaj v teku teh vojnih let očitno docela izgubili. Tako močno je po dogajanjih vojne in po bolševiški množestveni psihozi skaljen njih pogled, da se ne bodo zavedali grotesk pri tej pobratimiji. Zamislimo se za hip v drzno premostitev teh po videzu nezdružljivih nasprotij: Tukaj sir Walter Monckton, 3. baronet; svojega roda, ki se je po neomahljivi lestvi povzpel čez vse kline predsodkov in se končno dostojanstveno spustil na stol iz najžlahtnejšega biro-plutokratičnega lesu Tam umazani, tolsti, toda agilni Salamoa Dridso iz Minska, ki je kot nekdanji vodja sovjetskih rudarskih društev in zloglasni agent kominterne nasnoval številne stavke v vseh evropskih državah, med temi tudi največjega pri »Trade Unions«, ki ga Angleška do takrat še ni doživela. Zločinskih spletk tega nezaželjenega ino-zemca Losovski-Dridso nihče drugi ni razkrinkal nego Winston Churchill, ki pa danes k njemu pošilja svojega »najbolj vrednega« zastopnika. Po teh in po še nekaterih drugih malih stavkah, ki jih je ra-biatni židovski prekucuh za časa svojega bivanja na Angleškem organiziral, po vsej priliki tudi Monctonu ni ostal nepoznan. Plutokrat Monckton, ki vsled svojega zakona s hčerko sira Willima Gouldinga, enega največjih zlatarjev v Empiru pripada nadutim nadkapitalistom, je v onih dneh svojemu sedanjemu prijatelju Losov-skiju želel najhujše muke v peklu in še mnogo drugega sličnega. Začasno se še ne da prav razbrati, kakšne bistvene uspehe za agitacijo lahko pričakujejo iz tega razgovora. Oba iznajditelja informacij sta se — to se jim mora priznati — tudi brez osebnega stika vendan le lahko sporazumela. Drug drugega prekašata y lažeh in gre prav m Stran 2. — Stev. 26. KARAWANBEN-BOXE Sobota, 15. novembra 1941# I prav le za fine potankosti, s katerimi jih podajata, razlike, ki so posledica različnosti oseibnosti in ki so žal neizbežne. Po pohujšljivi zgodbi s Smolenakom in nekaterimi drugimi mesti, kojih padec je Ijosovsiki topoglavo tajil, med tem ko so kina v vseh evropskih državah že prikazovala vhod nemških čet, bo Monckton bolj čtoraatega Losovskega moral o tem poučiti, ca pač ni nobene izgube na svetu, ki se z nekoliko rutine ne bi mogla pred javnostjo pretolmačiti za zmago. Ipak se naj LoeovBki — tako mu bo priporočal — nikar ne prenagli z objavo kakšne nove izgube, kajti londonski radio polaga posebno važnost na to, da lahko nemškim objavam zmag vsaj nekaj dni oporeka z utemeljitvijo, da iz Moskve ni še nobenega vztrez-nega obvestila. Angleško občinstvo, ki s solzami ganjenosti prisluškuje glasu iz Sa-mare, prenaša vsako resnico s predpostavko, da se jo z donečimi frazami in licemerako objektivnostjo popači v laž. V tem ozdru se bo Losovski seveda moral še nekaj priučiti in tu bi se mu moglo kot klasičen vzgled britanske laž-n j i v o s t i priporočati govor, ki ga je imel air Walter Monckton v tem letu,'da opraviči svoje informacijsko delovanje. Da je bil ta govor ravno 1. aprila, nato govornik predhodno pač ni pomislil. Je pa mojstrovina hinavskih parafraz o kočljivem predmetu »Resnica« do popolne zameglitve čutov. Kaj %i na primer Monckton predstavlja s tem, ko zatrjuje: »Po mojem mišljenju bi si lahko izbrali dobro geslo: ,Govori resnico in postavi Goebbelsa na laž', toda pravilo, ki se ga prav za prav držimo je to; resnica, nič drugega kot resnica, in, kolikor je mogoče, popolna resnica.« Nek drug izrek Moncktona, ki bi si ga Losovski lahko vzel k srcu in ki bi ga danes lahko brez skrbi besedo za besedo ponavljal, slove: »Nadaljnja naloga našega ministrstva je ta, da povemo svetu, zakaj S3 borimo, da obrazložimo zakaj gre v tej borbi za svobodo, za pravico misliti, govoriti, delati in boga častiti, kakor je to združljivo z zapovedjo naše vesti.« Kakor vidimo, angleški informacijski ravnatelj ni v zadregi za bedasta dlako-cepljenja In londončani se nam smilijo, da bodo'morali že v najbližji bodočnosti izgubiti tako spretnega ponarejevalca denarja. Baje bo, ako mu ne bo škodoval njegov obisk v Samari, kjer bo moral pogrešati ne samo običajno vsakdanjo kolej, ampak tudi najprimitivnejše udobnosti. Sel v Kairo, da bo tam vodil službo propagande. Pomirjen se lahko umakne s polja dosedanjega svojega delovanja. Sovjetski porazi in bolševiziranje Londona automatično napredujejo. Nasprotno pa bi v Kairi s pomočjo v Samari pridobljenih inspiracij nemara še vendar lahko nekaj podvzel. Stalin je izročil svoj spisek zaželienih reči Težke skrbi v ISA glede sprealjalotih vamainth vojnih ladij oblasti v roke. Na njem so zaznamovane vee stavbe, ki jih je treba v določenen* trenutku pognati v zrak. % Stockholm, 14. novembra. »Stalin si želi kot pomoč najmanj en zbor lovskih letal iz Zedinjenih držav severne Amerike, postavljen v Vladivostok, in vrhu tega USA ekspedicijski zbor za evropsko sovjetsko unijo z t&zo v Murmansku ali Arhangelsku in en nadaljnji v severni Afriki.« Tako pravijo informirani krogi iz Washingtona glede želj bolSevikov. Priznavajo, da je postavitev Litvinov-Finkelsteina spravila povečanje jakosti USA pomoči sovjetski uniji v akutni stadij. V domišljijah teh intervencionistov vre jo amerikanske armade že od Arhangelska proti Kavkazu, Sibiriji, severni Afriki in preko Atlantika proti iEvropi. (!) Stalin vodi računa o taki »strategiji na daljni vid«. Temu nasproti je angleškemu tisku vsekakor še podrejenega pomena vprašanje napovedi vojne od strani Zedinjenih držav, čeravno o tem v londonskih listih zopet živahno razpravljajo. Večje skrbi napravlja-jo Angležem prilike na USA-frontl proizvodnje. Zahtevajo, da se naj v Zedinjenih državah odpravijo vsi notranji spori, ker bi sicer USA-oborožitev ne mogla postati efektivna. Tehnične poidrobnosti o oborožitvi trgovskih ladij Zedinjenih držav, ki so ravnokar postale znane, potrjujejo, da se v krogih washingtonske vlade bavijo z mislijo, da bi opustiti sistem spremljajočih varovalnih vojnih ladij zaradi visokih izgub, ki so e tem združene. Na mesto takih varovalnih oddelkov vojnih ladij naj bi stopile posamične naglo ploveče prevozne ladje, ki bi bile opremljene s posebno učinkovitimi topovi za borbo proti podmornicam. Le da pri tem pozabljajo eno okolnost, da so take modeme nagle ladje vsled uspehov nemških podmornic že postale prava redkost. torej že sedaj zgfubila vsako upanje, da bi bolieviki kdaj Se bili v položaju, da bi bra, nill Kavkaz In zato že zdaj Cisto po angleški šegi porazdelujejo dekle svojega zaveznika. Pri narodih Kavkaza pa zaveznik krvavih moskovskih tlačiteljev ne bo imel večje veljave od -bolševiške strahovlade same in zato bodo primerno cenili angleške obljube. Poznajo tudi usodo Irana In vedo na drugI strani, da so bile nemške čete tiste, ki so Ukrajincem priborile svobodo. In Se nečesa na Kavkazu niso pozabili: da je sedanji general Wavell že nekoč pred 23. leti Izgubil bitko za Kavkaz, seveda takrat proti bolSevikom. 72. obletnica rojstnega dne Viktorja Emanaela 111. Rim, 14. novembra. 