f mm -a * \A B__________________________________________ Glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij . JUNIJ 1989, ŠTEVILKA 6, LETO XXIII Mp Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP - Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjeva 6. telefon (061)314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek. Člani odbora za obveščanje IMPso: Bojan „ 'Grmovšek. Mojca Ipavec. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavklcr. Lijana Kokotcc. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik). Joži Pipp. Marija Servatzy. Franc Šeruga. Štefan J cruga. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je 1MP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. fio vi Kot je znano je bil v idrijskem Tin v sredi oktobra lanskega leta jč veden ukrep druženega varstva. Od takrat je poteklo že nekaj časa. d kto smo se obrnili na predsednika začasnega kolegijskega poslovod-šl 'ega organa Jožeta Novaka, ki nam je na kratko orisal delo in nas 1, eznanil z nekaterimi že doseženimi rezultati in vizijo razvoja organi-&cije v prihodnje. 'Zroki izgube Kot vemo, je do ukrepa družnega varstva prišlo predvsem radi izgub in prevelike zadolžiti idrijskega Tia, pa tudi za->di izredno slabih notranjih edsebojnih odnosov. Pri ana-lz' poslovanja Tia je začasni konjski poslovodni organ, ki ga Javljata poleg Jožeta Novaka, Nevenka Antičevič, in Šturm iloš, dipl. ing. so ugotovili, da bil osnovni vzrok za izgubo večan izvoz na konvertibilna iŠča. Ta je potekal pod •fedno neugodnimi pogoji za J.10- saj pri nekaterih izdelkih »»so pokrivali niti materialnih IjtroŠkov. Prodaja na domačem *gu je bila sicer dokaj stabilna, ®cčji izpad pri dohodku so beležili le pri proizvodnji posod, ki ^ je bil v času uvedbe ukrepa likvidaciji, ker je takratno vod-£Dtvo ocenilo, da je neakumulati- gram klime, ki ga vodi Ivan Rupnik, dipl. ing., program vrat, ki ga vodi inž. Zdenko Golob in program posod, ki ga vodi Bogdan Rupnik. Vodje programov so zadolženi za prodajo, proizvodnjo, razvoj, kontrolo in donosnost programa. Skupni za vse tri programe sta le finančno računovodska in kadrovska služba. S tem nam je uspelo razbiti dosedanjo togo sektorsko organiziranost, hkrati so vsi omenjeni programi polno zaživeli, med njimi pa se je pojavil tekmovalni duh. Povečanje izgube je pri tikalo na vse večjo kratkoročno adolženost kolektiva. Kot eden d razlogov za nastali položaj je "di klasična sektorska organizi--^nost, ki ni omogočala dovolj 'trega razvoja novih programov ’ medsebojnega komuniciranja ‘sPešne prodaje. )elo in dohodek prvi cilj Nova organiziranost pa se je pokazala kot izredno učinkovita tudi pri uresničevanju kratkoročnih ciljev. Ob tem moram opozoriti, da smo se s tem izognili še enemu bolečemu rezu, to je odpuščanje delavcev, ki z novo organiziranostjo ni bilo potrebno. No, s tem pa ni rečeno, da so na kadrovskem področju vsi problemi razrešeni. Obstoječa kadrovska sestava je izredno slaba. »Agonija, celo brezperspek-vnost, v kateri so se znašli de-lvci Tia, je terjala od nas takojš-le ukrepanje. Prvi cilj, ki smo si zastavili, je doseganje Mrežne mesečne realizacije, ki ' nam zagotovila pozitivni po-°vni rezultat ob koncu leta in iaj takšno rast osebnih dohod-°v, kot se giblje inflacija. Z ato ho začeli ponovno oživljati pro-am posod, po katerih je na 8u še zmeraj povpraševanje. Ta se odraža v pomanjkanju delavcev za odgovornejša delovna mesta,« ocenjuje Jože Novak. Kadrovski primanjkljaj so poskušali razrešiti z objavo razpisov, vendar pravega odziva ni bilo. Z razpisi sicer ne mislijo odnehati, vendar iščejo tudi druge možnosti, predvsem v štipendiranju študentov v višjih letnikih fakultet. Nenazadnje pa tudi z obstoječo izobrazbeno ravnijo delavcev niso zadovoljni, saj ima 124 delavcev le osnovno šolo, od tega pa okrog 50 niti te ne. Zato je eden od ciljev dodatno izobraževanje delavcev. Ob tem ni mogoče mirno odnosov med delavci, ki so bili pred ukrepom na izredno nizki ravni. b tem smo na novo določili °dajne cene in se odločili za \w>temljanje donosnosti pro-1 ^ ama. Posebno poglavje je ned-A™'rrino izvoz. Takoj smo se zali dogovarjati z vsemi podrobnimi tujimi partnerji, boljših pogojih sodelovanja za 10• Moram reči, da smo pri teh Rajanjih v glavnem uspeli, saj ' partnerji pristali na nove po-'je, tako da sedaj pokrivamo 'aimalne direktne proizvodne r°Ške. Hkrati smo povečali »odajne aktivnosti na domačem ‘b>ču. Rezultat vsega tega je '1° pokritje izgube in zaključek plovnega leta na pozitivni dli)« opisuje prve ukrepe prednik ZKPO Jože Novak. Po besedah sogovornika so delavci z odobravanjem sprejeli novo organiziranost. Do zapletov je prišlo edino v programu vrat, kjer so delavci izrazili nezadovoljstvo z vodjem programa. V zadnjem četrtletju skoraj polovico ustvarjenega branja konkurenca "Za uresničitv zastavljenih ci-ev so bile potrebne spremembe '°lraj delovne organizacije. < 'dločili smo se za organizacijo ?, 0snovi programov. Obliko- f ** srno tri progr3*~~''i’"' --— »y0krožene enote dosežen tudi na zunanjetrgovinskem področju, saj smo dosegli pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. V letošnjem letu se ta položaj še izboljšuje, sam smo začeli z osvajanjem nekaterih izdelkov v sami organizaciji, nekatere pa osvajamo v sodelovanju z drobnim gospodarstvom,« povzema Jože Novak. Nedvomno poti na zunanjih trgih Tiu niso zaprte. Kot je poudaril naš sogovornik, so na sejmu ISH pridobili nekaj novih potencialnih kupcev, s katerimi že potekajo razgovori. Možnosti pa so po njegovi oceni bistveno večje, v kolikor se na zunanjih trgih ustrezno organizirajo, tu ni mislil samo na Tio, ampak sistem IMF kot celoto. Po njegovi oceni bo nujno zgraditi ustrezno zastopniško mrežo (dilerji), ki bi skrbeli za prodajo programov. Ob tem sva zašla tudi na področje razvoja. Poudaril je, da danes ni več problem izdelka razviti in narediti, ampak se predvsem izpostavlja problem tržne zanimivosti izdelka. Nekaj pozitivnih izkušenj so si vsekakor pridobili z učinkovitim razvojem nekaterih izdelkov, tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov. Hkrati pa je opozoril na problem konkurence na zahodnih trgih, kjer so nam v našem cenovnem razredu najhujši konkurenti Grki na račun cenejšega materiala in nekatere naše republike s cenejšo delovno silo. Ob vseh žgočih problemih je ZKPO zagrizel še v eno kislo jabolko - likvidnost. Pred ukrepom je kratkoročna zadolženost presegala mesečno realizacijo. Do konca leta so jo izboljšali, saj so bili kratkoročni krediti izenačeni z mesečno realizacijo. Konec prejšnjega meseca pa so jo zmanjšali že na dve tretjini mesečne realizacije. Agresivnejša prodaja Če se še enkrat povrnemo k poslovanju, moramo opozoriti na velikanski zasuk v zadnjem četrtletju, ki so ga dosegli v Tiu. V zadnjih treh mesecih lanskega leta so dosegli kar 46 odstotkov realizacije organizacije v lanskem letu. Zastavljeni cilj je bil presežen za 11 odstotkov. »Vendar to še ne pomeni, daje bilo ali da je že poslovanje v Tiu sanirano, kajti dohodek je še zmeraj premajhen za oblikovanje skladov in je zadoščal za pokrivanje obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov delavcev. Dohodek v lanskem letu je znašal 4,559.149.000 dinarjev, obveznosti iz dohodka 811,223.000 dinarjev. Od tega je bilo čistega dohodka 3,747.926.000 dinarjev, kolikor smo porabili za osebne dohodke. Pozitiven premik je bil »Skozi novo organiziranost se je klima program oblikoval nedvomno kot nosilni program, saj zagotavlja tri četrtine dohodka, če ne celo več. Tu je potrebno vztrajati na razvoju tržno zanimivih izdelkov, v katerega bo potrebno vključiti več zunanjih sodelavcev. Pri vratih je nujen agresiven nastop na trgu s kakovostnejšimi tipi vrat, ki zagotavljajo varčevanje z energijo in varnost pri delu. Kajti tudi tu je prisotna konkurenca zasebnikov, ki nastopajo z manj zahtevnimi vrati. Potrebno bo zagotoviti večjo prodajo na domačem trgu. Odveč tudi ni razmišljanje o razširitvi programa z izdelavo sten. Pri programu posod se poleg zunanje konkurence srečujemo še z notranjo konkurenco, zato je umestna usmeritev na izdelavo specialnih posod,« o dosedanjih aktivnostih ZKPO zaključuje Jože Novak. Podjetništvo Na vprašanje o nalogah, ki čakajo ZKPO, pa je takole strnil svoje razmišljanje. »Do konca meseca junija bomo pripravili predlog nove organiziranosti de- lovne organizacije na osnovi zakona o podjetjih. Vzporedno s tem bomo pripravili tudi izhodišča za ponoven začetek dela samoupravnih organov. Pri oblikovanju predloga o novi organiziranosti nam bo služila kot izhodišče sedanja zasnova organiziranosti, ki se je pokazala kot izredno racionalna in učinkovita. S sedanjo organiziranostjo smo poleg ugodnih rezultatov poslovanja dosegli tudi izredno učinkovitost poslovanja. Namreč z odpravo sektorske delitve so tudi odpadla vsa odvečna potovanja in usklajevanja ter potovanja od Godoviča do Idrije, ki so požrla veliko časa in dala izredno majhne efekte. Zato bomo ponudili možnost za delovanje dveh podjetij. V Godoviču, kjer je zaokrožen klima program in v Idriji s programom vrat. V Godoviču so potrebne naložbe, ki bi zagotovile, da bi ta obrat lahko samostojno delal in živel. Vse to bo opredeljeno v investicijskem elaboratu. Jasno pa je, da v Godoviču brez sovlaganja od zunaj ne bo šlo, zato bomo poskušali najti partnerja za sovlaganje. Po naših načrtih bomo z vsemi temi nalogami zaključili nekje do septembra, ko naj bi prenehal veljati tudi ukrep. Na kadrovskem področju je kot sva že prej ugotovila vrsta problemov. Osnovni cilj je redno zagotavljanje dela, vendar je nujno še naprej iskati vodilni kader na nižjih ravneh vodenja, ki ga primanjkuje. Pa tudi sicer je kadrovska sestava neugodna, kajti v primerjavi z ostalimi organizacijami v idrijski občini, ki imajo v glavnem veliko serijsko proizvodnjo, ima Tio specifičen program maloserijske proizvodnje, ki zahteva izredno prilagodljiv in kreativen kader, ki se je sposoben prilagajati zahtevam trga, mimo dolgih administrativnih procedur. Eden od pomembnih dejavnikov za stabilnost organizacije je razvoj novih programov, ne samo izdelkov. V tem času intenzivno delamo na treh programih in sicer: ohišjih za računalniško tehniko, zvočno izolacijski zaščiti in opremi ladij. Skratka prepričan sem, da bomo do konca našega »mandata« zagotovili organizaciji posel, dosegli finančno stabilnost in pripravili nove programe, vse ostalo pa bodo naloge novega vodstva kolektiva.« Za konec morda ena misel Jožeta Novaka, če bi sanancija Tia potekala po vzorcu dežel razvitega sveta. Če bi organizacija v tistem času šla v stečaj, bolje v odprodajo in bi zanjo iztržili vsaj 10 odstotkov knjižne vrednosti, kot je v svetu to praksa bi s temi sredstvi organizacijo lahko na novo postavili (ob že prej omenjenih ukrepih) na noge in že na samem začetku bi imeli dovolj sredstev tudi za razširjeno reprodukcijo, ki jih sedaj ni. Ob možni uresničitvi nove organizacijske zasnove bo potreba po tej injekciji sovlaganja kljub vsemu nujna. J. VOTEK Prvi sadovi »prisilnih upraviteljev« Promont Združenje za vodo »Udruženje za tehnologiju vode« je strokovno združenje, osnovano leta 1960 v Beogradu. Njegova dejavnost je izobraževalna in založniška. V okviru izobraževalne dejavnosti organizira posvetovanja, tečaje in seminarje s področja tehnike in tehnologije čiščenja in priprave vode, gospodarjenja z vodo in vodnimi viri. SEMINAR »Voda v industriji« je tradicionalen. Na tem seminarju sodelujejo strokovnjaki* s področja vodne problematike in sicer različnih področij oziroma struktur - iz raziskovalnih institucij in fakultet, projektantskih in izvajalskih organizacij, upravnih služb, predstavniki proizvajalcev opreme in kemikalij ter uporabniki in upravljale! naprav, ki že obratujejo. Na seminarjih izmenjajo izkušnje ob neposrednih stikih oziroma jih posredujejo v obliki predavanj. S predavanji - torej aktivno udeležbo so nekajkrat sodelovali tudi sodelavci IMP-ja, zlasti inž. Medic. Letos je bil seminar že enajstič in sicer tokrat v Portorožu. Letošnje teme, ozko vezane na IMP so bile s področja čiščenja odpadnih voda ter priprave in kondici-oniranja hladilne vode. Za pripravo in kondicioni-ranje hladilne vode sta tokrat pripravila predavanje predstavnika investitorja oziroma uporabnika, kjer je IMP - PROMONT projektiral in izvedel sisteme za pripravo hladilne vode. To so bili M. Germ iz JU-LON-a in D. Zupančič ter T. Trobiš iz IMP - LIVAR. S področja čiščenja odpadnih voda je bilo predavanje na temo čiščenja odpadnih voda tekstilne industrije. Pripravila ga je N. Radonjič iz IMP - PROMONT. Predavanja so objavljena v zborniku referatov, ki ga prireditelj izda ob vsakem seminarju in ga prejmejo udeleženci seminarja, oziroma so objavljena v časopisu »Voda in sanitarna tehnika«. Ta časopis izdaja »Udruženje za tehnologiju vode« v okviru svoje založniške dejavnosti že od leta 1970. Je specializirana strokovna revija, ki spremlja domače in tuje dosežke s področja pitne vode, odpadnih voda in vode za tehnološke procese. Časopis se tiska v 1200 izvodih in izhaja kot dvomesečnik. Tudi v časopisu so sodelavci IMP-ja že objavljali svoje članke oziroma so o napravah, ki jih je IMP projektiral in izvedel informirali strokovno javnost in uporabnike teh naprav. Menim, daje aktiven način predstavitve dejavnosti in dosežkov s področja poslovanja DO s prispevki na seminarjih in objavljanjem v strokovnih