72. obletnico rojstnega dne Viktorja EJmanuela Ш. sta v to-rekv vsej Italiji praznovala narod In oborožena sila v priprosti In dostojni, vojnemu času vztrezni obliki. Cela Italija, taiko izjavljajo v italijanskih političnih krogih, je danes stmejna okrog svojega vladarja In okrog Duceja v prepričanju, da je ob strani Nemčije vodena vojna zadnja etapa za pridobitev nepogojne samostojnosti v sredozemskem morju. NemšCina na bolgarskih srednjih šolah Vsa prizadevanja sovražnikov nemštva v zadnjih dveh desetletjih, da bi izpodrinili ali celo iztrebili nemški jezik v jugovzhodni Eivropi, so se izjalovila. Nemščina je ostala slej ko prej mednarodni obče-valnl jezik v teh pokrajinah. Vsled velikanskega povzdiga nemške države pod vodstvom FUtrerja danes nemščina seveda še bolj rft»oštevang. kakor kdaj poprej. V tem pogledu je značilno sledeče: Na bolgarskih srednjih šolah si morajo dijaki izbrati za obvezni prefdmet en tuj jezik. Večina dijakov se je odločila za nemščino. __ Navada le železna sralca Angleška po razdeljuje to, česar še nima Istanbul, 14. novembra. Angleži so sedaj kavkaškim plemenom obljubili neodvisnost, da jih pridobijo za svoje načrte. Anglija je Llndske knliinice v Nemčlll Kakor poroča državni urad za ljudske knjižnice, se je število teh knjižnic od kakšnih 6000 v letu 1933 dvignilo na 21.000 Samo v zadnjih dveh letih, torej sftdi vojne, so odprli 5500 novih knjižnic. Veliko^ teh knjižnic in sicer 1100, je bilo ustanovljenih v vaših in mestih novih nemških. vzhodnih okrožij. General Ilnntzlnger se je smrlno ponesrečil Pariz, 14. novembra. Kakor javlja »Osi« je letalo, v katerem se je nahajal francoski vojni minister general H u n t z i n-g e r na njegovem povratku iz severne Afri-ke v Vichy, goreče strmoglavilo v okolici Le Vigana, departement Gard. Vsi potniki letala so zgoreli, med njimi tudi šef civilnega kabineta ministra Labusquire. General Huntainger je bil svoje povratno potovanje nastopil v Alžiru v sredo dopoldne ob 8,32. Letalo so proti 13. url pričakovali v okolici Vlchyja. Kratko pred 13. uro je javil radio Aero Post, da se letalo nahaja nad Issoire, depertement Puy de Dome, kjer je v gosti megli iskalo pravo pot. Blazna nničevalnosi Sovjetski vlastodržcl so izdali povelje, da morajo umikajoče se boljševiSke čete uničiti vse, kar bi moglo biti zasledujočlm Nemcem v prid: železnice, mostove, žitna polja, gozdove, zaloge živil itd. Zdaj so ukazali, da je treba v Leningradu in v Moskvi uničiti tudi vse javne in civilne stavbe brez ozira na prebivalstvo, preden bi sovražnik prišel v mesto. V ta namen je izdelan za obe mesti natančen načrt, ki ga delno že izvajajo. Ta načrt so dobili vsi zastopniki sovjetskih vojaških in civilnih Booseveltov poraz Roosevelt je dobil nov krepek porazi Spomenici vlade Zedinjenih držav, ki sta bili dne 27. in 30. okotbra izročeni iinski vladi in v katerih USA-diktator ni nič manj zahteval, kakor da Finska ustavi vojna dejanja proti bolSevikom in svoje čete umakne na granice iz leta 1939., sta bilif po iinski vladi г jasnimi besedami zavrnjeni. V celem omikanem svetu je dostojni odgovor hrabrega iinskega naroda vzbudit zadovoljstvo, Roosevelt sam pa je dobil zasluženo lekcijo, ker se deloma z besedami, ki so jih njegovi lastni sotrudniki Se govorili v zadnjih letih, zastopa iinsko staliSče in se tako dokazuje, da bi izpolnitev zahtev Bele hiše za Fince pomenjala žrtvovanje narodne prostosti in izdajstvo na evropski kulturi. Značilno za miSljenje Rooseveltovih spomenic je okolnost, da je trdil, da pomeni iiif ska vojna proti bolSevikom ograianje var* nosti USA I Ne moremo si izlahka misliti, da bi naddemokrat v Beli hiši po prehodu čet naroda, ki Šteje tri in pol milijona duS, skozi celo Rusijo pričakoval finsko invazijo na amerikanski zap'ađni ■obati ■ in da bi morda že danes zaradi tega alarmiral San Francisko, pač pa smo uverjeni, da je taka izjava značilen izraz splošne miselnosti, ki znači, da je izbruhnila pre-gonska blaznost. Avstralci nočejo več (Nadaljevanje s 1. strani.) Bkega bataljonskega poveljnika in nekega BtotnMia, M trta Iz polkovnc blagfajne u- kradla velike zneske. Množijo se. tudLpri-meri tatvin čekov po britanskili častnikih. Vzrok teh poneverb je v tem, da častniki v njihovem nastopu # V njihovih izdatkih ne morejo tekmovati s številnimi vojnimi dobičkarji. Londonski listi se močno pritožujejo, da kakor gobe iz tal rastejo igralni klubi, ki razpošiljajo ženske vlačilce, katere posebno mlade častnike omrežijo. Oblasti niso več v položaju, da bi X uspehom kaj ukrenile zoper ta mora-lični razkroj. Hauptarhriftieiter: Dr. Otto 8cheJanez, ljudje, doli, doli!« Prepozno — z grozovitim treskom se je podrl zidani opaž — ubit je ležal njegov sin v plamenih, ki so kakor v strašnem zmagoslavju z močnejšim prasketanjem švignili kvišku. Toda ni bil to edini grozni udarec, ki je bil namenjen ubogemu Janezu Straži. Neka neprevidna dekla je z besnim tarnanjem pritekla v sobo, kjer je gospodinja, ki je bila šele na pol okrevala od razdirajoče živčne bolezni, v tesnobi in nadlogi ležala ob ognju, kojega temnordeč odd vit se je odbijal ob stenah. itVH 7?^ .T>rOtl ognju ga je z njegovimi tovariši vred pokopal v plamenih.« Tako je vpila dekla (Dalje ptibodplijQ^ _ Bobota, 15. novembra 1941. KABAWANKEN BOTE stran 3. — Stev, 2в, ЛшАе swetownih dogodkov D ri a v п a delovna si uib a v oljnati robi Moije dela postavljajo na severovzhodni fronti brzojavne droge; proti vremenu jih ičiti oljnata roba. — (PK.-Aufnahme: Krigsberichter Serr, RAD. Z.) F iihrer je govorilnapređvčer 9- novembra Radostno pozdravljen od svojih starih soborcev stopa Fiihrer k slovesnosti in koraSi skozi špalir svojih zvestih, (Presse Hoffmann, Z.) »Tako je prav, le tako naprejl€ Oberst Molđers priobiuje podčastniku Beerenbrocku, ki je zmagal v 45 zračnih bojih, da je odlikovan z vitelkim kriicem železnega križa. Hrastov list iz roke F tih r e r j a V svojem glavnem stana je Fiihrer osebno izročil hrastov list k viteSkemu kriicu ieleznega kriia Hauptmannu CoIIobu. (spredaj) in Oberleutnantu grofu Kagenecku. Podelitev nemškega kriia Častniki, ki so se na vzhodni fronti pred sovražnikom posebno izkazali, so odlikovani z Nemškim križem (PK.-Aufnahme; Kriegsberichter Neubauer, PBZ.) I! »ПЛО 01Л/0 /Trrif.-T*. N a spremljevani v oin j i onkraj severnega polarnega kroga Na straii na krovu varujejo težki plaSči iz ovije volne proti mraza. F e od os i a na JSirimu Pogled na pristaniško, na jugovzhodni obali роШбкака Krima ležeSe sovjetsko mesto, ki so ga naše čete nedavno osvojile. V sredini slike se vidi staro trdnjavo mesta; to šteje 30.000 prebivalcev. (Scherl. Zaader-Multiplex-K.), Г.' . ','..... T' 43 <г,ж španska »Modra d i v i z ij a« n a f г o n t i Teiko topništvo se je postavilo v prvih črtah j^PK.-AuftiahTne; Eiiegsberichter I^eic^lđ Boh. Zander MultfpIex'K.! VCharkovu Razdejanja in številne barikade pričajo o boju, ki je divjal okrog tega vainega in-dusttiiskeg^ mesta. stran 4, — Sfev. 26. KARAWANRENBOTE Sobota, 15. novembra 1941. Gospodarstvo in socialna Ljudsko socialno zavarovanje Nagla in krepita pomoč prebivalstvu v SUdkSrnten Spisal upravni ravnatelj Anton Troppsr П, Uspeh vsakega socialnppolitičnega ukrepa je koncem koncev odvisen od tega, ali je zgrajen na temeljih urejenega gospodarstva ali pa izvira zgolj iz gospodarske nuje. V prvem primeru gre za praktično uresni-čenje času primerne, smotrne socialne obveze, da pomaga gospodarsko slabejšemu ob dogodkih, vsled katerih postaja potreben pomoči; v drugem primeru pa se kvečjemu poskuša pomagati, v kolikor to siromašna skupnost pač zamore. Ne miloščine, ampak redni zahtevki Socialno zavarovanja je najmodernejši način pomoči skupnosti, ki jo more posamezniku dati kulturna država,, ker mu v raznih pripetljajih življenja ne daje miloščine, glede katere ne postoji noben točno začrtan zahtevek, ampak točno označen pravni zahtevek. Izpolnitev tega pravnega zahtevka pa predpostavlja zdravo, storitve zmožno gospodarstvo. V nekdanji Jugoslaviji so pač tudi poskušali, da bi zadostili zahtevam času primerne državne socialne politike, dejanski