časopisih eden od boljših in korektnejših načinov priporočanja uslug. Zahteva pa nekaj truda ob zbiranju podatkov, rezultatov in izkušenj ter urejanju vseh teh v obliko, ki jo je možno javno posredovati drugim. Opozorila bi še na dogajanje, ki poteka vzporedno s seminarjem. To je predstavitev DO »pokroviteljev« seminarja. Eden od pokroviteljev je bil letos IMP - PROMONT. Nada Radonjič INŽENIRING Pokroviteljstvo nad PEN-om Konec maja so se zbrali književniki z vseh koncev sveta na svojem že tradicionalnem srečanju PEN na Bledu. Na tridnevnem srečanju so razpravljali o literaturi v eksilu. Sama tematika je bila svojevrsten izziv, aktualen prav v današnjem času, ko prihajajo človekove pravice v ospredje. Že drugič zapored je prevzel pokroviteljstvo nad to mednarodno manifestacijo IMP-jev Inženiring. Na uvodni slovesnosti je med drugimi udeležence srečanja pozdravil namestnik generalnega direk- torja Janez Stanovnik in jim zaželel uspešno delo. Izsiljeni sestanki V Eku je zavrelo Le kratek čas je od Ekove delovne zmage - uspešnega zaključka nove proizvodne hale, na katero so delavci tega tozda še vedno ponosni, vendar pa se je v njih nakopičila tolikšna mera nezadovoljstva zaradi prenizkih osebnih dohodkov, da je izbila sodu dno. Zato so se delavci elektromontažne dejavnosti in proizvodni delavci 17. maja sešli v jedilnici na izsiljenem sestanku, kjer so imenovali stavkovni odbor in zahtevali pojasnilo o vzrokih za nizke osebne dohodke. Ker se na tem sestanku niso mogli sporazumeti glede svojih zahtev po povečanju osebnih dohodkov, so oblikovali pismene zahteve, ki obsegajo 6 točk in jih posredovali direktoiju tozda. V njih delavci zahtevajo naslednje: - Kolektivna delovna uspešnost, ki znaša 30 odstotkov, se mora preračunati na 182 ur in preiti v vrednost točke. Na to vrednost pa se mora osebni dohodek povečati za 50 odstotkov in izplačati v mesecu maju 1989. - Osebni dohodek mora v naslednjih mesecih slediti inflacijski stopnji. - Izdelati se mora poročilo o finančnih rezultatih poslovanja tozda v prvih petih mesecih in pian dela za naslednje mesece ter pregled zasedenosti kapacitet. - Vrednost terenskega dodatka naj se izplačuje dvakrat mesečno s tem, da se vrednost spreminja glede na inflacijsko stopnjo. - Začeti se mora s postopkom nove ocenitve delovnih mest, ki naj bi bil opravljen v roku šestih mesecev. - Zahtevamo, da se začne postopek za izboljšanje delovnih pogojev dela v proizvodnji. Če zahtevam ne bo ugodeno, bo prišlo do zaustavitve dela in bo zahtevan postopek za uvedbo prisilne uprave. V zvezi s temi dogodki smo se pogovarjali z Ekovim predsednikom sindikata Ludvikom Pernatem, ki je povedal, da so glavni problem nizki osebni dohodki, ki so pod povprečjem IMP-ja. Vsi v Eku si prizadevajo za to, da bi se zadeve popravile. Vodstvo podjetja je izrazilo, da se bodo lahko osebni dohodki v maju povečali za približno 30 odstotkov. O tem je z vodstvom podjetja sredi maja razpravljal na svoji seji izvršni odbor sindikata, kjer je bilo to tudi ponovno zagotovljeno. Na tej seji je bilo zahtevano, da se morajo osebni dohodki povečati za 50 odstotkov. Informacijo o tem so člani izvršnega odbora prenesli med člane sindikata, ki pa s 30 odstotnim povečanjem osebnega dohodka niso bili zadovoljni in so se zato sešli na omenjenem izsiljenem sestanku. Tudi predsednika delavskega sveta smo povprašali o teh zadevah, ki je povedal, da je delavski svet tozda Eko 26. maja obravnaval zahteve stavkovnega odbora. Direktor tozda je na osnovi analize finančnega stanja dovolil povišanje vrednosti točke na 8.500 dinarjev in 20 odstotni količnik delovne uspešnosti. V burni razpravi o tem se delegati delavskega sveta niso strinjali s predlagano višino, ker so zagovarjali mnenje baze oziroma zahteve stavkovnega odbora. Predsednik delavskega sveta je, ker o možnem povečanju ni bilo soglasja, sejo prekinil. Dogovorili so se še, da se 29. maja sestanejo vse družbenoplitične organizacije skupaj z delegati delavskega sveta in še enkrat pregle- dajo zahteve in dane možnosti za povečanje osebnih dohodkov. »Najprej smo se zjutraj sestali v menzi v razširjeni obliki«, je povedal predsednik delavskega sveta Venčeslav Kramberger, »ker pa tudi tam nismo prišli do enotnega mnenja, smo se dogovorili , da se predstavniki družbe-noplitičnih organizacij, predsednik delavskega sveta, predstavniki stavkovnega odbora, direktor in člani kolegija sestanemo pri direktorju. Tu smo rešili prvo točko zahtev - to je, da se vrednost točke poviša le na 8.500 dinarjev, količnik delovne uspešnosti pa na 20 odstotkov, kar naj bi delavski svet potrdil na seji 30. maja. V zvezi s tem povečanjem pa je direktor Karl Leskovar podal zahteve, kaj vse moramo urediti, da bomo lahko tudi v prihodnje povečevali osebne dohodke v skladu z rastjo ustvarjenega dohodka. Delavski svet je 30. maja obravnaval in v celoti sprejel direktorjev pismeni odgovor s predlaganimi ukrepi, ki ga je podal na zahteve stavkovnega odbora. Poglejmo, kaj je vpeto v direktorjev odgovor: Osebni dohodki se v maju povečajo glede na planirano realizacijo tozda 568.000 nemških mark ali 3,6 milijarde dinarjev (1 marka po tečaju 16. 5. 1989 je 6.232 dinarjev). Če bo realizacija manjša, se to odšteje od osebnega dohodka za prihodnji mesec ali pa prišteje k realizaciji v prihodnjem mesecu. Povečanje osebnega dohodka za 30 odstotkov v primerjavi z aprilom se lahko realizira tako, da se poveča vrednost točke s 6.000 na 8.500 dinarjev, količnik delovne uspešnosti pa obračuna v višini 20 odstotkov. Ker je bilo v maju 176 delovnih ur, pri tem pa je 16 ur plačanih praznikov, kar pomeni, da je bilo v maju približno 14 odstotkov več ur kot v aprilu, bo tako nominalna višina osebnega dohodka porasla kar za 50 odstotkov. Masa osebnih dohodkov je znašala aprila približno 640 milijonov dinarjev, v maju pa 960 milijonov dinarjev. Za tolikšen osebni dohodek bi morala znašati realizacija pri sedanji strukturi stroškov 5 milijonov dinarjev. Negativno razliko v realizaciji mora tozd nadoknaditi, sicer ji grozi stečaj. Večjega povišanja osebnih doodkov pa tozd finančno ni sposoben, ker bi sicer prišlo do blokade žiro računa, izguba pa bi se povečala za več, kot jo je tozd sposoben pokriti. Po zakonskih določilih mora tozd, ki je 60 dni nelikviden, začeti postopek poravnave z upniki, kar pomeni v sedanjih tržnih razmerah začetek stečaja. Zahteve, da morajo biti osebni dohodki v prihodnjih mesecih v skladu z inflacijo, se lahko uresničijo, če bo tozd dosegel naslednjo realizacijo: za junij 786.000 nemških mark, za julij 655.000, za avgust 742.000. za septemebr, oktober in november milijon in za december 1.200.000 mark. Nova ocenitev delovnih mest je zahtevna naloga. V sozdu IMP naj bi veljala določena merila, ki so opredeljena v samoupravnih aktih. Če je mišljena ocenitev v smislu večje uravnilovke, je le ta v nasprotju z načelom, da mora biti dobro nagrajeno kreativno delo. Zahteve v takšni obliki so nesprejemljive, saj je sedanje razmerje 190 točk proti 840 točkam, to je 1:4,42 celo prenizko. Menim, da bi morali posamezni strokovnjaki, če jih bo hotel Eko obdržati, ali jih dobiti, odstopati od sedanjega strukturnega razmerja. Slabost tozda je v miselnosti zaposlenih in je to tudi eden od glavnih vzrokov, da Eko že nekaj let ustvarja prihodek z obračanjem materiala in ne s prodajo znanja. Če delavski svet in stavkovni odbor vztrajata pri realizaciji, potem menim, da mi je dana nezaupnica in je potrebno takoj poiskati kandidata za direktorja. Poročila finančnega načrta za pet mesecev ni mogoče pripraviti iz naslednjih vzrokov: - marca bi morali v elektro-montažini dejavnosti preiti na računalniško obdelavo podatkov, vendar to ni bilo realizirano. Realizacija se je začela šele aprila, vendar še ni zaključena in knjižbe za april in maj niso izvedene. - realizacija za maj in poraba, torej stroški bodo znani šele okoli 18. junija. Po oceni direktorja Leskovarja je bilo poslovanje v prvih štirih mesecih naslednje: - realizacija je znašala okoli 6,5 milijarde dinarjev, - porabljena sredstva za osebne dohodke in sklad skupne porabe 2,1 milijarde dinarjev, - obresti od sposojanja denarja približno 1 milijardo dinarjev, - porabljena sredstva približno 3 milijarde dinarjev, - nastala izguba znaša približno 2,5 milijarde dinarjev. Na osnovi ocene realizacije v maju in juniju in na osnovi gornjih ocen se pričakuje polletna izguba približno v višini 2,5 milijarde dinarjev. Junija se mora začeti izguba zmanjševati. Z načrtovano realizacijo in z realizacijo nekaterih nalog bi morali izgubo pokriti do konca leta in celo ustvariti minimalni dobiček. Zahteve za izboljšanje delovnih pogojev so nerealne. Izboljšanje delovnih pogojev bi bili bolj upravičeni zahtevati delavci na terenu. V delavnici se je zmanjšal ropot, temperatura je ugodna, onesnaženost zraka s plini pri varjenju pa je večja predvsem zato, ker se v delavnici ne uporabljajo delovna sredstva, ki so uničena zaradi malomarnega ravnanja z njimi. Meritve, ki jih je opravil Inštitut za varstvo pri delu, so pokazale, da so parametri v dovoljenih mejah. MARIJA PRIMC Seminar Za dobro vzdrževanje V Iku so sredi maja organizirali tridnevni seminar za vzdrževalce, monterje in serviserje toplotnih postaj in črpališč zagrebškega toplovodnega omrežja. Operativne delavce iz tozdov: Toplinske mreže, Posebne toplane, Termoelektrarna in toplana ter Termomont so povabili v IMP-jev počitniški dom v Fiesi. 45 udeležencev seminarja je poslušalo predavanja o aktualnem in bodočem proizvodnem programu glede načina vgradnje, nepravilnosti in vzdrževanja opreme. Zadnji dan seminarja so Zagrebčane popeljali skozi proizvodnjo tozdov Itak, Črpalke, Avtomatika ter pripravili orkoglo mizo. Obisk delavcev zagrebškega toplovodnega omrežja ni le nadaljevanje tradicionalno dobrih odnosov med Ikom in Elektro-privredo Zagreb, ki je eden od Ikovih največjih kupcev, ampak je mnogo več. Diskusije ob koncu predavanj in zadnji dan so namreč pokazale nekaj problemov, zahtev, pripomb, pa tudi sugestij-koristnih za Ikovo ko- imercialo. za razvoj in servis. Zagrebčani so se na tem seminarju obogatili z izkušnjo oziroma s koristno informacijo. Mesto Zagreb pripravlja velika vlaganja v razširitev toplotne oskrbe, predvidena je nova kombinirana toplama-ter-moelektrarna z močjo 208 mega- 40-letnik Od Korna do Toplovoda in IMP-ja Monterji, ki bi bili po skoraj 40 letih zvestobe eni firmi, oziroma po tako dolgoletni delovni dobi, še tako čili, živahni in delovno razpoloženi, kot je Vinko Zupan, ki je bil v koprski Montaži vodja montaže in se je pred kratkim upokojil, so le redki. Delovna organizacija Montaža Koper se je Vinku oddolžila za njegovo dolgoletno zvestobo in prizadevnost ob odhodu v pokoj s povabilom v restavracijo koprske Luke, kjer so mu v ožjem krogu kolektiva ob skupnem kosilu izročili v dar umetniško sliko, direktor delovne organizacije Zorko Cerkvenik pa se mu je v krajšem nagovoru zahvalil za njegov dolgoletni delovni prispevek Montaži in IMP-ju. Kje in kako ste začeli in kaj je botrovalo vaši odločitvi za monterski poklic? »Učiti sem se začel med vojno pri zasebnem mojstru inženirju Komu v Kranju. Za monterja sem se šel učit zato, ker je bilo že veliko mojih vaščanov iz Šenčurja pri Kranju, kjer sem doma, pri inženirju Kornu. Sosed Franc Sitar pa mi je precej stvari razložil o tem poklicu. Potem pa sem šel k mojstru v Kranj in smo sklenili vajeniško pogodbo. Učil sem se za monterja vodovodnih in plinskih inštalacij. Pri tem mojstru sem bil samo pet mesecev - to je do takrat, ko je njegova delavnica postala državna last in se je še približno dve leti imenovala po inženirju Kornu, potem pa je iz nje nastal Toplovod Ljubljana, ki je bil zametek današnjega IMP-ja. Okoli leta 1948 se je podjetje preselilo v Ljubljano. Leta 1948 sem se izučil in potem delal v glavnem na gradbiščih po Gorenjski. « Česa se najraje spominjate? »Najlepše spomine imam na obdobje po vojni, ko je bilo pomanjkanje monterjev, dela pa je bilo dovolj, včasih še preveč. Mojstri so bili do vajencev zelo uvidevni in so nam zaupali že tudi zahtevnejša dela ter nam s tem omogočili večjo vajeniško nagrado. Med starejšimi vajenci, pomočniki in vodstvom podjetja je bilo več spoštovanja do pridnosti, učenja in do dela kot danes. Tudi nagrado so ti dali, če si bil priden, če si štedil z materialom, če si čistil orodje, in če si bil točen na delu.« Kako ste se v tistih časih, ko firma še ni imela organizirane družbene prehrane, hranili na gradbiščih? »Malice na gradbiščih smo si sami preskrbeli. Mlajši vajenec je zbral denar od pomočnikov, monterjev in drugih vajencev ter šel nabavit hrano - vedno je šel samo- eden in ne vsi. Malica na gradbiščih je bila redna.« Ker promet po vojni še ni bil bogvedi kako dobro organiziran, kako ste pa odhajali na gradbišča, zlasti tista oddaljenejša? »Na bližnja gradbišča smo se vozili z bicikli, na oddaljenejša pa z vlakom (gradbišče Titova vila na Bledu, bolnišnica v Ljubljani, vojašnica v Ilirski Bistrici, bolnišnica v Šempetru pri Novi Gorici).« Kakšna je bila vaša poklicna pot po končani učni dobi? »Leta 1949 sem šel k vojakom, od koder sem se vrnil po treh letih leta 1952. Takoj sem se prijavil pri Toplovodu v Črtomirovi ulici. Dodeljen sem bil na dela vodovodnih inštalacij na stanovanjski blok v Velenje, kjer smo delali do decembra 1952. Leta 1953 sem postal vodilni monter. Potem pa smo šli v Ljubljano na gradbišče tovarne Litostroj in Litostrojevih blokov. V Ljubljani sem bil samo dve leti (do leta 1954). Leta 1955 pa sem odšel delat v Koper. Prvi šef montaže je bil Rudi Rituper, v Kopru pa je bil vodja samostojnega gradbišča Marjan Pregelj. Kot vodilni monter sem vodil dela na gradbiščih tovarne Tomos v Kopru, na stanovanjskih objektih Miljski hrib, blokih Belveder v Kopru, bolnišnici Valdoltra, na turističnih objektih v Portorožu. V Montažo Koper sem se vključil leta 1955. Iz Ljubljane so me namreč napotili v pomoč vodilnemu monterju Jordanu. Na Primorsko je bilo mišljeno, da odhajam samo začasno. Ker pa so bile stanovanjske razmere po vojni težke, tukaj pa so mi obljubili pomoč pri pridobitvi stanovanja, sem ostal tukaj in si ustvaril družino. Ko se je v Kopru začela gradnja tovarne Tomos, stanovanjskega naselja Semedela in drugih objektov, smo pridobivali mlade, ki so končali šolo, za uk v naši stroki. Prav tako smo privabljali tudi monterje iz drugih podjetij in si sčasoma ust\’arili svoj kader. V »špici«, ko se je začel turizem, nam je prišel v pomoč ljubljanski IMP, ki je dal cele montažne skupine, da smo lahko z njihovo pomočjo do roka končali objekte. Na ta način smo preprečili delo konkurenci. Dela smo izvajali v Luki Koper, kjer sem bil sprva vodilni monter, kasneje pa vodja montaže. Delal sem tudi v zahodni Nemčiji v Eisenhitienstadtu, kjer smo na objektih tovarne in v hotelih montirali inštalacije centralne kurjave, vodovoda in prezračevanja. Nadalje sem delal v Iraku na gradbiščih 201 in 202. Po vrnitvi iz Iraka pa sem bil spet vodja montaže na gradbiščih v Kopru - največ v Luki in v okolici Ko- pra. « Na katerih gradbiščih ste najrajši delali? »Na gorenjskih in primorskih.« Tako delavne, kot ste vi, navadno izberejo za delo v družbenopolitičnih organizacijah. Prav gotovo ste položili kakšen kamenček tudi v mozaik na tem področju. Kje vse ste bili dejavni? »Ves čas sem bil v delavskem svetu, v sindikatu, član upravnega odbora v podjetju IMP v Ljubljani. Ko sem bil predsednik delavskega sveta, so bile od zadev, ki smo jih obravnavali, najbolj zapletene tiste okoli zamenjav kadrov (direktorjev), pa tudi okoli združevanja Simplexa z IMP-jem.« Kakšni so bili pred nekaj leti, ko je bil kolektiv manjši, kot je danes, odnosi med delavci? »Delavci so bili še pred nekaj leti manj zahtevni, spoštovali so vodstvo, vodilne monterje, operativce. Več je bilo tudi sodelovanja z monterji, vodilni delavci pa so pogosteje obiskovali gradbišča. Po vojni je bilo zelo dobro poskrbljeno tudi za družabno Življenje v obliki izletov, srečanj delavcev ob zaključku leta, precej pozornosti je bilo namenjeno rojstnim dnem delavcev, starejšim in bolehnim delavcem, ki jim je firma omogočala počitnice v počitniških domovih in okrevanje v zdraviliščih.« S čim se boste ukvarjali zdaj, ko ste se upokojili? »Ker sem monter, bom delal, bodisi dajal strokovne nasvete, nič pa mi ne bo pod častjo opraviti tudi kakšno popoldansko delo. Če me bo firma potrebovala, sem ji pripravljen priskočiti na pomoč. Doma imam malo zelenjavnega vrta, kjer bom tudi kaj postoril. Z ženo pa hodiva pomagat njeni mami v Prekmurje, ki je sama na kmetiji. K najinemu pogovoru je še dodal: »Vodilnima monterjema Lojzetu Hriberniku in Jožetu Završniku, ki sta bila prva moja vodilna monterja, se imam zahvaliti za nadaljnje uspešno delo, prav tako pa tudi IMP-ju, ki mi je omogočil, da sem dosegel dovolj visoko usposobljenost za delo . v stroki.« In še to: »Podjetje bi moralo bolj vzpodbujati člane kolektiva, da bi poskrbeli, da bi bile všete v pokojnino tudi nadure zlasti pri monterjih, ki jih morajo opraviti, ko gre za dokončanje del v kratkih ro- kih.« Marija Primc vatov, predvideno pa je tudi veliko kombinirano odlagališče smeti po vzoru tehnično najnaprednejših podobnih naprav v svetu. To bo seveda tudi priložnost za Iko, a le tedaj, ko bodo IMP-jevi referenčni objekti (toplotnih postaj je v Zagrebu nekaj tisoč) dobro vzdrževani, kvalitetni in funkcionalni. Kljub prizadevanju za osvajanje domače procese industrije in povečevanju izvoza bodo ravno toplovodna omrežja s postajami še naprej Ikovi največji kupci. Zato pa nameravajo v Iku nadaljevati s podobnimi seminarji. Po zaključku seminarja smo vprašali Borisa Rišnerja, glavnega inženirja za organizacijo in pospeševanje poslovanja tozda Toplinske mreže, ki je v sestavi Elektroprivrede Zagreb, kako so delavci zadovoljni s kvaliteto seminarja in kako ocenjuje ta seminar, pa nam je povedal naslednje: »Naša firma stalno izobražuje svoje delavce ob delu. Ta sminar pa je imel namen delavce naših tozdov Toplinske mreže in Ter-moelektrame-toplarna seznaniti s proizvodnjo opreme IMP (črpalke, izmenjevalci toplote, avtomatika), s katerim sodelujemo v Zagrebu. Na seminarju, kjer so predavali predstavniki Ika. je bila najpomembnejša razprava z neposrednimi uporabniki IMP-jeve opreme. To je obojestranska korist, ker IMP na ta način dobiva povratno informacijo o delovanju svoje opreme; delavci, ki ravnajo s to opremo, pa si lahko razložijo nekatera vpra' šanja v zvezi z izborom oprerne s z montažo opreme in z njehitj vzdrževanjem. Izkazalo se je, o> ---------,j--------------, - 1q delavci zelo dobro poznajo lM*j pi i pvn nnrpmn in hrtrln jevo opremo in bodo tako , predlogi, ki so jih dali za izbo')' j| šanje opreme, pripomogli, da ^ ta oprema tudi v prihodnf glavna oprema, ki se uporab)]-v sistemih centralne preskrbe t°' plote mest v naši državi in v dnj gih državah, ki imajo takšen S1 stem daljinskega ogrevanja in ,01 plarne. Mislim, da so delavci z? dovoljni s kvaliteto seminarjag z gostoljubnostjo IMP-ja. *'] n smemo pozabiti, da je mesto ‘ greb skoraj stoodstotno oPr‘ milo svoje oddajne toplotne p®j f| staje z IMP-jevo opremo ' z njeno avtomatiko.« M- S ~S 3 S n' < 03 vgrcgN^Š-a I T / ■S rg 9 °-"S "O J? O < a a. S ‘n’ p .3 u n a se •=: Z! ‘S' 2 S? O. a “2 f? O w r« pr-o x> o. S” =■ zr o -o a < n < o- 5? a. se i> o op Inovativnost Bliskovit premik Po krajšem predahu smo se zopet lotili množične inovativne dejavnosti v naših delovnih organizacijah. Kot nam je znano, za spodbujanje tovrstne aktivnosti potekajo v posameznih delovnih organizacijah določene aktivnosti. Tokrat namenjamo nekaj več pozornosti mariborski Montaži. Sama kronologija dogodkov v tej organizaciji nam kaže, da se ta dejavnost kljub »oblikovanemu jedrn« posameznikov, ni razmahnila, kot bi pričakovali. Preprosto zaradi tega, ker ni bilo oblikovanega ustreznega socialnega okolja. Očitno je, da so v Montaži spoznali, da je potrebno preseči egalitarni sindrom, ki je dosedaj spoštoval enakost kot naravni fed stvari. Ta se je odražal skozi zapletene mehanizme raznih ko-fnisij, ki kljub vsemu niso uspe-vale razrešiti nekaterih predlo-! gov in jih ustrezno finančno ovrednotiti. Kot nam je povedal ! Andrej Sever, sicer bivši pred-j sednik komisije za inovativno dejavnost in sedanji »tehnični« sekretar, se je v preteklosti srečeval z vrsto problemov, ki so »minirali« uspešno in sprotno razreševanje, bolje rečeno, ocenje-l vanje predlogov in njihovo vred-I Rotenje. Posledica tega so štirje predlogi, ki so jih razrešili in ovrednotili šele po dobrih dveh letih. Tu se je vključil eden od inovatorjev Emil Habith, ostali Sogovorniki pa so mu pritrdili, da predlogi sploh niso bili sporni Po tehnološki plati, saj so jih Preizkusili, še preden so prijavili kot tehnične izboljšave. Sicer pa je to že kar praksa Montažinih inovatorjev. To pa predvsem zaradi prej omenjenega togega reagiranja komisij, samoupravnih organov, pa tudi vodstva organizacije. No sedaj se je položaj bistveno spremenil, pravi inž. Miran Šajt iz konstrukcijskega oddelka, sicer predsednik komisije za inventivno dejavnost. »Mi . smo si zadali nalogo, da obsto-i ječe predloge tehničnih izboljšav razrešimo v čim krajšem času in j'h ustrezno ovrednotimo. To smo uspeli, delavski svet pa je naše predloge podprl. Pri nas si-cer ni moč govoriti o inovacijah, ampak predloge razvrščamo med tehnične izboljšave, kar tudi so. Predlagatelju izplačujemo nagrade na osnovi izračunanega prihranka za obdobje petih let. Če pa neposrednega finančnega učinka ni moč ugotoviti, predlog točkujemo in na tej osnovi izplačamo nagrado. Poleg tega je delavski svet potrdil Predlog, da se delavcem, ki so Predlagali izboljšavo, dodeli dodatna osebna ocena od 1 do 5-tih odstotkov za obdobje enega leta«. »Veste za učinkovito delo. Predvsem za razmah te dejavno- sti, je potrebno več pogojev. Po moji oceni, kot bivšega predsednika in sedanjega tajnika, ta aktivnost ne more temeljiti na enem samem človeku, ki je tako-rekoč deklica za vse. Priznam sicer, da je en del krivde bil tudi v delu komisije, da so se zadeve odvijale tako počasi, vendar moram v isti sapi opozoriti , da posamezne službe, ki bi morale spremljati te aktivnosti, niso odi- Emil Habith je s tehnično izboljšavo orodja za izsekova-nje cevnega nosilca motorja za aksiali«« ventilator, prihranil (preračenano na 5 let) 35,100.000 dinarjev. Na osnovi prihranka je prejel nagrado 3,100.000 dinarjev. Pri načrtovanja orodja za izdelavo cevnega nosilca, ki je bilo prvotno predvideno za izdelavo enega kosa v eni operaciji, je predlagal spremembo orodja, ki omogoča izdelavo dveh kosov v eni operaciji. S tem se cena orodja ni povečala, zmanjšal pa se je izdelovalni čas. grale svoje vloge. Položaj se je sedaj bistveno spremenil. Na eni strani imamo močno podporo s strani vodstva, po drugi pa so izredni interes za spodbujanje inventivne dejavnosti tudi strokovne službe, še zlasti mladi inženirji. Plod tega so navsezadnje razrešeni in ocenjeni predlogi iz preteklosti in spremljanje novih predlogov. Nismo pa ostali samo pri tem, čeprav je predsednik komisije izredno zaseden s svojim rednim delom, kljub temu že pripravljamo akcije, za uspešno razreševanje nekaterih problemov. Resda smo naredili določen premik tudi pri samem nagrajevanju tehničnih izboljšav, ki prevladujejo med predlogi, moram povedati, da so tudi tu potrebne določene spremembe. Po moji oceni bi se morali zgledovati po najbolj uspešnih organizacijah na področju inventivne dejavnosti v našem okolju sta to nedvomno TAM in Tovarna stikalnih naprav, ki imata urejeno nagrajevanje in profesionalno spremljanje in spodbujanje množične inventivne dejavnosti.« »Moram povedati, da smo sorazmerno mlad kolektiv, če se dotaknem problema odnosa med »razvojniki« in proizvodnjo ali inovatorji, se mi v razvoju ali konstrukciji zavedamo, da se praksa in teorija dopolnjujeta. Zato so vezi med nami in proizvodnjo vse tesnejše. Kar bo prav gotovo tudi eden od spodbujevalcev inventivne dejavnosti. Res je sicer, da se srečujemo še z določenimi problemi, tu mislim predvsem na prototipno delavnico, vendar upam, da bo tudi ta problem v kratkem razrešen.« Božji mlini so mleli počasi Eden najbolj agilnih inovatorjev v Montaži, je nedvomno Emil Elabith, sicer tehnolog na mestu delovodje v orodjarni, je takole povzel svoje izkušnje: »Povedati moram, da je moj cilj v prvi vrsti izboljšati, poenostaviti in poceniti samo proizvodnjo. Zato pri svojem delu zmeraj poskušam najti najbolj racionalne rešitve. Prve predloge sem dal že v letu 1981. Resda so jih komisije obravnavale in v večini primerov tudi ugodno ocenile. Toda čas, ki je potekal od prijave do obravnave, je bil dve do tri leta, kar pa je izredno dolgo. Poglejte, takšen odnos je bil izredno destimulativen. V večini primerov, jaz svoj predlog, preden ga dam v obravnavo, preizkusim. Ko »zadeva Spila«, predlog posredujem komisiji. Čeprav je delo komisije s tem bistveno olajšano, saj ima podatek v bistvu preverjen, je nepotrebna administrativna procedura povsem odveč. Ravno to počasno razreševanje predlogov je destimulativno delovalo na nas same. Če sem iskren, smo mi uvedli vrsto izboljšav, ki jih sploh nismo prijavili kot tehnološke izboljšave. To predvsem zaradi teh administrativnih zapletov in procedur. Hvala bogu se je položaj v zadnjem času bistveno spremenil na bolje.