pa spričo zgrešene gospodarske in diiaviie politike niso prišli preko meja tega, kar bi bili morali državljanu dati. tudi kot miloščino. Zato je marsikateri, sicer močno po socialni zakonodaji stare avstro-ogrske monarhije posneti zakon ostal samo na papirju in marsikaj se je le za silo pretvorilo v resnične dajatve. Najmočnejša pomoč skupnoeti na podlagi vzajemnosti Nemški državi je bilo pridržano, da je uvedla one dajatve in ustvarila one naprave, ki jih more delovni človek, v kolikor ni iz lastne gospodarske moči in vsled posebnega položaja presrbel za čase krize, zahtevati na podlagi vzajemnosti od social-, jiega zavarovanja kot organizirane pomoči ^upnosti. Kakšno je torej v praksi socialno zavarovanje napram prejšnji jugoslovanski ureditvi? Za danes hočemo razmotriti posebno važno panogo socialnega zavarovanja, namreč bolniško zavarovanje. njem jugoslovanskem in po sedanjem nemškem pravu bo vzbudilo pozornost, da sedaj, starši .deid in babica, vnuki ter bratje in sestre zavarovanca niso upravičeni do zahtevkov pri bolniški blagajni. Praktično je pa to brez pomena, ker ss morajo na podlagi posebne naredbe šefa civilne uprave v svrho ureditve javne oskrbs te osebe oskrbovati po občini njihovega bivališča, v kolikor niso sedaj sploh obvezane zavarovanju' na podlagi posebnega delovnega razmerja (in na podlagi takega dosegli neposreden zavarovalni zahtevek). Pretežni del svojcev, ravno tako kakor delavci in nameščenci, ki so bili doslej brezposelni, so pa vsled gospodarsko političnih ukrzpov civilne uprave zaposleni in zaradi tega zavarovani. V kolikor je kak delojemalec še osamljeno in začasno brez dela, pa nikakor ni prepuščen njegovi usedi, temveč je on sam kakor tudi njegova rodbina pri socialno zavarovalni blagajni zavarovan in opravičen do zahtevka v primeru bolezni. Delavska zdravniška oskrba Med tem, ko so po jugoslovanskih predpisih samo določeni zdravniki bili v pogodbenem razmerju s socialnim zavarovanjem je sedaj zdravniška oskrba vseh zavarovancev in vseh do zahtevkov opravičenih oseb zasigurana z vsemi v zasedenih ozemljih nahajajočimi se zdravniki in še preko tega po novih v ta ozemlja premeščenih nemških zdravnikih. Nedostajanje ■ strokovnih zdravnikov, ke se še tu in tam opaža in ki jih v zasedenih ozemljih tudi pred polomom jugoslovanske države ni bilo, se začasno pride v okom z odpošilja-njem bolnikov k strokovnim zdravnikom, ki prebivajo v Altkamten ali z nakazilom na bolnišnice in klinike. Sicer je pa postavitev strokovnih iždravnikov tudi v zasedenih ozemljih že v teku. Zdravniško pomoč se zda.j lahko,^9^iteva pri vsakem v dotičnem kraju preblvajoSem zdravniku ,njed tem ko je bila prej znatno sedaj je pa zdraTjJjcnjo zob za člane popol-noma brezplačno in za svojce ne oziraje se na trajanje članstva zavarovanca predvideno s 50% prispevka k stroškom od strani socialne zavarovalne blagajne. Pri nadomestitvi zob, so prej samo člani imeli pravico do prispevkov med 10—50% (10% po eno letnem članstvu in 50% po štiri letnem članstvu), med tem ko svojcem sploh niso bili priznani nobsni prispevki. Sedaj so prispevki socialno zavarovalne blagajne stroškom za nadomestitev zob in za člane v splošnem ter brez čakalne dobe določeni na 50% in za rodbinske svojce na 25%. Zato so pri pogodbenih zdravnikih in pri pogodbenih dentistih določeni nastavki za plačilo njihovega dela, ki tudi dajo zagotovilo za to, da bodo zavarovanci deležni zadovoljivega zdravljenja in da se jim bo dajal samo brezhiben material. Nadaljnja Izboljšanja se pričakujejo v bližnji bodočnosti Povrh se pričakujejo v bližnji bodočnosti na tem področju nadaljnja izboljšanja dajatev id sicer bodo nadalje zvišani povračilni prispevki za lečenje zob in prispevki za nadomestitev zob. Tudi na ostalih področjih dajatev bolniškega zavarovanja bo socialna zavarovalna blagajna v kratkem uvedla izboljašnje, o čemer bo še govora v nadaljevanju teh izvajanj v zvezi z razpravo o dajatveni politiki. Načrtna izgraditev socialnega zavarovanja Toliko je že danes gotovo in resnica: V zasedenih ozemljih ss tudi socialno zavarovanje načrtoma po nacionalno socialističnih načelih, to se pravi, s stalnim napredovanjem in zgraditvijo do čim največje dovršenosti obsežne socialne pomožne pripravljenosti. Pri tem se vsaka obljubljena dajatev tudi Izpolni in se vsako izboljšanje šele takrat uvede, kadar je dana absolutna gotovost za to, da bodo iz njih izvirajoči viški dajatev (ob danih predpogojih) podeljeni vsem zavarovancem in do zahtevkov opravičenim osebam enakomerno, to se pravi, v enaki izmeri in v enakem obsegu. Nova pooblastila za dr. Tolha ' z deiVretorti hi^sSke^ drža^egti je bil minister za gospodarstvo dr. Toth omejena in deloma podeljena samo v am- pooblaščen, da sme ukreniti vse potrebno bulatorijih, (torej ne v privatni ordinaciji)- ------------------»uro- Kdo ima prkvico do pomoči v primera obolenja? Po jugoslovanskemu zakonu o zavarovanju delavcev so morali biti zavarovane vse osebe, ki so bile v območju kraljevine stalno ali začasno zaposlene duševno ali telesno na podlagi kakšnega službenega razmerja, tudi učenci, praktikanti, volonterji in si. Praktično pa določila o obveznosti zavarovanja za znaten del posebnih krogov oseb nikdarnisostopilavveljavo, in sicer ne za delavce na lastnem domu, ne za osebe z domačo industrijo, ne za poljedelske delavce in posle, ne za priložnostne delavce, ne za dninarje in si. Nobene zakonite z^čite in nobenega zahtevka v primerih obolenja nadalje niso imeli uživalci rent in vpokojenci, brezposelni (njih število je bilo posebno veliko!) kakor tudi ne vojni o-škodovani iz svetovne vojne. Po sedanji zakonodaji, ki je uvedena po civilni upravi, so vsi zgoraj navedeni delavci in nameščenci, vsi uživalci rent, upokojenci, pa tudni brezposelni zavaroyani za primer obolenja in so v bolniško pomoč socialno zavarovalne blagajne pritegnjeni tudi vojni poškodovanci svetovne vojne. Pri-stoja jim torej zahtevek natančno začrtane dajatve socialnega zavarovanja. Zgolj za one poljedelske delojemalce, ki ne delajo pri strojih, parnih kotlih in si., se uvedba zavarovanja šele pripravlja in zato Se ni učinkovita. Izboljšanje pomoči rodbinam V rodbinskem zavarovanju, to se pravi' glede svojcev zavarovanega so bili po jugoslovanskem socialnem zavarovanju opravičeni do zahtevkov otroci do 16. leta starosti, zakonska žena, starši, ded In babica, vnuki ter bratje in sestre. Po novi ureditvi socialnega zavarovanja v zasedenih ozemljih so kot svojci zavarovanega opravičeni do zahtevkov otroci do 18. leta starosti, zakonska žena kakor tudi zakonski mož. Ob primerjavi upravičencev in svojstvene lastnosti napram zavarovancem, po nekda- Večje dajatve pri lečenju in nadomeščanju zob Uvaževanja vredno je tudi znatno izboljšanje zobozdravniSke in zobotehnične pomoči po socialni zavarovalni blagajni po pogodbeno najetih zobozdravnikih in dentistih zasedenih ozemelj. Doslej so morali na pr. člani in svojci iz lastnih sredstev kriti stroške za o h r a-njevalno lečenje zob in so dobili v to svrho le pičle prispevke, ki so bili različni po trajanju članstva in ki so šele po 6 mei^nem članstvu znašali komaj 10%; za' vodstvo proizvodnje in razdelitev surovin, živil in izdelkov. Minister za gospodarstvo more med drugim določevati cene, ustanavljati obrate in pokreniti novo ustanovitev podjetij odnosno izpremembo njih lastnikov. On tudi določa izmero uporabe dopolnilnih tvarin pri posameznih pan<^gah proizvodnje. To dalekosežno pooblastilo omogoča ministru za gospodarstvo, da vzporeja celo gospodarsko delovanje in ga prilagodi sodobnim prilikam. Po tem zakonu so njegove pravice take kakor posebnega poverjenika za celokupno hrvaško gospodarstvo. Za kršitev njegovih odredb 80 predvidene najstrožje kazni. Dom in polic Kako indl pozimi zatiramo l^rvnenšice v pretečeneni poletju se je opažalo, da krvne ušice sadnega drevja niso v toliki meri napadle kaKor sicer; ni pa ugotovljeno, da li je to bil povsod slučaj. Ušice-matere itak praviloma poginejo v zimi. V hudih zimah s temperaturami 25 stopinj in še več pod ničlo pa poginejo tudi nad talnih drevesnih delov držeče se mlade ušice. Jeseni najdemo poleg nekrilatih tudi Številne krilate živalce. Zadnje — mušice krvavih uSic — preletavajo po jablanah in se preselijo na breste, kjer se tudi razmnožijo. Nekrilate živalce se pa razmnožujejo v skritih razpokah in slično ali pa tudi na koreninah v zemlji, kjer mlade živalce prezimijo; prav mogoče je, da je bil vsaj en del uničen po lanski hudi zimi. Gojitelj vrta se pa nato ne bo zanašal, ampak bo tudi tokrat opravil zimsko zatiranje ter s tem pomnožil donose. Pri zimskih oskrbovalnih delih (rezu, čiščenju skorje) se odrežejo ali skrajšajo veje, na katerih se nahajajo vozliči krvne ušice; te veje se potem morajo uničiti. Pri praskanju ali krtačenju skorje se tudi zajamejo skrita legla krvne ušice, odpadke je treba prestreči in jih ravno tako uničiti. Kadar so okuženi tudi vrat korenine in sosedne močnejše korenine, takrat je treba prezimujoče ušice potresti z negaSeWm a^nom ali tobačpim gWim. nar to pa korenine zopet dobro pokriti. Škropljenja celih okuženih dreves (tudi korenin), s karbolinejem za sadna drevesa ali drugačnimi predpisanimi škropilnimi sredstvi za drevesa se opravljajo praviloma šele v zgodnji spomladi skupno z zatiranjem drugih škodljivcev. Fnc EngeWait. Kmečko dedno nasledstvo naHrvaškem Hrvatska vlada proučuje vprašanje kmečkega dednega -nasledstva. Iz Zagreba prihajajo glasovi, da pripravljajo oblasti zakonski osnutek za preureditev kmečkega dednega nasledstva po nemškem zgledu. Glavno načelo novih predpisov bo; preprečitev razkosavanja kmetij. Kdaj odščipneffio prašičkom sekače? Priporočajo, da se v prvih" 36 urah po skotenju odščenejo prascem Spičasti sekači. Kdor ima nekoliko vaje, bo to prav lahko in hitro-opravil. Koristno je to zaradi tega, ker se potem le malo dražijo sesala matere. Ako se pa vzlic temu na sesalih pokaže vročina in mati pri sesanju čuti bolečine, takrat jih poskušamo ublažiti z umivanjem In n. pr. z mlačnim čajem iz kamilc odatraiiiti to hibo. sir rcitiftc frcuDc hot mon on dem kl#)n#m K*H. Er 1st vergnOgt.hot guttn Appetit und gut. Alto olles Zeichen dtr Griundhclt Die Mutter gibt -Sm NESTLE KINDERNAHRUNSy hergeitellt ous den Beitondteil'"* des Weitenhornet, bester Aipen* vollmilch und Zvdter unter Zusotf knochen- und blutbildender Sotze (tnd denVitamintn deslebertroni ftfe»»wnd vnvvrfeiindHđi dufch d t* Ntstle Wien Aktl^geitllsehift Vl«n I. #lbef$*fe8# 11 Hei uns nre$ man fo ein lag ift long, und № pcbeit ift Гфшег, und ein ocdent'< lidiee jcQhftQdt tut not. -.%!. Dagu gehottn bkftSmd.blei tiiditiges 0tQd) oon unfeceni) Đtot; htnhoft unb htSftig oon/ GtrdimaA; ous Шеђ! oom ool« Un Rom, oom Hoggenhom.. / 'Und bas anbm: ein ftaffee) bet fo ifl mle unfec Bcot. pudij ous Hoggen gemodit, ous bemi ganjen Rom. Jo, ous Rom, Iteci nig, buftenb unb ooll Rcoft, foj mup basGetcanIt fein.mitbenv mi: ben log beginnenl tleshatbtanktman bel un« jum Jtflhfto* №* Sdtoie unfeten fo guien, pedtoggen-ftaffee! Unb nidit nuc eine Sdialt nein, теђгесе. Unb oudi nidit nuc 3um fcQliflQ(h - mehmiale omlagt Itommt et bei unsouf ben Tifdi. njit btoudien, mas gfcfunb ifl unb oon bet notuc ђес Rcafl ђо!. Itet^raf^ODm^nit/ Die feine Mafiwerkstatte USstU-lHeđeUlum Rosi КбШб Klagenfurt, Bahnhofstr. 7 .Sobota, 15. novembra 1941. EARA WANRBN BOTE; stran 5. — Stpv. 2в. Rodovitna zemlja za obdelovanje v SUdkšmlen Dela kmetov in roKotfe cev v starih Casih SudkEmten ni imelo vedno take čase kakor v zadnjih 20 letih, v katerih je trpelo pod srbsko vlado samopažnosti in v katerih je vzlic napredujoči industrializaciji obubožalo : bili 80 časi, v katerih so marljivi kmetje in spretni rokodelci utrdili blaginjo nemškega ozemlja južno od Karavank in to pokrajino na jugovzhodu in še dalje naprej dovedli do ugleda. Kako mnogoterno je bilo udejstvovanje teh ljudi in kako so s svojo Iznajdljivostjo odprli tudi zapuščene pokrajine ter jih napravili koristne za preživljanje, nam na jedrnat način popisuje izvrstni Valvazor. Ako danes ćitamo, kar je imel pred sto leti poročati »o zemlji Krainburga« in drugih podeželskih pokrajinah, se nam širi pogled na častitljivo ustno izročilo, ki je še danes v vsem ozemlju dika domačega rokodelstva in v katerem se najdejo prvi začetki novodobne industrijske naprave. On pripoveduje v značilnem slogu takratnega nemškega jezika: Ozemlje Krainburga se razteza med Kankar in Savo do visokega snežnega gorovja, ima dobro, ravno in veliko orno zemljo, tudi velike gozdove, lepe planine^ dobre živinske pašnike, obilico izvrstnega sadja, veliko lepih vasi, sveže zdrave ljudi. Orna zemlja daje vsako leto dvojno letino. Toda na zemljiščih, ki leže pod planinami in snežnim gorovjem, jesenska slana včasih napravi veliko škode. Prst je povsod peščena in nikjer ilasta. Redijo tukaj veliko število žlahtnih konjev, ki jih potem prodajajo v Italijo. Veliko je tam tudi tkalcev, ki tkejo in barvajo raznotero navadno tkanino. Tudi različni trgovci tam stanujejo. Ozemlje Neumarktla vsebuje nekaj dolgih grdih dolin med najvišjim snežnim gorovjem. V višavah je vse kamenito. V dolino pa je narava postavila izvrstno orno zemljo, k temu pa še nekaj velikih in lepih Živahno stavbeno delovanje v Hadmannsdorfu Kakor v drugih večjih krajih osvobojenega ozemlja, tako se tudi v Radmanns-dorfu opaža vsestransko gibanje stavbenega delovanja, ki se razteza tako na stanovanjske hiše kakor na javna poslopja. Se sedaj ee vidi, kako so bile nekatere teh stavb znotraj In zunaj zanemarjene — kajti za stavbne svrhe v teh ozemljih ni bilo nikdar potrebnih sredstev na razpolago, pri čemer se pa hi pomislilo, da povzroča zanemarjanje stavb državi samo škodo. Tozadevne zahteve bo bile kratko-malo odpravljene z utemeljitvijo, da v proračunu ni kritja za stavbena dela. Sedaj je pa uradno poslopje bivšega okrajnega glavarstva, star impozanten grad, preurejeno od spodaj do zgoraj; tudi uradni prostori so preurejeni. Na isti način je popravljeno poslopje uradnega sodišča, ki je sedaj opremljeno z modernimi higienskimi napravami. Iz obeh društvenih domov bivših domov bosta po prezidavi doma v eni hiši za okrajno vodstvo K VB, v drugi pa Ortsgruppe Radmannsdorf K VB. Velika, prostorna dvorana bivšega sokolskega doma bo sedaj rabila za kino, ki bo potem, da se ustreže splošni potrebi, priredilo dnevne predstave; potrebna dela bodo naj-brže že sredi decembra končana. Dvorana ima tudi oder, na katerem so prej uprizarjali cele operete, razen tega še kompletno oiersko opremo in znatno zalogo oderske garderobe. vasi. V dolinah in ob jarkih stojijo povsod posamezne hiše. Dosti je tudi lepih planin in gozdov, posebno takih z borovfani drevesi in macesni, pa tudi s tisovino. Voda je dobra, hladna ins veža, zrak je tudi zdrav. Srečamo tam veliko voznikov, ki na vozovih prevažajo železo preko gore Loibl in po drugih potih. Tukaj ee tudi Izdeluje veliko rdečega in črnega kordovana, ki preživlja veliko ljudi, kateri razvajajo rdeče