« Likavec Jože je bil kar direkten, po njegovi oceni so ti zapleti bili realen odnos firme do množične inovativne dejavnosti. Kot pravi, v preteklosti ni bilo potrebe po inovativnosti, toda sedanji zalet je potrebno nadaljevati. Po njegovi oceni ni problem pritegniti tudi drugih delavcev, ki se bodo prav tako odzivali ob vprašanju, kaj je z zavistjo in nevoščljivostjo, ki je pogosto pri- Jože Dikaučič in Jože Fangr-čič sta s predlogom spremembe stenskih aksialcev prihranila 6,450.750 dinarjev, višina nagrade, ki sta jo prejela, znaša 396.000 dinarjev za vsakega. V rešitvi sta nosilce zaščitnih mrež spremenila, tako da ni več potrebna pritrdilna ploščica in di-stančna pua, varjene matice pa sta zamenjala s pritrdilnimi. S tem sta izboljšala kakovost ventilatorjev in poenostavila sestavo. šotna ravno pri javnem objavljanju denarnih nagrad. (V razvitem svetu namreč ne prakticirajo javnega nagrajevanja inovativnih predlogov ravno zaradi omenjenega blokirajočega dejavnika.) Naši sogovorniki pravijo, da se s tem problemom ne srečujejo preveč izrazito, nekateri so zatr- Nedeljko Kapelj in Stanislav Zorc sta predlagala izdelavo naprave za vzdolžno in obodno varjenje pločevin po C02 postopku. Predlog je bil ovrednoten z 78 točkami, kar znaša 4,281.190 dinarjev nagrade. Krožki za izboljšanje poslovanja IMP je pokrit! i Gornji naslov je simboličen, namreč skorajda vse delovne organizacije znotraj sistema IMP so se že na takšen ali drugačen način vključile v ciklus usposabljanja delavcev (nekatere to načrtujejo | * kratkem) za vodenje krožka za izboljšanje poslovanja, kijih izvaja Zavod za produktivnost iz Ljubljane. Nekje je poteklo že nekaj časa °d tega drugje manj, vendar skupine še niso zaživele, vsaj avtorju teksta to ni poznano. Čeprav smo se pripravljali in se še pripravljamo za redno spremljanje aktivnosti krožkov in objavljanje njihovih rezultatov. Blokada Ob predstavitvi uvajalnega seminarja in demonstraciji rezultatov y Panoniji, sem se podrobneje razpisal o organizacijski mikroklimi, ki )e potrebna za učinkovito delovanje krožkov. Tokrat sem sodeloval na predstavitvi potencialnih vodij krožkov iz ljubljanskih delovnih J Organizacij IMP-ja. Prvi vtis je sicer zopet izreden, saj je tako že a. Ponavadi ob zaključku usposabljanja in predstavitvi rezultatov. Priz-£ nati je potrebno, da so tudi vodilni pokazali določen interes, že j s samo udeležbo na predstavitvi. j] Toda ob pogledu na popisane plahte papirja, ki so osnovni »de-p, lovni pripomoček« krožkarjev, mi je padla v oči posebna plahta j Problemi ob udeležbi na seminarju. Naštetih je bilo nekaj čez dvajset. £ai so gledali ... drugi so predavali. Očitno je bilo, da udeleženci, vsaj nekateri, niso prišli povsem prostovoljno. Poimensko, jih sicer ne bom navajal, ker me bo morda spet kdo okaral, kako da pišem take »pizdarije«. Skratka eden od odgovorov je bil »stalno eni in isti«. Že ta odgovor kaže na to, da ni bil cilj izbora po sproščanju kreativne iniciative, ampak bolj zagotoviti udeležbo reda radi. Morda to tudi dokazuje, da so tisti zares kreativni ostali nekje na obrobju, blokirani kot so bili dosedaj. Da izbor ni bil povsem »ta pravi«, dokazuje število prijavljenih (teh je bilo 24) in število dejanskih udeležencev (17). Vse to je dokaj neugodno delovalo na začetno vzdušje pri delu skupin. Kot smo izvedeli, je bilo na samem začetku potrebno najprej prebroditi, to začetne blokade in nezainteresiranost. Skratka uglasiti ekipo. To je bilo uspešno in rezultat zaključnega dela je bil pozitiven. Če se povrnemo nazaj, k prej postavljenemu izhodišču, pa se le poraja dvom v uspešnost in oživitev dela skupin. Namreč v krožku, so bili le ljudje, ki se nahajajo na nižjih vodilnih mestih, kar pa še ne jamči uspeha. Skratka, sformalizirana struktura. Kljub vsemu pa so si ljudje le pridobili določena funkcionalna znanja, kidajejo upanje na uspeh. Kot primer bom tukaj izpostavil Klimamontažo, kjer je vodstvo že spoznalo koristi množične inovativne dejavnosti. Kot dokaz, je njihov poskus oživitve podobnega krožka po vzoru, ki se ga prinesli iz ravenske železarne. Da ne bi preveč razpredali, uspešnost krožkov bo odvisna od naravnane strategije vodenja delovnih organizacij. Če bo prevladoval inovativni način, ki daje rezultate na dolgi rok, je uspehe vsekakor pričakovati. Če pa se bo uspešnost delovnih organizacij merila skozi trenutno dohodkovno uspešnost, potem tudi množična inovativna dejavnost ne bo zaživela. Kajti vse bo pač podrejeno trenutni sicer navidezni uspešnosti. Da zaključimo, kljub vsem nevšečnostim, ki so se pojavile na začetku dela seminarja, so ljudje do konca le prišli do določenih spoznanj, ki so pozitivna. Prišlo je do miselnega preobrata in pozitivne orientacije, ki jo je v njihovih sredinah le potrebno spodbuditi in začetni delovni elan izkoristiti. Pomembno, je. da ljudje premagajo sterotip npr. »stalno eni in isti«, pozitivno izkoristijo, in doživijo svojo samopotrditev, da niso zgolj po naključju stalno eni in isti, ampak, da zato imajo tudi možnost kreativnega delovanja in z njimi tudi vplivanja na uspešnost delovne organizacije. To pa seveda ni zastonj. J. Volek dili, da ga niti ne zaznavajo. Nedeljko Kaplja trdi celo obratno: »Veste, kriza je naredila svoje, »kuverte« so vse tanjše, zato so te objave delovale celo spodbudno na ostale delavce. Vse več jih sprašuje o postopku za prijavo predlogov. Skratka materialni motiv prihaja v ospredje, zato mislim, da bi ta trenutek kazalo izkoristiti in zastaviti akcije za pridobitev čim več predlogov. Ob tem pa bi komisija morala nadaljevati svoje delo v sedanjem zagonu. Ko ste omenil zavist, se mi zdi, da je ta nekoliko bolj prisotna na ravni ostalih služb. Seveda je tudi tu potrebno potegniti črto, kot je to že storil eden od prejšnjih govorcev. Tu mislim predvsem, na »starejšo gardo« strokovnjakov, ki je še zmeraj prepričana v svoj prav in je predlog za kakršnokoli izboljšavo njihove teoretične rešitve bob ob steno. To vam pravim iz lastne izkušnje. Pri enem od izdelkov, ki ni povsem dodelan, imam svojo lastno rešitev, ki bi poenostavila izdelek in povečala njegovo funkcionalnost, vendar se s »teoretikom« ne ujameva. Takih primerov je malo, so pa še. Emil Habith je opozoril, na še en problem, pravi namreč, da je še zmeraj močno prisotna miselnost, daje Montaža montažna firma. To pa pomeni, da je montaža tista, ki zagotavlja dohodek, zato so v proizvodnji potisnjeni nekoliko na stranski tir. Skratka ugotavlja tisto, kar ugotavljajo tudi teoretiki (Rus in Jerovšek v knjigi Inovativno podjetje), da inovacija in uspešnost sodita v dva različna koncepta, od katerih se prvi meri na dolge roke, drugi pa na kratke; vsebinsko se inovacija meri s povečano produktivnostjo, uspešnost pa s stopnjo dohodkovne rasti. Ob tem poudaijata, da tudi inflacija sistemsko slabo deluje na inovativnost, da jo sistemsko blokira. Vodstvo podjetja zanjo nima velikega razumevanja, posebno če se bori za preživetje. Inovacija je dolgoročna orientacija; vodstva v podjetjih pa so razen redkih izjem usmerjena na kratke roke. No, Miran Šajt, je poudaril, da so ti okviri preseženi. Povedal je, da vodstvo Montaže vsekakor ni usmerjeno na kratek rok, s čemer se strinjamo tudi mi. Po drugi strani pa je presežena bari-era dominacije montažne dejavnosti v dohodkovnem smislu, saj se dohodkovna uspešnost močno nagiba v prid proizvodnje, ki predstavlja vse večji delež v deležu dohodka Montaže, čeprav je le nekaj čez sto proizvodnih delavcev. Zato nekih zaviralnih dejavnikov v bistvu ni, še posebej zato ne, ker tehnične izboljšave niso povezane z velikimi stroški in velikim tveganjem pri sami realizaciji. Je pa res, da je morda moteče le to, da nimajo prototipne delavnice, nekatere izboljšave pa le predstavljajo določene tehnološke spremembe, Jože Pangrčič, Jože Dikaučič in Edvard Jelenc so s svojo rešitvijo spremenili pritrditev rotoija aksialnega ventilatorja in na ta način zmanjšali težo ventilatorja za 1,6 kilograma in skrajšali čas montaže. Zmanjšale so se tudi zaloge polizdelkov in reproma-teriala. Na ta način so delovni organizaciji prihranili 403,839.805 dinarjev. Za tehnično izboljšavo je vsak od predlagateljev prejel 7.215.270 dinarjev nagrade. ki si jih pogosto zaradi prezasedenosti ne morejo privoščiti. Raspis V tem času se pripravljajo v Montaži na nekatere akcije, ki naj bi spodbudile ljudi k razmišljanju in iskanju rešitev. Prva taka akcija, ki bo v kratkem stekla, je iskanje boljše rešitve za pakiranje njihovih izdelkov, ki je predrago. Skratka, akcija 600 zaposlenih 600 predlogov o pakiranju naših izdelkov. J. Votek NOVI SAD Kmetijski sejem Na kmetijskem sejmu v Novem Sadu, ki je ena največjih tovrstnih prireditev v Evropi, se je predstavila soboška Panonija. Po besedah Danila Kalamatja sejem sicer ni dosegel tiste kakovostne ravni, kot sojo pričakovali, vendar je bil za Panonijo uspešen. Po komercialni plati je opazno, da se je interes bistveno zmanjšal, še posebej je to opazno pri družbenem sektorju, ki se ne zanima za sodobno tehnologijo zaradi že znanih težav. Nekoliko večje je bilo sicer zanimanje zasebnikov, vendar kot kaže bolj na informativni ravni. Če smo zapisali, da je bil sejem za Pononijo uspešen, potem to velja za dve priznanji in sicer zlato plaketo za sejalnico Becker za direktno setev in srebrno plaketo za sekalec bal. :v Sekalec bal Sejalnica za direktno setev Jat - Beograd Mi smo »brača« Prva faza pri koncu V teh časih političnih zapletov v Jugoslaviji, je pisca teh vrstic nekoliko presenetil nastop IMP-jevih monterjev v Beogradu. Presenetljivo je tudi zaradi tega, ker se nekateri prvič pojavljajo v tem prostoru (v mislih imam mariborske monterje). Ne glede na »vroč« teren, na katerem se nahajajo monterji, ni namen tega zapisa širše razglabljati o teh zadevah, saj si bralci o tem lahko ustvarijo popolnejšo sliko preko drugih, zato kompetentnejših medijev. Dvakrat začeli »Frdamana kotlovnica« Prvi del poslovne stavbe JAT-a Montaža JAT se je do sedaj ponašal z elitnimi poslovnimi prostori v kongresnem centru Sava. Toda, na eni strani jih je začela dajati prostorska stiska, na drugi pa intenzivne priprave Beograda na vrh neuvrščenih, kar je vodilo JAT-ovce k odločitve o novih poslovnih prostorih. Sam projekt. je na veliko zastavljen, kar smo se lahko sami prepričali. Zaključili pa bodo, kot vsaj v tem trenutku kaže, glede na finančno moč, le prvo fazo. Ta faza je bila za nas tudi zanimiva. Na gradbišče sem prišel skupaj z Edom Vidmarjem in Marjanom Križanom, ki sta me počakala v Beogradu, zatem smo odšli s kombijem sicer znamke Ford na gradbišče. Kot sem pozneje zvedel, je kombi na svojih gumah občutil bes skrajnežev, kot temu pravijo v političnem žargonu. V času vrhunca minti-gaške evforije so mu namreč prerezali gume. Sicer pa monterji kakih posebnih neprijetnosti nimajo, saj jih, kot pravijo, politika ne zanima in tudi ne pogovarjajo se o njej. Povsem korektno, celo prijazno so jih sprejeli tudi v hotelu. Skratka kombi je bil edina žrtev. Zapis o gradbišču bo potekal nekoliko drugače, kot ste jih bili vajeni doslej. Pisec teh vrstic, je namreč preživel med našimi monterji skoraj cel delovni dan. Med vožnjo na gradbišče po precej praznih ulicah predmestja bolje novega Beograda ni bilo čutiti kake posebne slavnostne atmosfere, čeprav je bil dan pred dnevom mladosti. Pričakoval nas je vodja montaže Bojan Žunko. Odpeljal nas je po blatu in mlakužah do svoje »druge reprezentančne« pisarne, kjer sta uradovala tudi predstavnik Energoinženiringa (»deloda- saj v njej monterji mariborske Montaže in Elektromonterja pospešeno zaključujejo svoja dela. Kmalu pa bodo začeli tudi monterji Dvigala z montažo dvigal. Na gradbišču so še monterji Kli-mamontaže, ki zaključujejo s klimatskimi razvodi. počasni in neprilagodljivi. Posebna ovira pa so razne napake, ki bi jih morali odpraviti za normalno delo montažerjev. Kot primer je navedel prebijanje lukenj za vodovod. Kljub pravočasnemu naročilu prebijanja, jih ni bilo na spregled več kot teden dni. Za to so se monterji, ki očitno niso vajeni tako slabega dela gradbinca, sami odločili za prebijanje, samo, da bi hitreje delali. Takih »cak« si je gradbinec, kot so povedali monterji med ogledom gradbišča, privoščil celo vrsto. Matjan Križan je bil kar nejevoljen, ko je slišal raport svojih sodelavcev. »Kot kaže bomo morali kar za nekaj časa potegniti, je zamomljal v svoje košate brke. »Verjetno res«, mu je pritrdil predstavnik Energoinženiringa, čeprav pripomb na vaše delo ni nobenih«. Jasno, da se s tem odgovorom ni zadovoljil. No kakega posebnega nategovanja v tej smeri več ni bilo. Edo Vidmajer in Bojan Žunko sta v tem času že razpravljala o dobavi manjkajoče opreme, ujel sem, ravno pogovor o naročilih ogledal. Spotoma Pisec teh vrstic, je zavil malo po svoje, saj so poleg mariborskih monterjev na gradbišču bili še drugi naši monterji, kot je zapisano v uvodu. Mimogrede sem se pogovarjal z električarji, ki so s potekom del kar zadovoljni. Očitno se glede na specifiko svojega dela srečujejo z manj problemi kot strojniki. V glavnem so bili še kar zadovoljni, čeprav je tudi njih motil velik nered na gradbišču. Ko sem tako postopal od skupine do skupine, sem vzel iz svoje službene »bisage« fotoaparat, saj je že bil čas, da tudi kaj fotografiram. Nakar me obkrožita dva mladeniča, in me prosita za fotografiranje. Najprej sem jima pojasnjeval, da nisem dvorni fotograf, če pa to že, sem pač fotograf posebnega »dvora«. Toda moja polomljena srbščina, kot tudi njuna, ki ni bila bogsiga-vedi kaj, ju ni mogla prepričati, da sem ju vprašal v kakšni pozi. Še preden sem to izustil, sta se postavila in jaz sem ju »školjoc-nil«. Potem sem jima predlagal še eno bolj delovno pozo, tudi v tej sta se hitro znašla. Zatem sta me spraševala, odkod, da sem, ko sem jima povedal, sta kot topa izstrelila, midva pa iz Kosova. Pa ja ne boš »zajebal«, da nama ne bi poslal slik, saj mi smo »brača«. Izstrelila sta naslov Po ogledu gradbišča in vseb pogovorih, je bila pot v Beograd zanimiva še po nečem. Da ne boste mislili, da po ogledu Beograda, ne, zato mi je zmanjkalo časa, da bi se potepal in morda kaj zanimivega zabeležil iz beograjskih ulic. Zame je bil poseben izziv sestanek z monterji, ki sta ga imela Marjan Križan in Edo Vidmajer. Skratka pogovarjali so se o problemih, ki najbolj žulijo monterje. Priznati moram, da nisem bil v vlogi aktivnega zapisnikarja, vendar problemi, ki so jih monterji najbolj izpostavljali so mi ostali v spominu, zato jih na kratko povzemam. Vsekakor, je bil prvi in osnovni problem, s katerim so začeli terenski dodatek, ki ne zadostuje niti za dobro suho malico. Kot so poudarili, če bo šlo tako naprej, ne bo dovolj niti za škatlo cigaret. Zatem so se dotaknili prenizkega regresa, ki so ga dobili. Na ti dve vprašanji so kar takoj dobili odgovor, na eni strani, da se dela na drugačnem izračunu in izplačilu terenskega