in čmo usnje (ali kordovan) v tuje dežele. Od tam potuje tudi marsikateri s šdcorpioni na Nizozemsko Angleško, Francosko in v druge dežele in si s tem zasluži precej denarja. Tudi kovačev nI malo, Izdelujejo raznovrstno železno blago, pa tudi bakrene kotle in posode kakor tudi strelne cevi in slično. Čeprav pa ste zemlja in zrak dobra in sveža, pa vendar ajda redko dozori, ne da jI slana napravi škodo. Ozemlje Radmannsdorfase razteza okrog Rađmannedorfa. Njegova polja leže v prijazni ravnini, travniki vzbujajo veselo razpoloženje, njegovi gozdovi dajo prebivalcem zadostne donose, tako da prebivajo v mogočnih, velikih in izbranih vaseh. Tu pa tam se dviga tudi kakšna lepa planina. Tukaj kakor v ozemlju AQlinga pridelujejo veliko sira. Ravno tako tukaj tkejo in bar-^ajo razno tkanino, ki jo potem razvažajo v tuje dežele. Tudi raste tukaj veliko језе-novih dreves. Zemlja je dobra, sveža in popolnoma zdrava. Prebiva tukaj veliko ruj'o Kopov m raznih kovačev, tako v Kroppu in Steinblihl'i. Na tem ozemlju pridelujejo tudi razno leseno posodo. Steinsko ozemlje se razteza okrog mesta Stein, obsega nekaj dolin in gor ter lepo ravno polje, ima veliko krasnih in lepih vasi, pa tudi veliko malih in posamično stoječih hiš; vse te vasi in hiše so povsod dobro naseljene. Sadja je tukaj v izobilju. Veliko je tudi divjih lovcev. Zemlja je tudi dobra, sveža in zdrava. II Zabavni otolc na blejskem jezeru" Globina jezera redka prlrodna prikazen Ze Valvazor ,zgodovinar za Slidkamten, je prišteval Veldes z njegovim jezerom k slovečim prirodnim redkostim, ki se mu je videla tako dragocena, da jo je obiimo popisal. Ni mu bilo toliko na tem, da bi opisal otok na tem jezeru in romantične naravne lepote, ampak zanimala ga je globina neizmerne voide, ki, kakor on pravi, velikopotezno trpi otok na sebi. »Sredi jezera v Veldes leži zabaven otok, ki ga je treba slaviti kot lepo redkost pri-rode ne toliko zaradi Izredne miline in lepote kakor zaradi drugih njegovih prilik. Zaradi njegove lepote sicer dopada očem zategadelj, ker в svojim razveseljivim zelenjem in z vodo, ki ga obdaja, nallkuj« zeleno svileni odeji, ki je okrog in okrog okrašena s srebrnim obodom ali pa dragocenosti smaragdov, ki je obložena okoli in okoli z biseri. Ker je pa narava tudi druge otoke počastila s takimi eabavno$tmi in krasi, se mu iz tega razloga Se ne more priznati naslova pri rodne redkosti , ampak mora ta naslov pridobiti iz kakršnega drugega povoda ali razloga, namreč Iz tega, da je obdajajoče ga jezero grozovito globoko in da vzlic temu trpi v svojem naročju otok in še cerkveno zgradbo. Sam sicer nisem meril njegove globožlne, toda drugi verodostojni ljudje zagotavljajo, da je do dna jezera veliko sežnjev. Jezero je eno miljo dolgo in pol milje široko. Iz njegove globočine se dviga okrogla gora precej visoko navzgor, ki je obralčena z velikimi debelimi in visokimi drevesi najrazličnejših vrst In sort. Na njem stoji cerkev naše ljube gospe, zraven pa se nahaja mala hiša puščavnika. Spodaj pa ima ižboren vrelec, ki je po leti ledeno mrzel in ki spravi gledalca v začudenje, ker ga najde na takem malem otoku.« Valvazor poroča na nekem drugem mestu tudi o toplicah v Veldes, ki da so bile znane že v starih časih in očitno uživale velik sloves. Zal je ta sloves postal njegova usoda: Nek lakomen lastnik, ki mu je bilo več zato, da bi skrbel za goste in ki ni rad odpiral svoje denarnice, je v tem nepriličnem položaju sebi in svojim financam pomagal na nenavaden način. Bolj z grajo kakor z besedami priznanja pripoveduje o tem zgodovinar: »Pri jezeru Veldes so bile prej tudi top- lice, ki jih je pa upravitelj Veldesa ugonobil in uničil, ker je pred več leti z odvodnim jarkom napeljal vanj jezero, da ве ni več moglo kopati. To pa zaradi tega, ker je on (po rodu in imenu eden od Weld-mannedorfovih) moral kakšnega dobrega znanca iz vljudnosti poelati v kopel ali ga pa celo zaradi časti povabiti k sebi na grad v Veldes. Zato se pač lahko reče, da je na tak način podkopal nadležno mu vljudnost.« 3» domovine Krainburg. (Spominska slavnost za 9. novembra.) Kinodvorana v Krain-burgu je bila prenapolnjena pri slavljenju 9. novembra, ki je veljalo mučenikom po-kreta in padlim junakom vojne. Po uvodnem godbenem komadu, ki ga je odigral godbeni zbor KdF iz Zwiacheenw&ssem, je bilo predavanje v zboru. Sredliče slovesnosti je tvoril govor BezlrksfUhrerja S a m o n i g a, ki je navzočim častnim gostom, strankinim tovarišem in nemškim rojakom poročal o nastanku pokreta in o pomenu 9. novembra. Preprosta in zelo ubrana slovesnost je na obiskovalce napravila trajen vtLa. Krainburg. (Poučno zasedanje okrajnega socialnega urada K VB.) Dne 16. novćmbra se bo v kinodvo-rani Krainburg-Wart viiilo poučno zasedanje za vse Orts- in Betriebssozial-walterje kakor tudi za vodje obratov pri večjih obratih okraja Krainburg K VB. Zasedanje se prične ob 9. uri. Krainburg. (Naravni parki v dolini Kankertal.) Kanker, ki izvira pri Seelandu si je pri Krainburgu krčila divje romantično pot. Med pečinami in gozdnatimi bregovi se peni in Sumi čista voda v njeni globoki strugi. Pestre, menjajoče se slike je videla Kanker, kajti vzdolž njenih bregov je vodila ena obeh dovoznih poti v stari Krainburg. Ta dolina, koje lepota zaradi nedoetajanja primernega dohoda ni mogla priti do prave veljave, se sedaj po občini odpira javnosti, ne da bi ee s tem kratilo naravnih čarov. Tako na desnem kakor tudi na levem bregu reke Kanker se đovrSuje po ena pot. Naravni pariti in trate nastajajo, to vse, ne da bi se kazilo naravno celotno sliko. Vzdolž le- vega brega vodeča cesta daje najlepši raz« gled na stari stolp svoječasnih mestnih, vrat. Tako je občina priredila nov užitek lepoteželjnim očem. Krainburg. (Preimenovanje cest.) Med izpremembami mestnega lica, ki stalno napreduje in ki dajejo mesto novo, lepšo zunanjost, so sedaj primenovane tudi ceste in ulice ter opremljene z novimi napisi. Dosedanji glavni trg je postal Adolf Hitlerplatz, park prestolonaslednika Petra je preimenovan v Horst Wesel-p 1 a t z. Tudi ostale ceste in ulice in z občino Krainburg združena predmestja so dobila nove označbe. Tako se imenuje prejšnje Primskovo sedaj Falkendcrf, Huje: Ara Hang, Struževo: Am Strand itd. Nove napisne cestne deske so s črnimi črkami na beli podlagi prav skrbno izdelke in dobro čitljive ter popolnoma ustrezajo svojemu smotru. Krainburg. (Nogometna mojstrska tekma.) Na tukajšnjem športnem igrišču se je vršila mojstrska tekma med nogometnima moštvima iz Krainburga in ABlinga, ki so jo domačini dobili pičlo z 1 : 0. Igri, ki je šele v drugi polovici postala bolj napeta, je prisostvovalo večje Število ljubiteljev nogometa. Radm&«medorf. (Ulice bododobile nove označbe.) Mesto je bilo doslej deljeno na tri dele: mesto, predmestje in trg. Kdor je hotel najti kakšno hišo, je moral preteči celi kraj in vsakega prebivalca vprašati, da je končno dobil dotično hišo, kajti hiše v ulicah in cestah niso imele т.