dodatka, po drugi pa tudi o doplačilu regresa. Potem so se še dotaknili nekaterih sindikalnih aktivnosti, za katere se jim zdi da so prikrajšani, predvsem pri akcijskih prodajah. Opozorili so, da bi pri teh inflatomih gibanjih in vse manj vrednem terenskem dodatku morali ponovno dobiti nadomestilo za pralni prašek za pranje delovnih oblek. Starejši monterji so izpostavili, da je tempo zanje že prehud, resda spoštujejo odločitev večine in delajo po dogovoru tudi ob nedeljah. Zato, ker tak napor že s težavo prenašajo, naj bi na tako oddaljen teren šli mlajši. Lotili so se problemov na samem gradbišču, kjer so opozorili na predolgo čakanje in neodzivanje gradbinca na njihove potrebe. Za konec so se dotaknili še počutja v okolju in povedali, da problemov nimajo, ker se preprosto v politiko ne spuščajo. Čeprav je bil sestanek brez dnevnega reda, se mi je zdel izredno zanimiv, ni imel neke samoupravne teže, ljudje so preprosto povedali svoje probleme, na nekatere so dobili odgovore. Po vestnem zapisovanju Eda Vidmajerja pa sem prepričan, da bodo dobili tudi na ostala zastavljena vprašanja. »Mirno« - raport jalca« Montaže in Hoje, ki je prevzela notranje opremljanje). Nekoliko nenavadno za gradbišče, toda kljub vsemu smo bili postreženi najprej s kavico, ki nam jo je »zrihtal« predstavnik Energoinženiringa »višja kom-petentnejša instanca« je pribil Bojan Žunko. Žatem so se začeli pogovori, ki jih je pisec teh vrstic poslušal in si tu in tam kaj zabeležil, v glavnem pa zapomnil in jih sedaj spravil na časopisni papir. Edo Vidmajer, Matjan Križan in Bojan Žunko so najprej kronološko preleteli dogajanja v času, ko se niso videli. Največ pozornosti pa so namenili zaključku posla in analizi možnosti, da se selijo ob predvidenem roku z gradbišča. Bojan Žunko, je po krajši ocenitvi trenutnega poteka, sicer poudaril, da rok ne bi smel biti vprašljiv, žal pa ne bo-šlo, preprosto zaradi izredne neučinkovitosti in slabe organiziranosti gradbincev, ki pač ne morejo iz svoje kože in so izredno je Edo zavrtel telefon in komercialista v Mariboru opozoril, naj rezervira ogledala in mu povedal, da bo točne mere sporočil naknadno. Bojan je po Edoto-vemu pogovoru zagodel, da ne-glede na to, da bi predvideni rok lahko držali, enostavno z t.i. »fino montažo do 16. junija že ne bo nič, ker zgradba še ni pod ključem. Tega pa ne bodo prej delali, saj nihče ni tako neumen, da bi mu drugi pljuvali v žep, s tem, da bi »pljunili« posamezne elemente v svojega. Kar tako mimogrede se je oglasil predstavnik Hoje, ki je ravno zapisoval v dnevnik, da so mu ponoči ukradli celo paleto (števila, ali kvadrature si nisem zapomnil) uvoženih stopnic, in preklji-njal. čez varovanje objekta. Nekaj malega, je šlo tudi monterjem (stikalne plošče z dveh ali treh »fenkolov« - klimatov. S tem, pa je bil delovni del protokola za nami. Odpravili smo se na gradbišče od etaže do etaže. Ogledi so bili podrobni. Sledili so pogovori z monterji. in me na vse kriplje vabila na kavo, toda povabila nisem sprejel, slike pa sem jima obljubil. Ko sem prišel do kotlovnice, sem naletel, na starejše monterje, ki so tuhtali in sočno preklinjali projektante, ki so kar naenkrat vse nabasali v kotlovnico, »ti pa se zdaj najebavaj s cevovodi«, pravi eden od starejših monterjev, in pokaža na enega od cevovodov: »saj to ja ne bo nikak špilalo, kje je le mel glavo, koje to risal. Kak, je glavno, ka de tehnično špilalo, oni pa se naj zaletavajo z glavami v cevi,« zagode. »Veste pun kufer že man totega Beograda, pa tudi težko mi že pade od zore do mraka. Vam povem zvečer že imam take noge, da mi ne grej o delavski »šuhi<- z noge. S kakšno težavo pa se preobujem«. »Zdaj bi že-lahko malo mislili in na nas stare držali bliže domu«, pripomni drugi. Počasi smo se vzpenjali iz kleti proti vrhu do petega nadstropja, do strojnice na vrhu. Med vzponom in pogovori o še potrebnih delih v posamez- nih etažah, mi Bojan Žunko pove, da Montaža dela vse strojne instalacije, razen razvod-nih klima kanalov, ki jih dela skupina Klimamontažnih monterjev. Kot je povedal, jim je primanjkovalo monterjev, zato so ta del posla odstopili Klima-montaži. Spotoma sem naletel na vodilnega monterja Klimamontaže Blaža Rožmana, ki je povedal, da v glavnem njihova skupina dela po terminskem planu in da kakih posebnih težav nimajo, razen tistih, ki se zmeraj pojavljajo pri neusklajenih projektih, ko zmanjkuje prostora za vse instalacije. Začetek dela je bil sicer predviden za lanski september, vendar so takrat z deli prekinili, ker je investitor spreminjal projekt. Ponovno se je gradbišče odprli sredi januarja. V strojnih instalacijah, je prišlo do nekaterih bistvenih sprememb. Prej je bilo predvideno radiatorsko ogrevanje, sedaj pa klimatski način. Prav tako se je za nekoliko povečala zmogljivost. Po prvotnih načrtih objekt ni bil klimatiziran, sedaj pa je. Ko smo prišli do vrha smo se srečali z monterji na strojnici, v kratkem so predali svoj »raport«, zatem pa so bentili, čez prevoze, vendar bolj za šalo kot zares. Po ogledu smo se vrnili v osrednjo »rezidenco«, kjer so se vodilni še enkrat dogovorili o nekaterih zadevah na gradbišču. Potem pa so začeli pogovor o načinu predaje objekta. Namreč od predstavnika Energoinženiringa so zahtevali po- Elektromonter Prav tako kot monterji strojnih instalacij so bili tudi elektro-monterji prvič na gradbišču že v septembru. Ta pravo delo pa se je začelo po besedah Franca Rebolja v drugi polovici januarja. Sami delajo vse elektro instalacije jakega in šibkega toka ter instalacijo za klimatizacijo. Oba sogovornika sta poudarila, da so bile prve pogodbe podpisane septembra, po teh pogodbah so v Elektromonterju naba- Le kaj še rabiva? vili že določeno opremo, venela* ^ je po preprojektiranju bila poti * pisana nova pogodba. Raze« tega pa so bile tudi drugačn) zahteve. Po besedah Franca R° bolja, je bil objekt s 4500 kv«; , dratnimi metri predviden za 50*: 01 delavcev, zatem pa so predvideli v za 900 delavcev. To pa je poteg P nilo za sabo določene spre. 0 membe. No kljub vsem težavam pri nabavi materiala, ki so g* f morali glede na nove projekt) p spreminjati, ni nevarnosti, da m bi bili sposobni objekta do rok« zaključiti. Vendar se tudi p( elektromonterjih zapleta zarad ^ drugih izvajalcev. Razen proble a mov z opremo, ki so jo naročili r po starem projektu, še zmeraj n dobro sledijo terminski načrt p Na gradbišču dela okrog 20 mori n teijev. Delajo po 12 ur na dar Q Tudi Franc Rebolj je poudari) da kakih problemov niso imel« ^ drobnejšo informacijo o načinu predaje. Predvsem papirjih, ki so potrebni in o razlikah, ki nastopijo pri načinu predaje, če te sploh so. Pogovor je nanesel tudi na preizkuse posameznih instalacij. Prej omenjeni predstavnik, je lahkotno zamahnil z roko češ saj bo šlo, o tem ni dvoma. Toda montaževci se niso strinjali. »Ne mi bomo preizkuse naredili in zagotovili vse tisto, kar je projektant v rešitvah predvidel. Kajti brez kakovostnih meritev in preizkusa delovanja, je za nas, kot da bi gradbišče zapustili na polovici gradnje. Pa tudi na tak poceni način tudi ne mislimo zapraviti svojega imena«, so pribili. No v tem času je mene pot še pred opoldansko malico zanesla med kontejnerje k vodji montaže iz Elektromonteija Francu Rebolju. Pritoževal pa se je nad slabo oi) v ganizacijo na gradbišču. Vend«, j. delavci so se na to že nekak1 p navadili in probleme jim j uspeva sproti reševati, čeprav W u ravno zaradi slabe organizirane ^ sti gradbinca prišlo do zamikj gradnje. Bolj moteče za delavc* p pa je, kot nam je povedal, hran«' ki je izredno slaba. Ves dan p'e' n bijejo na gradbišču ob obrok) suhe hrane, ker toplega obrok* v ni bilo moč organizirati. Z narrtf ^ stitvijo pa pravi niso imeli večji* Q problemov. i j Ob delih predvidenih v p° a godbi, bodo opravili še nekateri Q dodatna dela predvsem zunanj1 ^ razsvetljavo. Skratka, monterji IMP-ja zmogli izredno zahteven po* j, t, is«1-, v izredno kratkem roku, ki bi g t( tudi v dogovorjenem roku po' sem zaključili, če bi ne bilo p° trebno čakati na ostale izvajale)' predvsem gradbince, ki se za p11' >r, tisk JAT-a, ki vztraja pri dog0' j, voljenem roku kaj malo ztn£' e nijo. Glede na to, da so beton^ ‘ n okviri t.i. druge faze, že zaklju' p čeni je bilo pričakovati, da ^ bodo monterji preselili le v se j sednjo klet v isti zgradbi in zače' ^ z montažo na drugi fazi. Severi« ^ bi jim posel bil dobrodošel, veri' dar, zataknilo se je pri vlaga'0 v lju, ki mu je zmanjkalo naložbri n nega denarja. Zato še vse skup«) Q visi v zraku. , n J. Vote* m Elektrikarji vsak na svojem ko A ' -------- I TIO ! l Posodobitev tehnologije izdelave stranic j aluminijastih rešetk Za aluminijaste prezračevalne rešetke lahko rečemo, da so naš H vsakdanjik, saj jih srečujemo tako doma, kot med potjo in na E delovnem mestu. Ker v zadnjem času nenehno naraščajo zahteve I tujih kupcev po različnih dimenzijah in oblikah prezračevalnih reji šetk, smo se v DO TIO Idrija skupaj s Fakulteto za strojništvo 'j y Ljubljani odločili za posodobitev tovrstne proizvodnje. Razlog za to j|| je sedanja neustrezna tehnolgija izdelave, ki omejuje proizvodnjo || tako količinsko kot kakovostno. S posodobitvijo bomo bistveno Pj povečali obseg proizvodnje, kvaliteto izdelkov, zmanjšali stroške ' izdelave, skrajšali celoten proizvodni proces in nenazadnje s cenovno konkurenčnimi rešetkami zopet pridobili večji delež domačega tržišča. To pa so pomembni dejavniki za uspeh, tudi na zahtevnem ja> konvertibilnem tržišču, kateremu je potrebno ponuditi cenene iz-)1 njej niso možne večje izboljšave J v smeri povečanja proizvodnje in jjjr boljše kvalitete izdelave, smo se odločili za povsem novo tehnolo-J ško postavitev z visoko stopnjo ,j). avtomatizacije izdelave, ki jo •, omogoča nova konstrukcija pro-* fila M 3407. jj. Na novem profilu ostanejo tri ,(|i tehnološke operacije: gj - žaganje na dolžino pod ko-■j, ,tom 45°, |(, - prebijanje lukenj 03,5 x 3, ,£i - prebijanje vgreznin 04,5. 'p. Pri nekaterih izdelkih ni ope-0. racije prebijanja lukenj. Pozicija |£, lukenj po prerezu je vedno ,jj. enaka, spreminja pa se njihova ■J, medsebojna razdalja po dolžini $i Profila. 4 KONCIPIRANJE m NOVE obdelovalne li-nije e. Zaradi potreb po čim hitrejši l£. vključitvi nove linije v proizvodni njo ter njeni fleksibilnosti smo se 1 odločili za modulni način gradeč nje nove obdelovalne linije, ki jo sestavljajo: - vertikalno skladišče profilov dolžine 5 m, - dve prebijalni enoti za pre-bijanje vgreznin 04,5 in lukenj '] 03,5x3, - linearni .podajalni modul j s koračnim motorjem, j - dve pnevmohidravlični ža- : i gaini enoti, - sistem za izmotavanje ] odrezkov, j - odvzemni manipulator | z X in Y osjo, ki je namenjen za I °dvzem in šaržiranje odrezancev | °z. obdelovancev, F Glede na zgoraj navedene ele-1 mente obdelovalne linije smo iz-1 delali tri različne koncepte ce-j lotne linije, na podlagi katerih smo po temeljitih analizah line-i arnega in nihajnega podajalnega gibanja žage ter tehnoloških zahtev izbrali linearno gibanje žag. Temu v prid govori dejstvo, da se ob neizenačitvi nihajnih mas na strojih pojavljajo tresljaji, ki negativno vplivajo na celotno postrojenje. Linearno gibanje lažje in boljše krmilimo ter pozi-cioniramo, pa tudi zadnji raz- vojni trendi v svetu gredo v tej smeri. Na centralnem delu stroja sta nameščeni dve žagalni enoti pod kotom 45° glede na smer gibanja profila, linearni podajalni modul, ki ima funkcijo vodenja profila skozi prebijalni enoti do mesta razreza in odvzemni manipulator za odvzem in šaržiranje odrezancev. Prebijalni enoti sta dve, pri tem je nujno potrebna le ena, druga rabi za racionalizacijo podajalnih gibov in s tem skrajšanje izdelovalnih časov ter daljšo življenjsko dobo ključnih elementov linearnega modula in nožev prebijalnih enot. Progra-mabilna enota krmilnika koračnih motoijev omogoča, da lahko v najkrajšem času, brez posegov na liniji začnemo z obdelavo nove dolžine stranic z drugačnim številom lukenj oz. novega izdelka. KONTRUKCIJSKA ZASNOVA IZBRANEGA KONCEPTA Pri konstruiranju enote za žaganje je glavna omejitev zahteva, naj zobje režejo v smeri, ki ne bo povzročala srh na mestu vstavljanja plastičnega traka. Plastični trak rabi za vgradnjo lamel. Ustreznega reza se s horizontalnim linearnim transiacij-skim gibom ne da doseči, vertikalni gib pa je omejen s kritično točko konture krožnih žag. Tako pridemo do ugotovitev, da je potrebno žagati ped kotom, katerega velikost je odvisna od premera krožnih žag, zmožnosti doseganja ustreznega odreza in od konstrukcijskih omejitev. Konstrukcijsko omejitev predstavlja razmerje polmera žage (D/2) proti kosinusu nagibnega kota (cos alfa) vodil žagalne enote. Pri nagibu za kot alfa je potreben dodatni prazni podajalni gib žage. ki je enak razliki kvocienta polmera žage proti nagibnemu kotu in polmeru žage. Iz tega sledi, da gre velikost praznega giba pri kotu 90° v neskončnost. Te ugotovitve veljajo le, ko gre smer osi krožne žage proti najbližjemu robu Al profila. Ker pri tem ne dosežemo ustreznega odreza, smo smer gi- banja osi krožne žage dvignili nad Al rofil, s tem pa se prazni gib poveča. Na podlagi ugotovitev, preračunov ter preizkusov smo določili kot nagiba linearnih vodil krožne žage 40°. Pri tem znaša prazni gib 160 mm in delovni gib 60mm. OPIS DELOVANJA NOVE PROIZVODNE LINIJE Celoten sistem nadzira in krmili krmilnik koračnih motorjev POSAB 2000. Pomik Al profila (Z-os) in manipulator za odvzem odrezancev so gnani s koračnimi motorji - RDM 51122/50, - RDM 51117/50, - RDM 5913/50. Pogon prebijalnih enot je hidravličen v X in Y smeri. Podajalni gib krožnih žag opravljajo pnevmohidravlični cilindri, ostale pogonske enote so pnevmatske. Z aktiviranjem tipke START in na podlagi signala iz pnevmat-kega senzorja na vodilu profila se odprte klešče linearnega podajalnega modula pomaknejo za določeno programirano vrednost v Al profil. Ko klešče primejo profil, se zavora, ki fiksira profil ob vodilo odpre in Al-profil se po programu premakne do prve prebijalne enote (PE1), kjer se prebijejo čelne vgreznine 04.5 mm in stranske luknje 03.5 x 3.Matricaprebijalnihenot se pred prebijanjem dvigne in po izvedeni operaciji izpusti, ter s tem omogoči nadaljnji pomik profila po programu. Pogoj za pomik dajo induktivni senzorji, ki so nameščeni na prebijalnih enotah (vsaka enota ima tri). Ko je Al profil v coni žaganja, kar zazna drugi pnevmatski senzor, se v primeru prvega odreza (pri-rez) aktivirajo levi in desni zgornji in stranski primeži, v primeru odreza pa še primež za pridrže-vanje odrezka. Primeži imajo nalogo, da Al profil pritisnejo ob vodilno matriko, kar je pogoj za doseganje kvalitetnih rezov. Po opravljenem odrezu z žago 1 in žago 2 in po sprostitvi primežev se izvrši izmet odrezkov s pomočjo izmetnega mehanizma. Izdelano stranico pa se s po- močjo vakuumskih prijemal na odvzemnemu manipulatorju odpelje na programirano mesto na paleto odrezancev. Ker je profil daljši kot linearni podajalni modul, se med obdelavo izvrši večkratni preprijem klešč po profilu, ki je izveden tako, da se najprej aktivirajo vsi primeži in zavora, klešče se odpro in pomaknejo za programirano vrednost ponovno v profil. Nato se celoten postopek ponovi. Celoten potek obdelave nadzira 37 senzorjev (Reedovi releji na pnevmatskih cilindrih, brez-dotični in duktivni senzorji in pnevmatski senzorji), ki so povezani s krmilnikom. Za krmiljenje hidravličnih in pnevmatskih raz-vodnikov je potrebnih 41 izhodov iz krmilnika. Pogon žag je izveden s pnevmohidravličnimi cilindri. Na vsakem cilindru so nameščeni trije Reedovi releji za zaznavo prednjega in zadnjega končnega položaja žag in za preklop hitrega podajalnega giba žage v počasen delaven gib. REZULTATI RAZVOJNE NALOGE V DO TIO izdelamo letno približno 21.000 aluminijastih rešetk za domače tržišče in 7000 rešetk za izvoz. V strukturi naročil za domače tržišče je 95 odstotkov rešetk, ki vsebujejo dve delovni operaciji pri izdelavi stranic in to žaganje na dolžino in prebijanje lukenj 0 3,5 X 3. 5 odstotkov pa je rešetk še z dodatno vgreznino 04,5. V strukturi izvoza so naročila rešetk, ki približno 70 odstotkov vsebujejo vse tri operacije na stranicah (žaganje,prebijanje0 3,5 x 3in0 4,5) in 30 odstotkov z dvema operacijama (žaganje, prebijanje 03 x 3,5).Gledenaobstoječinor-mativ smo pri obdelavi stranic z dvema operacijama (žaganje, prebijanje 0 3,5 x 3) zmanjšali čas izdelave za 44 odstotkov, pri obdelavi stranic s tremi operacijami pa za 50 odstotkov. Stroški za razvoj, izdelavo, nabavo tujih in domačih delov ter repromateri-ala so znašali 317,113.135 din. Prihranek na izdelovalnem času 28.000 rešetk glede na petletno nespremenjeno prodajo pa znaša 4481 norma ur. Skupni rezultat uspešnega obratovanja obdelovalne linije (prihranek-stroški) je 579,086.865 din. Pri razvoju, konstruiranju in izdelavi naloge so sodelovali: Ivan Rupnik, dipl. ing. - vodja projekta, Dušan Kastrevc, dipl. ing. - raziskovalec, ES, Aleksander Vehar, ing., Stanislav Koler, Dušan Žgavec, Marko Černilogar, Alojz Rovan. Nesebično pomoč pri reševanju problemov krmilja koračnih motorjev pa je nudil tov. Boris Kuntarič, iz DO TRATA Avtomatika, za kar se mu iskreno zahvaljujemo! dipl. ing. Ivan Rupnik Najbolj zahteven prebijalni del Pogled na stroj: magacin za letve, prebijalni mehanizem, žagi, odna-šalec razrezov in na desni računalnik. OKROGLA MIZA Marketing kot sredstvo in cilj Druga generacija slušateljev je pred nedavnim absolvirala seminar iz marketinga, ki ga je v organizaieji Izobraževalnega centra pripravil mariborski VEKS (sedaj že Poslovna fakulteta). Za zaključek je bila na Rogli, kjer je sicer potekal seminar, okrogla miza, oziroma neke vrste zaključni pogovor, na katerem sta poleg udeležencev sodelovala generalni direktor sozda Boris Gazvoda in dr. Bogomil Deželak iz VEKS-a. Pričakovati je bilo, da bo pogovor ognjevit, da bo skušal nakazati ali vsaj odpreti probleme, s katerimi se tržniki srečujejo v svojih okoljih, vendar smo o tem bolj malo slišali, čeprav so na določene probleme opozorili. Kot uvodničar je najprej govoril generalni direktor Boris Gazvoda, ki je podrobenje predstavil nov koncept organiziranosti IMP-ja kot podjetja. Njegove uvodne besede ne bomo povzemali, ker smo vsebinska izhodišča že objavili. Zatem se je vključil v razpravo dr. Bogomil Deželak, ki je opozoril, da je vsebina seminarskih nalog, ki so jih pripravili slušatelji, pokazala, da so uspešno absolvirali znanja o pravilnem pojmovanju marketinga, kot sodobne oblike tržništva. Skratka pridobili so si znanje o marketingu kot filozofiji. Ob tem je poudaril, da so na uspešnost seminarja pozitivno vplivale reforme na mikro in makro ravni, ki so enostavno približale razumevanje marketinga. Hkrati je opozoril, daje marketing veda, ki se je razvila iz prakse. Jože Vauhnik iz mariborske Montaže, je sicer poudaril, da ni problem v tržnem obnašanju, vendar se tako ne obnašamo, ker nam ni bilo potrebno, to pa zato, kot je slikovito ponazoril, ker nam še zmeraj gre. Skratka, dokler nam bo šlo, nas nihče ne bo prisilil v drugačen odnos, čeprav bi tržno obnašanje lahko dalo bistveno boljše rezultate. Ob tem pa se je spotaknil še ob en problem, ki ga je prav tako ilustriral. »Ali nova organiziranost le pomeni konec dosedanjega načina obnašanja, ko smo se monterji vsak s svojimi »rori«, npr. Ljubljančani in Mariborčani srečali v Trojanah, popili kavico in šli vsak v svojo smer. Lubljančan na sever, mi pa na jug«. Dr. Deželak je bil v svojem razmišljanju dokaj konkreten. Dejal je namreč, da je osnova vsega tržno obnašanje in uspešnost. Ob tem je poudaril, da je organizacijska oblika sicer eden od elementov, ki daje organizaciji določeno širino nastopanja. Toda za tržno uspešnost je v prvi vrsti pomemben motiv. Ob tem se torej zastavlja vprašanje, ali sem se dobro ali slabo obnašal in kaj je tisto, da bo prineslo boljše rezultate. Kot je povedal že prej, ni bilo ovir za agresivnejše tržno obnašanje. Začetek je torej potrebno iskati tu, organizacija pa je tista, ki nam lahko da možnost za takšno obnašanje. Skratka vse je odvisno do motiva. Tu po njegovi oceni sploh ne drži, da bo takšna ali drugačna oblika lastništva že sama po sebi zagotavljala uspeh, če ne bo v ozadju motiva. Presnove so po njegovi oceni dragi projekti, če seveda nimajo jasno zastavljenih ciljev. Za to je potrebna raziskava trga, poznavanje okolja in jasno oblikovan cilj. Brez marketinga in informatike bo takšna ali drugačna oblika organizacije obsojena na propad. Sicer pa je, kot je poudaril dr. Deželak, zatečeno stanje pri nas katastrofalno, ker preprosto nimamo motiva in to motiva na vseh ravneh od vratarja naprej. Zatem so se vrstila vprašanja o uveljavljanju pridobljenega znanja. Iz razmišljanja udeležencev je bilo razbrati vse preveč pesimizma za uspešno uveljavljanje pridobljenega znanja. Vse preveč je bilo tistih, ki so na glas razmišljali, da bodo prizadevanja obsojena na propad. Prepričani so namreč, da je preveč blokad na višji ravni. No, tu je bila ocena dr. Deželaka kar točna, marketing kot poslovna flozofija ne prenaša konfliktnega stanja. Skratka, prišli smo do sinergetike, ki jo zagovarja sodoben način vodenja in ki ga je izpostavil v svojem razmišljanju tudi generalni direktor Boris Gazvoda. Ne glede na vse, kar je bilo rečeno, se mi zdi, da je s svojo mislijo o marketinškem obnašanju in uveljavljanju novega znanja bil najbolj slikovit Jože Vauhnik, ki je nekako takole povedal: »Veste, če bo šlo slabo in ne bo moč uveljaviti svojega znanja, v prepričanju, da bi lahko bilo boljše, se v usodo, da bom jedel travo, preprosto ne bom vdal, kajti še zmeraj sem prepričan, da sem toliko sposoben, da si lahko pridelam kruh, bom šel pač tja, kjer bom kruh lahko pridelal.« Ob tem se je porodilo še kar nekaj vprašanj o motivu, Dr. Deželak je ponovno zastavil eno od vprašanj, npr. množične inovativne dejavnosti, ki je eden od katalizatorjev motiva in uspešnega marketinga v firmi. Skratka ob dobri makroorganizacij-ski zasnovi sistema IMP je še vrsta mikroorganizacijskih, ki pogojujejo uspešnost sistema, seveda ob vsem prej povedanem. J. Votek LIVAR Voda v industriji Združenje za tehnologijo vode Jugoslavije je organiziralo posvetovanje »Voda v industriji«, ki je bilo v Portorožu od 12. do 14. arpila 1989. Na posvetovanju, na katerem so sodelovali tudi tuji strokovnjaki s tega področja, je bila predstavljena tudi tema »Praktični primer obdelave vode in hladilnih sistemih v DO LIVAR«, ki je bila pripravljena v okviru službe energetike v DO LIVAR in opremljena z barvnimi diapozitivi. Tema je bila razdeljena na obravnavo dveh različnih problemov: - Prvi obravnava tretman vode na polodprtem hladilnem sistemu rotacijskega kompresorja, obremenjenim s temperaturnimi šoki (tudi preko 100C). Zaradi temperaturnih šokov in neustreznega tretmana vode (polifos-fati), so se na hladilnikih in ostalih delih ižločale soli v obliki oblog, tako, da so se v nekaj primerih celo zamašile cevi registra hladilnika. Prihajalo je do pregretij sistema in okvar na kompresorjih. Odstranjevanje oblog je bilo povezano z dolgotrajnim in neprijetnim mehanskim in kemičnim čiščenjem. Na osnovi laboratorijskih analiz usedlin in sistemske vode, meritev parametrov sistema in konsultacije s proizvajalci inhibitorjev korozije in izločanja oblog, je bilo vodi dodano sredstvo za preprečevanje tvorjenja oblog in protikoro-zijsko zaščito na bazi polimera in organofosfatov. Obenem pa je bil dodan vodi tudi dispergator zaradi organskih snovi (olja) in bio mase. Pred tem je bil seveda sistem kemično očiščen. Uvedena je bila metoda merjenja korozivnosti s pomočjo testnih kuponov, vgrajenih v sistem, občasno je bil opravljen bio test. Po nekajmesečnem obratovanju in spremljanju korozivnosti je bilo ugotovljeno, da sta sredstvo in koncentracija ustrezna, saj je bila stopnja korozivnosti ob kontinuiranem dodajanju inhibitorja na osnovi dote-čene vode okrog 0,05 mm/leto, kar je v dopustnih mejah. Izločanja oblog ni več, mrtva bio masa in organske snovi pa se odlagajo v bazenu v obliki mulja. Potrebno ie sicer redno kontrolirati zasoljenost sistema in odstranjevati mulj iz bazena, kar sta normalni opravili na polodprtih sistemih. ostale naloge in težave pa so z navedeno rešitvijo povsem odpravljene. - Drugi, na posvetovanju opisani primer, obravnava testiranje treh različnih kemičnih sredstev (inhibitor- . jev) za dodajanje vodi, da se prepreči izločanje soli v obliki oblog, in da se zmanjša korozivnost v sekudarnih polodprtih sistemih eiektropeči, režima 45/60C in 28/36C. Testiranje inhibitorjev treh različnih proizvajalcev smo spremljali z metodo testnih kuponov (korozivnost) in občasno z bio testom, izločanje oblog pa kontrolirali vizuelno. Ugotovljeno je najoptimalnejše sredstvo, ki ob predpisani koncentraciji v sistemski vodi in najnižji ceni na m3 dotečene vode, zagotavlja faktor korozivnosti okrog 0,06 mm/leto. Poleg tega ni opaznih oblog na stenah sistema, pa tudi število bioorga-nizmov na mililiter vode je najnižje. Sistem je stabilen ob potrebni redni kontroli zasoljenosti in meritvah osnovnih parametrov in konce-tracije inhibitorja v sistemu. Obe rešitvi problemov sta temeljili na analizah surove vode, mehčane vode in sistemskih vod, na analizah usedlin in na meritvah parametrov, ki smo jih redno spremljali prek leta in pol. Rezultati laboratorijskih analiz so bili obdelani na IBM PC. Z nasveti so nam pomagali strokovnjaki iž firm Drew Ameroid, IMP OV, Termoelektrarne Šoštanj, Iplas Koper in drugi. Laboratorijske analize je v glavnem opravljal laboratorji LSNL v Livarju. Z znanjem in s pridobljenimi izkušnjami smo tako v Livarju uspeli stabilizirati vodo hladilnih sistemov, obenem pa vpeljati metodo kontrole in analize stanja sistemov, ki je za kvalitetno funkcijo še kako pomembna. Z. D. JUNIJ 19ffi PMI Mariborska bolnišnica Mariborska bolnišnica, bolje zapisano funkcionalni trakt, je ena pomembnejših naložb v objekte družbenega standarda v tem mestn. Znano je, da se novogradnja financira iz referendumskih sredstev. Nosilec posla je mariborski Konstruktor, s katerim so Inženirski biroji podpisali pogodbo o izvajanju vseh instalacijskih del. V instalacijskih delih so zajeti: vodovod, ogrevanje, kanalizacija, klimatizacija z rekuperacijami, elektro instalacije šibkega in jakega toka ter priprava medicinskih plinov. Vsa ta dela izvajajo IMP-jeve organizacije - Promont, Klimamontaža, Eko - jaki tok in Elektromonter šibki tok. Pripravo medicinskih plinov pa Medicop iz Murske Sobote. DOLGOTRAJNE PRIPRAVE Po besedah vodje projekta Bruna Grabnarja, ki s svojimi sodelavci skrbi za nemoten potek dela, je bilo že na samem začetku precej težav, zaradi projektne dokumentacije, ki je bila neusklajena. To niti ne preseneča, saj se je na pripravi projektne dokumentacije izmenjala cela vrsta projektantov. Prvi projekti so bili izdelani leta 1978 in jih je izdelal IMP-jev Projektivni biro. Naslednje je leta 1982 izdelal Mašinoprojekt iz Beograda, zatem se je tega dela lotil Biro 71 iz Domžal in ponovno naš Projektivni biro. Prvo delo, ki so se ga lotili v IB-ju je bila uskladitev projektne dokumentacije, na osnovi izdelanih projektov. Pogodba je bila podpisana v januaiju, z deli pa so začeli v februaiju, dela pa naj bi bila po pogodbenemu roku zaključena v septembru letošnjega leta. ZAHTEV- TEHNOLOŠKA NOST »Bolnica je povsem specifičen objekt«, pravi Bruno Grabnar, »še posebej objekt na katerem trenutno delamo, to je medicinski funkcionalni trakt, v katerem bodo poleg lekarne, še operacijske dovrane in laboratoriji. Po standardih ima svoje zahteve, ki jih je potrebno zadovoljiti. Posebej zahtevne so elektroinstala-cije in klimatizacija. Prezračevanje zahteva posebno higiensko izvedbo, pri elektriki pa so zahtevni najvišji možni zaščitni ukrepi. Težava je tudi v tem. da se vse instalacije navezujejo na trakt 2. Poleg tega je tudi funkcionalno trakt 2 povezan s traktom 3, kar postavlja pred nas posebne zahteve pri izvedbi, namreč osnovne funkcije v drugem traktu ne smejo biti motene. To pomeni, da se prilagajamo njihovim pogojem, kar pa pri nas pogosto povzroča zastoje. Seveda se ob tem pred nas postavlja še en problem, priključevanje na obstoječe instalacije.