а-porednih številk, ampak čisto zmešano vedno prihodnjo številko ne glede na to, kje sto stale. Vsled iniciative župana bo sedaj ta nedostatek odpravljen, ceste bodo v kratkem dobile imena in hiše pa zaporedne številke. Imena oseb bodo vzeta iz imen zaslužnih oseb sedanjosti in preteklosti. Radmannsdorf. (Koncertgodbene-ga voda.) Tukajšnji godbeni vod pokaže svoje znanje ne samo na mestnih koncertih, ampak tudi v nekem tukajšnjem hotelu. Godbena izvajanja orkestra godbe-nega voda dajejo že dolgo zaželjeni godbeni užitek in zelo povzdigujejo tovariško in družabno življenje tega mesteca. Radmannsdors. (Nov ofkest e r.) Pred svetovno vojno je obstojala v mestu posebno godba požarne brambe, ki se je pa tekom časa razdružila. Godbeniki so šli narazen in se poizgubili, ravno tako instrumenti, tako da ni bilo več mogoče sestaviti godbenega zbora. Sedaj so se pa zopet lotili dela, da iz domačih ljubiteljev godbe sestavijo orkester. Z instrumenti, ki so jih zapustila obstoječa društva in ko so bili od zasebnikov dani na razpolago, ter ob pritegnitvi najboljših ljubiteljev godbe je vodji NSV v Rđdmannsdorfu, Pg. N a c h-f б r g u, uspelo, da je združil prav čedno število godbenikov, ki pod njegovim vodstvom tvorijo orkester na lok; ta se ne le pridno vadi, ampak je že tako daleč napredoval, da bo v najkrajšem času javno nastopil. ABling. (Tatvine.) V zadnjem času je bilo več vlomov v hišice kolonije v HI. (Nadaljevanje na 6. strani.) SONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apotheken fai Krainburg von 15. bls 22. November Apotheke zu HI. Dreifaltigkeit W. Schawnik > «'v # • * % » 0* * * * ^* # < smmtrnn, ДЈШШМааШ stran в. — Ster. 26. EARAWANKEN-BOTE i Sobota, 15. novembra 1941. Dr. F. J. Lnkae Izrežite! Hranite! GlejfuMita mdj^dijmjg in џшкјшш ^tuhak mjdiwdhjeh unxL ftmhtueh 23. LEKCIJA L5suig de r Aufgabe: 1. Ich klopfe, du klopfst an die Ture. 2. Ich trete, du trittst dureh die Ture ein. 3. Ich offne, du ttffnest das Fenster. 4. Ich werfe, du wirfst auf den Boden, 5. Ich nehme, du nimmst den Hut ab. 6. Ich echaue, du schaust ein Bild an. 7. Ich bin, du bist Tierarzt. 8. Ich schreibe, du schreibet einen Brief ab. П. 1. Ihre Schrifi ist nicht gut leserlich. 2. Er vergiSt nicht die Briefe zur Post zu bringen. 3. Sind Sie nicht ein Kellner vom Hotel Europa? 4. Offnen Sie nicht das Fenster! 5. Ich wohne nicht in diesem Hotel. Ш. Ich bin Arbeiter und Soldat des Rei-ches. 2. Hier sind meine Fiillfedem. 3. Ihr Bchreibt die Anschriften auf die Briefum-schlftge. 4. Ich habe meine Aktentasche verloren. 5. Diese kleinen Knaben spielen eehr gut Klavier, IV. Der Frlihling beginnt am 21. Marz. 2. Der Sommer beginnt am 21. Juni. 3. Der Herbst beginnt am 23. September. 4. Der Winter beginnt am 21. Dezember. 5. Der erste Monat des Jahres heillt Janner. 6. Im zwolften Monat des Jahres ist Weihnach-ten. V. 1. Prosim (dajte mi) vozovnico drugega razreda za Berlin in nazaj. 2. Kmalu smo na meji. 3. To je oddelek prvega razreda, sem ne smemo vstopiti z vozno karto za 3. razred. 4. Potnik je izročil vratarju svoj potni list. 5. Prosim zasedite dva dobra prostora v oddelku za nekadilce. 6. Zadnji dan meseca ni vselej tako lep kakor prvi. 7. Rešitev takega vprašanja ni prav lahka. 8. Ali se pelješ v prvem ali v drugem razredu? Peljem se v tretjem razredu. 9. Dane# hočem bratu pisati. 10. Prosim, kje stoji avtobus? — Postaja je takoj tukaj zraven pošte. Trpni način Trpni način tvorimo s pomožnim glagolom werden in z deležnikom preteklega časa. biti ljubljen Ich werde geliebt — ljubijo me du wirst geliebt — ljubijo te er, sie, er wird geliebt — ljubijo ga, jo wir werden geliebt — ljubijo nas ihr werdet geliebt — ljubijo vas eie werden geliebt — ljubijo jih Sie werden geliebt — ljubijo Vas Ubungssatze : 1. Diese Kinder werden von ihren Eltern eehr geliebt. 2. Der Koffer wird vpm Dienst-mann zum Zug getragen. 3. Die Post wird t&glich zweimal ins Haus gebracht. 4. Die meisten Gesch&fte werden um 18 Uhr ge-echlossen. 5. In diesem Kaffehaus wird immer Schach gespielt. 6. Die schonen Bil-der in der Ausstellung werden bewundert. 7. Dieaer freche Dieb wird mit 14 Tagen 'Arrest beetraft. 8. Montag und Freitag wird kein Fleisch verkauft. 9. Alle Menschen werden von den Juden betrogen und begau-nert. 10. Von wem wird diese Rechnung bezahlt? — Natiirlich von mir. 11. Die Blicher dieses bekannten Dichters werden mit groStem Interesse gelesen. 12. Was wird heute gemacht? Ein Ausflug auf den Hocho'bir. 13. Eine Hausgehilfin, welche kochen kann, wird dringend gesucht. 14. In diesem Zimmer wird nicht geraucht. 15. Jeden Tag werden von diesem Herm 10 bis 20 Forellen gefangen. 16. Dieser Brief wird "unter alien Umstanden heute noch ge-schrieben und zur Post gebracht. 17. Dieses Geschaft wird ab sofort wegen Preistreibe-rei geschloesen. Aus der Zeitung Dr. Max Unblutig ordiniert bis auf Wei-teres nicht. Ein 2 Jahre alter, schwarzer Dackel ist abhanden gekommen. Es wird ersucht, den Hund gegen gute Belohnung bei Frau Mitzi Waukerl, TierschutzstraBe 47 abzugeben. Josef Starkstrom, Elektrounternehmen bleibt wegen Betriebsurlaub fiir die n&ch-eten 14 Tage geschlossen. Radioapparat mit Akkumulatorenbatterie wird sofort gekauft. Angebote unter »ver-ItiQlicher Schwarzhorer« an die Verwaltimg Beg Blattec Kraftwagenlenker zu Lastkraftwagen wird aufgenommen bei Baumeister Franz Bruchziegel. Mortlgasse 76, Klagenfurt. Kanzleikrafte, perfekt in alien Biiroar-beiten werden dringend ab sofort gesucht. Flinke Bedienerin sucht fUr einige Stim-den taglich, Modellhaus Ladenhocker, Vil-lach. Lehrmadchen mit N&hkenntnissen wird ausgenom;.ien. TUchtiges StubenmSdchen wird fUr gros-seren Gasthof in Villach geSucht. Zu-schriften unter »reinlich« an die Verwal-tung des Blattes. Nettes Madchen fiir alles, kinderliebend, fiir Ende des Monats nach Wien gesucht. Tiichtige Stenotypistin sucht Vormittags-beschaftigung. Gewandter, erfahrener BilanzbuchhaJter, ledig, Antialkoholiker, sucht fiir sofort Dauerstellung in der Holzindustrie. Zu-schriften unter »Bretter« an die Verwal-tung des Blattes. Zwei Berufstatige Geschwister suchen fiir sofort oder spater, schon mobliertes Zimmer mit Kilchenbeniitzung in Stadtmitte. Villa in der Umgebung von Krainburg, herrliche Lage, mit Garten, Wiese und WaJd, ist wegen Todesfall sofort zu ver-kaufen. Einige Witze 1. Ein Gl&ubiger findet seinen Schuld-ner bei Tisch. Dieser zerlegt gerade einen Truthahn. — »Werden Sie mich nun end-lich bezahlen!« — Unmoglich, ich bin ja ruiniert!« — »Ruiniert, und Sie essen einen Truthahn!« — >Leiđer,« erwidert der Schuldner und driickt die Serviette an die Augen, >ich habe kein Futter mehr ge-habt.« 2. Das TBchterchen: »Mutti, Du hast schon einige weiBe Haare, woher kommt das?« Mutter: »Das kommt, weil ihr mich immer argert!« — Tochterchen: »Du hast aber die GroBmutter sehr geSrgert, sie hat nur mehr ecbneewelQe Haare.« *' '' 3. Ein kluger Arzt. — »Der Doktor hat mir das Weintnnken auf einige 25eit ver-boten.« — »Auf wie lange denn?« — »Wahrscheinlich so lange, bis ich ihm die Rechnung bezahlt habe.« Einige SprichwSrter 1. Man muB das Eisen Schmieden so lange es warm ist. 2. Wie man in den Wald schreit, so hallt es wider. 3. Auch das Kleinste kann schaden. 4. Das Pferd, welches den Hafer ver-dient, bekommt ihn gewohlich nicht. 5. Die Niirnberger hangen keinen, den sie nicht haben. 6. Geschenke hal ten die Preundschaft warm. 7. Ein schones Haus niitzt dem Magen nichts. Aufgabe I. Postavi sledeče stavke v trpni način: (Beispiel: Die Polizei bestraft die Ver-kehrssiinder. — Die Verkehrssiinder werden von der Polizei bestraft.) 1. Die Maurer bauen .das Haus. 2. Die Feuerwehr loscht den Brand. 3. Die Fischer fangen die Fische. 4. Die Buch-drucker drucken die Biicher. 5. Die Bergleute fordem das Erz. 6. Der Hund begleitet seinen Herm. 7. Die Richter verurteilen die Verbrecher. 8. Die Bauem mahen das Gras. 9. Der Enkel kuBt seine GroBmutter. 10. Karl liebt die Geschwister. 11. Dem LUgner glaubt man nicht. 12. Wir,laden unsere Freunde zum Tee ein. 13. Das Pferd zieht den Wagen. 