« Z OPREMO POHITELI Pogodba je bila podpisana na funkcionalni ključ, kar pomeni, da ni zahtevkov po dodatnih plačilih. Temu ustrezno so se v IB-ju tudi organizirali. Takoj po podpisu pogodbe so začeli z nabavo opreme, ki so jo v veliki meri uspeli nabaviti prav tako izvajalci del, kar jim na nek način olajšuje dirko z inflacijo in stalnimi podražitvami. Sicer pa je pretežni del opreme domače, razen avtomatike, ki jo je nabavil vlagatelj sam. Na gradbišču smo najprej naleteli na monterje Klimamon-taže. vodilni monter Jože Fajdiga je bil v začetku kar malo hudomušen, ko je pripomnil, češ. poglejte IMP sredi Maribora. pa mi Ljubljančani v Mariboru. Pa šalo na stran, mi je dejal, da naju ne bo kdo narobe razumel. »Nedvomno je klimatizacija najbolj zahteven del instalacij. Obseg del je prav tako velik. saj je cela vrsta zahtevnih klima kanalov. Klimatizacija je občutljiva zaradi šumnosti, kjer so točno predpisani parametri in zahteve. Zahteve so postavljene na svetovno raven. Poleg tega je predvidena montaža strojnice s 100.000 kubičnimi metri pretoka zraka.« nam je povedal zgovorni Jože Fajdiga in pribil: »Upam. da ne bom medijska zvezda IMP-ja, saj me že drugi mesec lovite po gradbišču.« Sicer pa monterji niso ravno zadovoljni. pa ne z delom, pa tudi teren jih ravno preveč ne moti. motijo jih ti »hudičevi« terenski dodatki, ki počasi več škatle cigaret ne bodo pokrili. Če se povrnemo še enkrat k tehnologiji, so monterji imeli največ pripomb ravno čez nedorečeno projektno dokumentacijo. Sicer, kot so dejali, jih re- Pogodba za instalacijska delaje bila sklenjena na funkcionalni ključ. Celotna vrednost del in opreme znaša 9.365.738.000 dinarjev. Od tega odpade na strojni del instalacij in opreme 5.750.063.000 dinarjev. Pri teh delih sodelujejo Promont, Klimamontaža in Medicop. Vrednost elektroinsta-lacijskih del pa je 3.615.675.000 dinarjev, izvajata pa jih Eko in Elektromonter. Objekt obsega 700 kvadratnih metrov. šuje skupno dvorišče IB-ja in bolnice. Marko Varl iz Pro-monta nam je povedal, da njegova skupina 5 monterjev vgrajuje v glavnem rekuperacije in priklaplja klimate. Franc Meze pa se je ubadal z vodovodom, kot nam je povedal, se ubadajo največ s klasičnim vodovodom,, dela je ogromno. Posebej pa jih stiskajo roki in izeden pritisk gradbincev, ki želijo objekt zaključiti v roku. Eko dela instalacije jakega toka in razsvetljavo, medtem ko šibkotočne instalacije izvaja Elektromonter. Po besedah Erika Švarca, vodje montaže Eka, so tudi elektro in- Vodo vodarji stalacije povsem specifične in izredno zahtevne, s kakršnimi so se sedaj redko srečevali. Ena od značilnosti je posebna dodatna negorljiva izolacija cevi. Neposredno pred zapiranjem je opravljena tudi temeljita kontrola instalacij. Pri projektih pa je moteča neusklajenost površinskih z elektroinstalacijskimi na- Na gradbišču je trenutno 57 monterjev, od tega 16 vodovodnih inštalaterjev in 5 monterjev ogrevanja iz Pro-monta. Iz Klimamontaže je 17 monterjev, Eka 11, Elek-tromonterja 4 in Medicopa 4. Vodja projekta je inž. Bruno Grabner, za strojni del instalacij skrbi Zafut Andrej, za klimatizacijo Maks Zupan, za elektroinstalacije jakega toka Ciril Petrok in za šibki tok Dušan Sprogar. črti. Čeprav so Ekovi monter dosedaj svoje delo dobro oprr' vili, pa niso povsem zadovolji* j motijo jih izredno nizki osebij0' dohodki. Kot so povedali, *W svoje zahteve obelodanili in j”| posredovali odgovornim in fll kajo na odgovor. Zaenkrat deM, zaradi nezadovoljstva še ni ir pelo in svoje obveznosti opr.i' ljalo visoko profesionalno in p predvidenem terminskem planu REFERENČNI OBJEKT Za konec se vrnimo Še en kr3, k Brunu Grabnarju, ki pravi,1 so zastavili vse sile in se tud' ustrezno organizirali, da bi olji jekt pripeljali uspešno do konc* fr Po dosedanjem poteku za to *'| bojazni. »Nedvomno je to za flf| referenčni objekt, od katerega jf v veliki meri odvisno naše n3 daljnje vključevanje pri pri dob : vanju del na porodnišnici, ki l v načrtu v naslednji fazi. pra, ® tako iz referendumskih sredste' ^ _________________________J ki MONTAŽA Casino v Novi Gorici v bližini avtobusne postaje se med drevjem svetlika tičsa Hitova igralnica z bakreno streho, kjer se gnetejo na majhnem grabiščaem prostoru IMP-jevi monterji iz koprske Montaže in iz Elektromonteija skopaj z drugimi izvajalci del. Gradnja igralnice zajema adaptacijo že obstoječega objekta. Adaptira se del restavracije in Casinoja, na novo se izdela parna kotlarna, priprava sanitarne vode, plinska postaja, zunanje in notranje hi-drantno omrežje, hladilna strojnica, klima strojnica itd. Monterji koprske Montaže bodo izvedli vsa dela klimatizacije, vodovoda in ogrevanja ter celotno plinsko postajo. Kot je povedal Franjo Pavšič. vodja tega projekta, so začeli delati brez načrtov. Istočasno se je projektiralo in izvajalo. Klimatizacija na objektu je zahtevna - posebno hladilni sistemi, uporaba odpadne toplote, računalniško krmiljenje. regulacije. Precej zahtevno je delo tudi zategadelj, ker se objekt dela po fazah-istočasno. ko se izvaja dela. mora igralnica nemoteno obratovati. Izvedli so določene vpiho- valne elemente kot model v merilu 1:1, na katerih so opravili meritve in potrebne popravke, preden so jih sprojektirali. Del zahtevnosti pa pomenijo tudi kratki roki izvedbe. Pri prezračevanju je vgrajenih okoli 45 ton klima kanalov, pa okoli 4000 metrov cevnih inštalacij. Oprema za igralnico je v celoti uvožena z izjemo klimatov in vpihoval-nih elementov. Klimati in druga oprema (rešetke, vpihovalne šobe itd.) so Klimatovi. Tiovi in Tratini. Glavni izvajalci del so SGP Gorica. IMP in pa Lesnina Ljubljana ža opremo. Projekte je izdelal Projektivni biro. elektroinštalacije za avtomatiko in strojne naprave izvaja Elektromonter, ostale elektroinštalacije pa Elektro Gorica ter SGP Gorica. Inženiring pa izvaja Kraški Zidar. Delo nadzorujeta Kraški Zidat in Projekt Nova Gorica. Vodilna monterja za klimatizacijo iz Montaže Koper sta Franc Lampe, Ferdinand Baruca, vodilni monter za centralno kurjavo je Vlado Bončina, za vodovodne inštalacije sta Žarko Vogrič in Bogdan Kodrič, za vodovodne inštalacije pa je Bojan Lampe. Delo med Inženiringom in Montažo Koper koordinira Roman Dermelj iz Inženiringa. Iz Montaže Koper je na objektu 13 monterjev klima naprav, od 16 do 19 monterjev centralnega ogrevanja, 5 do 6 monteijev vodovoda ter 6 do 8 kooperantov za izvajanje izolater-skih del. V začetku izvajanja del so bili problemi v tem. da so projekti in iz- vedba potekali istočasno. Kritično opremo se je naročalo vnaprej in so bili roki za uvoženo operno precej dolgi glede na kratek rok izvedbe. Sredi letošnjega februarja so monterji začeli izvajati inštalacijska dela s premestitvijo starih inštalacij. Rok za dokončanje del prve faze je bil v začetku maja, druge faze pa do konca junija. Če ne bo bistveno večjih dodatnih del. bodo dela druga faze do roka zaključili. Monterji delajo po 12 ur dnevno, po potrebi pa tudi ob nedeljah po 8 ur. Prilagajajo se situaciji na gradbišču tako. da ne ovirajo drugih izvajalcev del. Na gradbišče se v glavnem vozijo od doma: iz Kopra, Brkinov in z ajdovskega območja. Vsi imajo zagotovljen prevoz. Tisti, bolj oddaljeni od gradbišča, se vozijo z IMP-jevimi avtomobili. Prehrane pa na gradbišču, žal. nimajo urejene, ampak se vsak znajde, kakor ve in zna in si išče hrano po bližnjih restavraci- jah" M. PRIMC PREVENTIVA Zdravje je prvo V Klima tu že nekaj časa redno skrbijo za zdravje svojih delavcev, saj —»I— letno organizirajo zdravniške preglede za delavce na vseh delovnih mestih kjer je povečana nevarnost obolenj, v obdobju dveh do petih let pa za vse druge delavce. Druga oblika skrbi za zdravje delavcev pa je merjenje pritiska, za kar so se dogovorili lani z IMP-jevo ambulanto. Letos pa so račpfi izvajati dogovorjeno. Medicinska sestra prihaja delavcem merit pritisk v delovno organizacijo. Prvič je posnela celotno stanje. Zdaj pa meri pritisk hipertoni- V 250-članskem kolektivu je že vsak peti delavec potencialni hiper-tonik. Klimat je v okviru preventive nabavil ustrezne zdravstvene priročnike na priporočilo medicinske sestre, nameravajo pa nabaviti še merilni aparat, ki bi bil stalno pri roki. Vsi delavci so si dali izmeriti pritisk, vsi ogroženi hipertoniki pa se redno udeležujejo kontrolnih meritev pritiska. Ena od oblik Klimatove skrbi za zdravje delavcev je tudi sofinanciranje zdraviliškega zdravljenja, s čimer so začeli že lani, letos pa nadaljujejo po planu razporeditev, ki ga je pripravil izvršni odbor sindikata. V delovni organizaciji se pač trudijo, da v okviru možnosti poskrbijo za zdravje delavcev dokler njihovo zdravje še ni preveč skrhano. Sredstva v te namene črpa sindikat iz zbrane članarine, saj so zato lani raz- merje nakazovanja sredstev občinskemu sindikalnemu svetu obrnili v korist delovne organizacije in ta denar namenjajo predvsem tej obliki preventive. Lani so delavcu primaknili 50 odstotkov za plačilo računa za desetdnevno zdraviliško zdravljenje v zdravilišču, ki si ga delavec sam izbere. Letos pa sindikat razmišlja, da bi delavcu povrnil stroške zdravstvenih uslug, bivanje v zdravilišču pa naj bi si delavec sam plačal. Kh-matova skrb za zdravje delavcev je tudi v pospešeni dejavnosti varstva pri delu, kjer uvajajo modernejša zaščitna sredstva ali pa tista, ki jih doslej ni bilo. Glede na to, da je ta oblika precej draga, je služba za varstvo pri delu izdelala program in plan sredstev ter plan opreme za varstvo pri delu. ki ga skušajo sproti uresničevati v ok- viru možnosti. V ta okvir so vpeli Tudi nekatere izobraževalne oblike, lako denimo predavanja o zaščiti zdravja. Naj še povemo, da je Klimat ena od redkih delovnih organizacij, ki ima v pravilnik o gibljivem delovnem času vgrajen tudi člen. ki določa, da se čas odsotnosti zaradi obiska pri zdravniku s potrdilom, da je bil delavec pri zdravniku, ne nadomesti. Ta delovna organizacija se tudi zavzema. da bi vsakih štirinajst dni enkrat prišel k njim zdravnik iz IMP-jeve ambulante in napisal recepte in bolniške liste ter se v miru pogovoril z delavci - seveda je to odvisno od možnosti ambulante. Kot je povedala vodja Klimatove kadrovske službe Milka Milorado-vič. so v Klimatu zelo zadovoljni z delom IMP-jeve ambulante, kjer so stalno v stiku z zdravnico tudi glede bolniških staiežev, ne zaradi kontrole. pač pa zato. da bi delavcem pomagali. Zdravnica si je to delovno organizacijo izbrala tudi za svojo specializacijo in jo v svoji nalogi obdeluje z vseh vidikov, kar bo prav gotovo koristilo delovni organizaciji, ki bo tako dobila sliko obolevnosti v petletnem obdobju. Slavko Župec. sestavljalec elementov v Klimatu, ki ga muči hiper-tonija in se redno udeležuje merjenj pritiska v delovni organizaciji, je povedal. da je Klimat letos začel namenjati precej skrbi za zdravje delavcev. ki je bilo precej zapostavljeno. Za tiste, ki imajo visok pritisk, bi bilo prav, meni, da bi se meril pritisk dvakrat mesečno, ker je zaželeno, da prinese pacient k specialistu kartonček o rednem merjenju, saj ima specialist le tako pravo sliko o zdravstvenem stanju pacienta. »To merjenje pritiska v delovni organizaciji je koristno, ker mi vzame malo časa. Prej. ko sem hodil merit pritisk v ambulanto med delovnim časom, sem izgubil precej časa. Stalno merjenje pritiska človeku pomaga, da ve, pri čem je. Koristno je tudi, da se iz brošure seznanimo s pravili prehrane, ki zelo vpliva na pritisk. Na zvišanje pritiska pa vpliva tudi narava dela. Najbolj škodljiv pa je alkohol.