14. Der Hund be-wacht das Haus. 15. Der Friseur fri-siert den Kunden. 16. Die Fotografen entwickeln die Filme. 17. Die Wfische-rin wascht und biigelt die Wasche. П. Preobrazite sledeče sestavljene besede: (Beispiel: Das FluBbett — das Bett des FluBes.) Der SchloBteich, der Hausherr, die Hausfrau, das Tierspi-tal, der r'mmerschliissel, die Kartoffel-schalen, die Turmuhr, das Hutband, die Beittdecke, der StraBenbahnschaff-ner. Ш. Izpremeni sledeče stavke iz trpnega na-, čina v tvorni način: 1. Wohnviertel deuitftoW werdw xooa #D(;ll#chen Fliegern bombardiert. 2. Die MObel werden von den Tischlem erzeugt. 3. Der Boden wird von der Hausgehilfin gereinigt. 4. Das Licht wird vom Wind verloscht. 6. Der Saugling wird von der Mutter gebadet. IV. Nadomesti razprto tiskane besede z osebnim zaimkom. Icli sehe die Solda-ten am Bahnhof. 2. Ich kenne diese Frau. 3. Wir bringen jenen Damen einen Rosenstraufl. 4. Wir griiUen unse-ren FUhrer. 5. Ihr verkauft eurem On-kel die Markensammiung. V. Prestavi v slovenščino: 1. Zu wem sind Sie gegangen? 2. Bei wem sind Sie ge-wesen? 3. Von wem haben Sie dieses Geriicht gehort? 4. An wen haben Sie telephoniert? 5. Wo haben Sie ihre Fahrkarte hingesteckt? 6. Heute haben wir nicht so schčnes Obst wie vor-gestem. 7. Haben Sie die LiebenswUr-digkeit, mir die Speisekarte zu reichen. Worter abgeben — oddati abhandenkommen — zgubiti se Akkumulatorenbatterie (w) — baterijski nabiralnik Angebot (s) — ponudba Antialkoholiker (m) — vzdržljivec Arrest (s) — zapor aufnehmen — sprejeti Ausstellung (w) — razstava begaunem — oslepariti bekommen — dobiti Belohnung (w) — nagrada Beniitzung (w) — raba Bergleute (Mehrzahl!) — rudarji berufst&tig — poklicno dejaven Beschaftigung (w) — posel bestrafen — kaznovati Betriebsurlaub (m) obratni dopust bewachen — stražiti Bilanz (w) — bilanca Blatt (s) Zeitung) — list, časopis bombardieren — bombardirati Brand (m) — požar Buchdrucker (m) — tiskar Buchhalter (m — knjigovodja Biiro (s) — pisarna Dackel (m) — jazbečar Dauerstellung (w) — stalna služba deirn — kajti, zakaj* dručken — tiskati driicken — tiščati Elektrounternehmen (s) — podjetje za ele>ktriko englisch — angleški, -a, -o Enkel (m) — vnuk erfahren (Eigenschaftswort!) —vešč ersuchen — prositi erwidem — odvrniti Erz (s) — ruda Feuerwehr (w) — požarna bramba fordem — na dan spravljati Freundschaft (w) — prijateljstvo Gasthof (m) — gostilna GerUcht (s) — govorica Geschwister (w) — bratje in sestre gewandt — spreten Glaubiger (m) — upnik Hafer (m) — oves Hausfrau (w) — gospodinja Hausherr (m) — gospodar hftngen — obesiti hineinfallen — v kaj pasti, namazati se Industrie (w) — industrija Kenntnis (w) (Kenntnisse) — znanje kinderliebend — ljub, -a, -o do otrok klug — razumen Kraftwagenlenker (m) —šofer, vozač Kunde (m) — vest, poročilo KUche (w) — kuhinja Lage (w — lega) Lehrmadchen (s) — učenka Liebenswiirdigkeit (w) — ljubeznivost 15schen — gasiti Liigner (m) — laž:ii"ec Markensammiung (w) — zbirka znamk m&hen — kositi Modellhaus (s) — modelna hiša Mobel (s) — hišna oprava moblieren — s pohištvom opremiti niitzen — koristiti ordinieren — ordinirati Polizei (w) — policija Preistreiberei (w) — navijanje cen Radioapparat (m) — radijska priprava Rechnung (w) — račun reichen — nuditi, segati reinigen — čistiti reinlich — čist, snažen ruinieren — uničiti schaden — škoditi Schmieden — kovati schreien — kričati Schuldner (m) — dolžnik Schwarzhorer (m) — (radijski) komar Serviette (w) — prtič solapge — dokler spSter — pozneje Speisekarte (w) — jedilni list stecken (hinsteoken) — vtekniti Stenotypistin (w) — tipkarica StrauS (m) — šopek Tierspittal (s) — živinozdravilnica Tischler (m) — mizar Todessall (m) — smrt Truthahn (m) — puran, unmoglich — nemogoč Umstand (m) — okoliščina Untemehmen (9) — podjetje Verkehrssiinder (m) — kršitelj prometnih • predpisov veriaJllich — zanesljiv verloschen — ugasniti verurteilen — obsoditi Verwaltung (w) — uprava warmhalteia — greti widerhallen — odmevati Wind (m) — veter Wohnviertel (s) — stanovanjska četrt zerlegen — razrezati, razstaviti Zuschrift (w) — dopis Redewendungen Unter alien Umstanden — vsekakor etwas zur Post bringen — nekaj na pošto prinesti ab sofort — takoj bis auf Weiteres — do nadaljnjega ein M&dchen fiir Alles — deklica za vse gerade bei etwas sein — ravno pri čem biti im Begriffe sein etwas zu tun — nameravati z. B.: ich bin gerade beim Essen — (ravno) jem ich bin gerade im Begriffe einen Brief zu schreiben — (ravno) pišem pismo, nameravam pismo pisati Уж domovine (Nadaljevanje s 5. strani.) Kreuz, občina ABling. Ukradeni so bili razni predmeti in živila, med njimi tudi dva radia. Del ukradenega blaga so zopet dobili nazaj. Uvedena je bila izsleditev storilcev. Morautsch. (Smrt v Savi.) Delavec Martin P o v i r k iz Descheti, bivajoč v Kresnicah, je bil zaposlen v bližnjem kamnolomu. Vsak dan se je moral voziti čez Savo. Mož je odklopil čoln, ne da je poklical voznika. Med vožnjo pa se je moralo veslo nekam zatakniti. Povirk je hotel, kakor sodijo, popraviti napako, pri čemer je omahnil v Savo. Colnič, pritrjen na vrv iz žice, se je ustavil prazen eredi deroče struge. Utopljenec zapušča ženo in tri otroke, Njegovega trupla še niso izsledili. Unterdrauburg. (Počastitev junakov.) Prvikrat je tudi Unterdrauburg za 9. novembra mogel odkrito in svobodno počastiti padle junake. Preprosta in dostojna je bila jutranja slovesnost na grobiščih pionirjev, ki jo je priredila mladina KVB in h kateri je prišlo razen Ortsgruppen-fUhreija T a d i n e tudi odposlanstvo Wehrmannschaft in prebivalstvo. Prvikrat je tudi sodeloval šele pred kratkim sestavljeni vod fanfar. Jutranjo slovesnost je vodil GefoljjBchaftefUhjme XdcAi slavnostni govor je pa imel Emmerich W e i s C h. Unterdrauburg. (Večerna prireditev ženskega doma v znamenju 9. novembra.) K večerni prireditvi ženskega doma dne 9. novembra so prišli Kreisfrauenschaftsfilhrerin gospa J o b s t in njene sotrudnice. Pi-va je imela govor o 9. novembru 1923, prikazala je pota in naloge pokreta in dala smernice za delo ženstva. Prireditvi je sledil razgovor Stabs-leiterjev v poslovnih prostorih ženstva. Unterdrauburg. (Zaobljuba xa Sturmbann M i e B t al.) Te dni je StandartenfUhrer Pg. We 1 s v spremstvu nadzornika Wehrmannschaften .za MieB-tal, Pg. Reiner j a, v okviru priproste slovesnosti zaobljubil Wehrmannschaften v MieBtalu. V Gutensteinu je bila slovesnost vključena v jutranje slavljenje junakov, ki ga je priredila mladina KVB; nadaljnje slovesnosti z zaobljubami so и vršile v Pr&vall, MieB, in Schwar-zenbach. Pri mimohodih se je posebno opazila strumna drža članov Wehrmann-schafta. r' Fensfv*, Zlmmeri und Heberfhermomefer A Ои..ОрИквг C KronffuB I Sobota, 15., novembra 1941. KARAWAN KEN BOTE Stran 7. — Štev. 26. > ' ■ fat вМб StktdUiUt! Demnadist crsdieint KIRNTNER LEHR-ST0FFVERTEILUN6 . Prcis 7.80 RM Vorausbcstcllungen crbeten an: BUCHHANDIUNGEH des N.S.-Gauverlages KSmten Klagenfurt, Krainburg Villadi, Wolfsberg Siidk&JCnJthM' Ihr seld jefzf deufsch Dariim lesef das Buch: Moschner* KSmten Grenzland im Suden. Ein Bericht Ober Arbeit und Erfolg der NSDAP, in Karnten Prels 1.20 Reichtmark Vorrafig: Buehhandlungen NS.' Gauverlag KMrnten Klagenfurt — Krainburg Beadilen Me die Anzeigen tm ,,Karawanken-Bole" SCidk&chieH bcrdtet sich auf die Kontenrahraenpflidit Ruf-Organisaiion himi Prospekte u. Vertreterbesuch durdi MU deUktefiikut brauchen die neuen Lohnsleuerfabellen VorrSlig Bndihandlung NS.-GauYerlag and DruAerei KSrnten - Krainburg, Klagenfurf ^ » # iT K' Jk BII n t wa re n we b e rel Hrberel u. Appretur lextilindustriegesellschaft m. b. H. St. Veli a.d. Sawe s p e г r h o I z Paneelpiatten HolzfaserplaHen F u r n f e r e Parke ft en■ HANS TRANINGER Klagenfurt, V61kefmarklerstra6e - Ruf 1595 Unser Rosshaar let huglenlsch gereinlgt, bei 115®C sterllieiert geruchloe, Fett- Fer-ment frel u. mitderSchutzplombe vereehen )e higiensko očiščena, pri 115 C sterilizirana, je brez duha, maščobe In fermentov — ter zaščitena z varstveno znamko rosshaar.fabrik Oenossenechaft zur Vararbaitung von Tlerhaarent r«g. e«n. m. b. H. Stresehisehe b«| Krainburg D A M E N" VKD HERREN" NODE LEDERTASCHEN JjfhoHit lUaihbuic^ I FRANZI BERLITSCH Imechan. U'erkttitie ZWISCHENWSSSERN T- /UMoinc - Ан4енкенасШсе1 - ICadoftOfeH W.aOERNER Fabrik: Klagenfurt, Feldklrchner str.37 BEUUCHTUNGSKDRPER iRstsllationen von F. Czernowsky citMromdsttf - Klagenfurt DR.C.GAUIN. KIAGENFUDI PL&IZ6A)SE 9. TEL. 11-36 Rattfcisen-Zenfralhasse ШШт eingetragene Oenossenschaft mit beschrankter Haftung Klagenfurt, Stuttgarter Platz 5 Oeldausgleichsfelle des landw. Genossenschaftswesens, —BILDER Ansichten von — Kirnten u.Krain von M a 1 e r PERNH4RT kauft st&ndig Kunsthandlung RIIZ PRAUSE _ Klaf^enluH; ALTERTUMER M6bel eingelegi, geschnitzt oder bemali, Bllder, Holzffisuren.Zlnngeschlrr, echte Tepplchei aite MOnien kouft stets Antiquitatenhandlung FRITZ PRAUSE, KLAQENFURT Texfilindusfrie-Gesellschaff m. b.H., Krainburg •K Baumwollspmnerei, Weif^- und Bunf-Weberel, Farberei, ♦ • Bleicfie, Rauherei, Ausriisfung und Filmdrudc tfmefljska zadruga PoUedclisM siron Dmcfna gnolila v Villi pri Domžalah Арпо za wiewe nasproti mlina Majdič Krmila Semena le začela s poslovaniem Semenski KmmiMr Holzfachieufe mlf gufen Verbindungen zum WaldbesHz SudkSrnfens werden fur den provisionsweisen Einkauf von Fi>-Ta.'Sđgenindholz fur KSrnfner SSgewerksfirma gesuchf. — Anbofe unter „Ver-ISfilich" an ,,Kdrawa nken-Bote", Klagenfurt, Bismarckring, Baumwollspinnerei u. Weberei Neumorktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerei, Weberei, Garnforberei u. Bleiche, Stiickbieictie und Apprelur S^Vain 8. — Stev. 2g. EARAWANKEN-BOTE Sofcota, 13. novem'ara 194t, SieMspieie Algemeine Filmtreohand G.ni.b.H.*Zweigslelle Veldes ASSLIN G 15. XI. um 15.30 und 18.30 Uhr — 16. XI. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr — IT. XI. um , 18.30 Uhr Auf Wiedersehen, Franzieka! FUr JugendUche nlcht zugelaesen! 18. XI. um 18,30 — 19.XI. um 18.30 Uhr Zwielicht FUr JugendUche nlcht zugelasaen! 19. XI. ura 15.30 — 20. XI. um 15.30 Uhr ' M&rchenf^mvorstellung: Frieder und Katherlieschen 20. XI. um 18.30 — 21.XI. um 18.30 Uhr Mcine Tante, deine Tant« FUr JugendUche nlcht zugelaesea! DOMSCHALE 15. XI. um 18.30 Uhr — 16. XI. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr U-Boote westwarts PUr JugendUche zagelaesen! 19. XI. um 15.30 ХЛ1Г MilrchenfilmvoTstellung Schneeweifichen und Roeenrot 19. XI. um 18.30 — 20. XI. um 18.30 Uhr Das Recht auf Liebe FUr JugendUche nlcht zugelaeeen! KRAINBURG " 16. XI. Um 10.30 Uhr: JugendvoreteUung Soweit geht die Liebe nicht 14. XI. his 17. XI. Trenck, def Pandur FUr JugendUche zugelaeeen! 18. XI. bU 20. XI. Das himmelblaue Abendkleid Vorstellungebeginn; Tttgllch 18.30 Uhr, Sonntags auQerd^ um.13.30 und 16 Uhr L A A K 16. XI. um 10.30 Uhr Wochenschau-Sondervoretellung 15. XI. um 19 Uhr — 16. XI. um 13.30, 16 und 19 Uhr Falstaff in Wien FUr JugendUche zugelassen! 19. XI. um 16 Uhr: JugendvorsteUung Soweit geht die Liebe nicht 19. XI. um 19 Uhr — 20. XI. um 19 Uhr Das Herz der KBnigin FUr JugendUche nlcht zugdaeaen! L I T T A I 15. XI. um 19 Uhr — 16. XI. um 16 und 19 Uhr — 17. XI, um 19 Uhr Rosen in Tirol FUr JugendUche nlcht zugelaesen! 19. XI. um 15 Uhr: JugendvoreteUnng Hitlerjunge Quex 19. XI. um 19 Uhr — 20. XL um 19 Uhr . Hallo! Janin«! FUr JugendUche nlcht zugelassen! MIESSDORF 17. XI. um 20 Uhr — 18. XI. um 20 Uhr Kampfgeschwader LUtzow FUr JugendUche zugelaseen! NEUMARKTL 15. XI. um 15.30 und 18.30 Uhr — 16. XI. Um 10, 15.30 und 18.30 — 17. XI. um 18.30 Uhr — 18. XI. um 18.30 Uhr Die schwedische NachtigalI FUr JugendUche nlcht zugelaeeen! 19. XI. bls 21. XI. um 18.30 Uhr Ein ganzer Kerl FUr JugendUche zugelaeeen! s A I R A C H 15. XI. um 18.30 Uhr — 16. XI. um 15.30 und 18.30 Uhr Unser FrMulein Doktor FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugfelaeeen! SCHWARZENBACH 15. XI. um 20 Uhr; 16. XI. um 15. 17.30 und 20 Uhr Kampfgeschwader LUtzow FUr JugendUche zugelaseen! 19. XI. um 20 Uhr — 20. XI. um 20 Uhr Bel Ami FUr JugendUche nlcht zugelaesea! S T E I N 15. XI. um 15.30 und 18.30 Uhr — 16. XI, um 10, 16 und 18.30 Uhr — 17. XI. um 18.30 Uhr Hochzeitanacht FUr JugendUche nlcht zagelaesen! 19. XI. um 15 Uhr M&rchenfUmvoretellung Der gestiefelte Kater 19. XI. um 18.30 — 20. XI. um 18.30 Uhi Fanny ElBler FUr JugendUche zugelaeeen! {fwodam otroško posteljo s predalom. Xupim otroške sanke. Frank Paula — Am Hang 8 bei Krainburg LIEFEHT RASCH . UNO SAUBER TNE8B0P RABITSCH STVEITt&SAVE JVupuJem škafe vseh vrst po najvišji ceni. Sodarstvo FRANC SULCER Marburg a. D, Kaserngasse 7 IZDELOVANJE HARMONIK JOS. FLE 1 s s 5T. VEIT a. Sare (Po*fno leteče) Cllafle Karawaaken-Bole ST. VEIT 15. XI. bis 18. XI. Ein Lcben lang FUr JugendUche nlcht zugelassen! 19. XI..urn 15.30 Uhr: J.ugendvorsteHung Ins blaue Leben 19. XI. bis 21. XI. Der Siindenbock FUr JugendUche zugelassen! VorsteUungsbeglnn: Tftglich 18.30 Uhr, Sonntags auBerc^em um 13.30 und 16 Uhi VELDES 15. XI. um 15.30 und 18.30 Uhr 16. XI. Um 15.30 und 18.30 Uhr Der Gaemann FUr JugendUche nlcht zugelassen! 19. XI. um 18.30 — 20. XI. um 18.30 Uhr Falschmiinzer FUr JugendUche nlcht zugelassen! WART 15. XI. um 16 Uhr MttrcbenfUmvorstellimg Der gestiefelte Kater 14. XI. ШП 18;30 — 15. XL um 18.30 Uhr Der Weg zu Isabell 16. XI. um 13.30, 16 und 18.30 — IT. XI um 18.30 Uhr EdelwelBkonig FUr JugendUche zugelween! SplQlwaren Herbsi Klagenffurt, Fleischmarkt 16 fplclwaren Kincferwaeen Kinderbetten GRONER Klagenfurt, Bahnhofstr. Friedrich Jungbauer Lebensmittei - Grosshandei Klagenfurt, 10.-Oktober-Strasse 28 Fernruf 17-73 Lager in; Klagcnfuri, Kiihnsdorf Villach, Friesach Obvestilo o izplačanju potrdil Nemške vojne sile o dajatvah in prejemih. Opozarja se na to, da se hodo na zasedenem ozemlju Koroške In Kranjske od delov Cet ali službenih mest NemSke vojne sile Izgotovljena potrdila o dajatvah in prejemih izplavala. Ta potrdila o dajatvah in prejemih je najpozneje do 15. decembra 1941 predložiti pri krajevno pristojnem političnem komisarju. Na sllCen način je prijaviti zahteve do odškodnin za dajatve Nemški vojni sili, za kt^tere svoječasno niso bila izgotovljena potrdila o dajatvah in prejemih. Za predlog je uporabiti obrazce, ki se dobijo pri občinskih političnih komisarjih. Veldes, dne 31. oktobra 1941. Načelnik civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroike In Kranjske. Ch. Grollitsch & Co. Kohlengrosshandel Klagenfurt, Frohlichgasse Nr. 40 Ruf Nr. 2623. 2824 Fi.-Ta. Sagerundhplz geschiagert, in grofjeren Mengen durch Karntner Holzindusfrie laufend zu kaufen gesucht. Anbote von Waldbesitzern oder Handlern erbefen unter „Barzahlung" an Karawanken-Bote, Klagenfurt, Bišmarckring Herstellung folgender Gerbstoffes Pinoian N, Pinotan CC, Pinofan CC Sp, Fichtenrindencxirakt, KC" G.M.B.H. -ZWISCHENWXSSERN motan TF u. TC, Summach etz. Laufender Einkauf jedes Quaatums Fiditeorinde ZUCKERWARENFABRIK Gelauiz & Koffler Klagenfurt