« Marija Primc Popravek k Pri tabeli izobraževalni ciklus nam jo je zagodel tiskarski škrat, saj nam je pomešal nekatere številke. V tabeli ena, bi moralo biti 14 razpisanih štipendij na drogi zahtevnostni stopnji izobraževanja v drugi koloni pod Livarjem, namesto pod Montažo Koper, pri Telekomu je izpadel skupni seštevek razpisanih štipendij (7), pri Skipu je pravilni seštevek 7 namesto osem. Uredništvo 11. KULTURNO SREČANJE GRADBINCEV Gradbinci tenkočutni st n£ °F sl; ža IN sk Letošnje Kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije, ki j* °F enajsto po vrsti, je bilo do 15. do 19. maja v Kranju, in ga /Že organiziral kranjski Gradbinec. Pokrovitelj tega srečanja je bil dobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije za Gorenjsko. Med kultur če niki, ki so se predstavili s svojimi deli v poeziji, prozi, petju in glasbi' af likovnimi deli ter drugimi oblikami kulturne dejavnosti solbili iz IMP la' ja: gledališka skupina Šotor, ženski pevski zbor pod vodstvom Mir!v ] Cimperc, Veronika Goljar z literarnimi prispevki in Rudi Wandja< s fotografijami. pij in Za začetek tega kulturnega dogodka je spregovoril dobrodošlico vsem kulturnikom in uživalcem kulture, ki so se zvrstili v teh petih dneh na srečanju, predsednik organizacijskega odobra Stanislav Božič - direktor kranjskega Gradbinca. »Tokrat je gostitelj srečanja prelepa in sončna - danes sicer deževna - Gorenjska, ki s svojim vršaci kipi proti nebu in na nek način ponazarja tako tudi ustvarjalnost človeka - tudi gradbenika in njegovo dušo, ki je navzven sicer hrapava in okorna, pa vendarle kipi navzgor proti nekemu cilju. Te cilje pa izražamo s svojimi stvaritvami tudi na področju kulturnega snovanja. Te stvaritve, ta hotenja pa naj ostanejo pri njihovih ustvarjalcih, ne samo med gradbeniki, ampak naj se pokažejo široki javosti, ki naj spozna in oceni gradbenega delavca. Čeprav so časi težki, upam, da bo predstavitev dostojna in primerna, čeprav z nekaj manj zunanjega blišča kot v preteklosti.« V petih dneh so se vrstila kulturna dogajanja od recitalov, nastopa gledališke skupine, razstave, literarnih predstavitev, podelitve priznanj, revijskih nastopov pevskih zborov, folklorne skupine, pa promenadnega koncerta godbe na pihala. Pevke Ob koncu srečanja, ki mu j1 bil sledil še družabni zaključek, Pne Franc Berginc, predsednik rep*bil bliškega odbora sindikata grad pn benih delavcev Slovenije izravna besede vzpodbude in želje: ka »Ne smemo ob vsakodnevni*1 Zel problemih, kopici načrtov in p^bii manjkanju časa pozabiti nas* na Zbrali ste se ljubitelji kulturne? 1 ustvarjanja, da bi pokazali svpj tel osebne dosežke in spoznanji Kc Moja želja je, da vaše deN» spozna čim širši krog ljudi, s*(se kdor pozna vaše ustvarjanje, M dit ne more verjeti, da to ustvarjaj1'uči delavci gradbinci in to zato, ke’dal večina smatra, da je poklic grayv benega delavca težak in včasrtite tudi grob. Vendar vaša dela d* liki kazujejo, da je gradbinec v kuj Pri turnem ustvarjanju lahko tud klii nežen in tankočuten opazovali Pa ter ustvaijalec kulturnih dobri* jek Želim, da bi to naše srečaif Pa okrepilo naše tovarištvo s cilje® ki da bomo jutrišnji dan strpnejeJ*juti tvomeje prebrodili.^ v$t Gradbeniki, ki smo s tega K*1 trk turnega srečanja odšli obogatet bij; z lepotami kulture, pa smo naj gra brže začeli kovati načrte za pp t hodnja kulturna snovanj* za Morda se bo utrnila stvaritelj®^* jeti ideja do 12. Kulturnega srečanj* bili tudi tistim, ki se v njih še nik°* bi]j ni porajala. In prav bi bilo. P' £ar tudi zaželjeno. j kih M-1 din obj« četi biš< £'700 Kljub težavam uspešno g Za uspešno opravljeno delo na projektu P-700 v Iraku je nekaj * 'p-jevih delavcev dobilo priznanja generalnega direktorja sozda S štirimi od teh delavcev smo napravili anketo o delu, življenju J14 o težavah, s katerimi so se srečevali na tem tujem gradbišču: Urago Kmetec, vodilni elek-Mnonter iz Eka: »Na ta objekt sem prišel 14 dni iisneje kot sodelavec Štefan is* 'lidar, ker sem bil ob njegovem v Odhodu v Iraku na dopustu, prej wa sem delal v Ilbau, kjer smo za ,?vstrijsko firmo izvajali elektro jln strojne inštalacije v stanovanjskem naselju. V Iraku sem delal ,raPred projektom 700 že leta 1982, jni1983 na projektih 196, 201. Na bij^jektu P-700 smo delali maksi- malno, kolikor je bilo mogoče -vkljub pomanjkanju orodja. 8prva, dokler dobava ni stekla, nam je primanjkovalo tudi °Preme, ki so jo uvažali iz Jugoslavije in iz drugih evropskih dr-*av (Švedske, Anglije itd.). Od IMP-jeve opreme so bile kabel-ske police, svetilke, kabli, ostala j' oprema pa je bila večinoma uvo-J' *ena iz drugih držav. lc V Iraku lahko zdržiš dalj časa, u( ce imaš kakšen motiv (strokovna J>i‘afirmacija, denar). Nekateri de- se je ta objekt delal kot rekonstrukcija in ne novogradnja, gradbišče pa še ni bilo tako pripravljeno, da bi lahko začeli delati s polno paro. Po dogovoru vodilnih SCT-jevcev o poteku del in o njihovi razmejitvi (sekanje zidu, vrtanje prebojev itd.) pa je delo steklo. Potem pa so se pojavili prvi problemi s projekti, ki so bili popolnoma neveljavni, ker je prišlo do velikih projektnih sprememb. Te probleme so projektanti, ki so bili na objektu, sproti reševali v sodelovanju z SCT-jevim arhitektom. Bile pa so tudi težave z obstoječim objektom, ki so ga Irančani gradili pred približno petnajstimi leti in so nameravali zgraditi »osmo čudo« v treh fazah, pa se jim to ni posrečilo, ker jim je zmanjkalo denarja, pa morda tudi poguma. Investitor se je potem premislil in je dal zaenkrat postaviti samo prvo fazo - to je le golo poslopje brez spremljajočih objektov. Ker to »osmo čudo« ni uspelo, so se Irajjčani odločili, da bodo objekt rekonstruirali v oficirski klub. Irak je bil v času, ko smo prišli mi tja na delo, v vojnem stanju. Doživeli smo, da sta od številnih raket padli dve neposredno v bližini našega gradbišča. Imeli smo srečo, da tedaj nismo bili na zgradbi, ampak v njeni notranjosti, saj bi nas lahko zračni tok Žnidaijen pijeva, sva jih morala poslušati in prenašati. Z nastanitvijo ni j*1 bilo težav. Glede prehrane pa se rJJ? morem pohvaliti. Hrana je 3« bila slaba posebno potem, ko je ad prevzel menzo Merkator. Bilo je lZ'ina primer obdobje, ko smo ne-kaj časa jedli po dvakrat dnevno l, 1 Zelje v različnih oblikah in kom-)0 bi nacij ah (segedin golaž in zel-56 Qata solata). 'i Odlično je bilo poskrbljeno za °/ (^kreacijo in športno življenje, ij* Kolega Žnidar je bil pobudnik in e* vodja odbojkarske rekreacije s* (seveda je bilo treba najprej urediti igrišče, potem pa fante namučiti igrati), inženir Žumer pa je tefdal pobudo za igranje tenisa, ^ v katerem so tekmovali posamezniki. Za odbojko je bilo to-liko zanimanja, da je bilo težko uj Priti v ekipo. Največkrat so igrali iid klimatji proti električarjem ali f^Pa montaža proti vodstvu proti jekta. Po končanih tekmovanjih m pa je bilo še družabno srečanje, ® k' je včasih trajalo do zgodnjih 11! Jutranjih ur, čeprav je bilo treba Vstati ob pol petih, oditi na zaj-■u ?rk in se potem peljati na pri-e( bližno 30 kilometrov oddaljeno af gradbišče. 'r' Z osebnimi dohodki, ki so se f .dela v Iraku v zadnjih nekaj ■* K-t-h občutno znižali, pa nismo " bili zadovoljni. Pri tem, da smo 0 bili v stalni življenjski nevarnosti P' faradi vojne, da smo delali v tež- kih klimatskih pogojih, da je bila ^ dinamika dela na visokem ni-Y°ju> bi si delavci pač res zaslutili boljše nagrajevanje. m. . Arabci so bili zadovoljni s kva-tuteto IMP-jevih del in si lahko Potemtakem obetamo še kakšno delo pri njih. | Priznanja, ki sem ga dobil za delo na P-700, nisem pričakoval, poslej sem bil navajen le tiho idelati, drugi pa so si mislili: »naj Pač dela, če mu tako »paše«.« 1 Štefan Žnidar, vodilni elektro-16‘®nter iz Eka: »V Iraku sem bil 15 mesecev (od 24. decembra 1987) na projektu P-700, ki je reprezentančni ?b]ekt (oficirski klub). V za-smo Prišli na grad-1$če’ še ni bilo prvega dela, ker Jože Mehle, vodilni monter klima naprav iz Klima montaže: »V Iraku sem bil že leta 1987 na objektu Ilbao, pet let prej pa kot IMP-jev kooperant na objektu 202. Na P-700 sem bil od januarja 1988 do novembra. Tam je prav gotovo teže delati kot v domovini zaradi klimatskih razmer in tempa dela. Zaradi kratkih rokov se dela po 12 ur dnevno tudi ob petkih, ki je tam sicer prost dan. Če imaš tam družbo, ti dnevi hitro tečejo in lažje prenašaš tujino. hudo prizadel... Tistemu, ki kaj takega ni doživel, tega dogodka ni moč opisati. Po prvi raketi nismo šli delat, ampak smo bili dva dni v kampu. Po dveh dneh pa smo se vrnili na gradbišče. Po drugi raketi so prišli v Irak predstavniki IMP-ja iz Ljubljane in je bilo ob tej priliki dogovorjeno, da se lahko tisti, ki želi, vrne domov. Pa jih je le malo odšlo. Pogumnejši smo ostali in nadaljevali delo kljub stalnemu padanju raket. Julija lani je nastalo premirje, potem pa smo nemoteno delali do končne zmage. Ko se je vojna umirila, pa nas je začela pestiti huda vročina, ki je julija in avgusta dosegla med 60 in 70 stopinj celzija. Delali smo po 12 ur dnevno tudi ob petkih, ki je tam prost dan, kot pri nas nedelja, kasneje pa smo prešli na 11 ur. V konici je delalo na objektu okoli 45 IMP-jevih elektro-monterjev. Dolgo se ni vedelo, kdaj bo objekt zaključen. Rok je bil 6. januar 1989. Zaradi tega roka smo bili pesimisti, a smo dela zaključili samo z dvodnevno zamudo - to je 8. januarja. Zamuda pa ni nastala po naši krivdi, ampak po investitorjevi. 25. decembra lani sem šel na dopust in se vrnil v Irak 25. januarja že po zaključku del, ker smo morali opraviti še funkcionalne zagone, meritve, dodatna dela, urediti zunanjo razsvetljavo, priključke v obstoječih zgradbah v soseščini. Če bi se še kdaj našla skupaj ista druščina, s katero smo uspešno dokončali ta, tako zahtevni objekt, bi se najbrž še vrnil v Irak, ampak pozimi. Ob tej priliki želim pozdraviti tiste kolege, s katerimi sem v Iraku dobro sodeloval, posebno Bucota in Šurda.« Iračani so posebno občutljivi na kvaliteto dela. Pri meritvah so zelo majhna odstopanja od normativov. Če je na primer v projektu določena količina zraka, jo investitor zahteva točno po projektu. Tudi pri šum-nosti gibanja zraka pri klimatizaciji so zelo natančni, neprimerno bolj kot pri nas. Septembra letos se nameravam vrniti v Irak - predvidoma na gradbišče v Bagdad.« Bojan Fabjan, vodja monterjev klimatskih naprav iz Klima montaže: »Zahtevnost del na iraških gradbiščih se kaže pri zahtevnem investitorjevem nadzoru. Sama tehnična izvedba mnogokrat ni v ospredju.. Arabci, ki so po naravi trgovci, skušajo iz vsake stvari in pri vsaki predaji izvedenih del čimveč iztržiti in se oba-šajo kot trgovci na »suku«. Z njimi je treba vzpostaviti korekten in principielen odnos. Intenzivnost del na teh gradbiščih je večja kot pri nas v Jugoslaviji. Zaradi kratkih rokov, obsežnih del na projektih pride do izraza dobra organizacija dela, posledica tega pa je večja inten- zivnost del. V frak gredo ljudje, ki so bili že po par let v Iraku, ali pa taki, ki so v tujini popolni začetniki. Prvi se vklopijo že isti večer, drugi pa potrebujejo za vživljanje nekaj časa. Priznanje, ki sem ga dobil za delo na iraškem gradbišču P-700, me je presenetilo. V IMP-ju sem približno tri leta in je to prvo priznanje za delo v tej firmi.« M. Primc Glasnik je tudi vaš časopis! Sodelujte! Telefon uredništva: (061) 321-043 BLISK Banovske toplice Pomurski »termalni« tnrizcm doživlja svoj razmah, upajmo le, da se mu ne bo pripetilo to, kar seje zgodilo v avstrijski Radgoni, kjer je vrelec presahnil, kot pravijo zaradi tektonskih premikov. Tako zdaj sosedje, ki so veliko vložfli v izgradnjo infrastrukture in dokaj močno konkurirali pomurskim zdraviliščem, mrzlično iščejo nadomestne vrelce, kijih bodo težko odkrB. Nenazadnje to dokazuje podatek, da je bil pretok vode iz vrtine skorajda 16 krat manjši od vrtin na naši strani. Kljub temu pa je ravno ta konkurenca odigrala svojo vlogo pri razvoju zdraviliškega turizma v Pomurju. Tako Moravske toplice kot Banovci so začeli pospešeno vlagati v izgradnjo infrastrukturnih objektov in širiti svojo ponudbo. O Moravskih toplicah bomo še pisali, zato sedaj nekoliko več o Banovcih. Banovci so sicer manj znani od Moravskih toplic, vendar po nečem so le zasloveli, so namreč prve toplice, Id so odprle svoja vrata tudi za naturiste. . ^ < .... . Strojnica za geotermalno vodo NOV BAZEN V Banovcih v tem času potekajo zaključna gradbena in instalacijska dela na novem pokritem bazenu, upravnih prostorih in recepciji. Kot smo izvedeli od naših sogovornikov Ladislava Joha in Jožeta Šavla iz Bliska, ki izvaja vsa instalacijska dela, bi objekt moral biti že zaključen pred dobrim mesecem, vendar so rok zaradi zamujanja gradbincev podaljšali za dober mesec dni. Pogodbo je z gradbenim podjetjem Pomutja sklenil Inženiring. Vlagatelj se je odločil za fazno gradnjo. V prvi fazi so bli-skovci montirali novo kotlovnico, ki izkorišča termalno energijo. V toplicah so že prej prav tako izkoriščali termalno energijo. Za razliko od klasičnih kotlovnic, so v tej vgrajeni toplotni izmenjevalci. Razen tega so vgradili talno gretje, vodovod za termalno vodo, vodovodne instalacije v bazen in vse instalacije v savno in solarij. Poleg že prej omenjenih strojnih instalacij (vodovod, ogrevanje s termalno vodo in klimatizacijo) Blisk izvaja tudi vsa eletroinstalacijska dela. Vrednost sklenjenega posla je 128 milijonov dinarjev. Vodilni monter elektro instalacij tov. Klement je povedal, da delo sicer poteka v skladu z možnostmi. Ko sem ga pobaral, kaj misli pod temi »možnostmi«, ki zvenijo preveč politično, je takoj izstrelil: »Saj veste, monter se zmeraj zadnji odpravlja z gradbišča in zmeraj kažejo s prstom nanj, če objekt ni do roka zaključen. Tudi tokrat bo tako. Ob tem pa vsi pozabijo na glavnega krivca. Tokrat so to gradbinci. Nemalokrat se nam je že zgodilo, da smo z deli prehitevali. Vendar instalacija se po zraku ne da montirati. Problem gradbinca na tem gradbišču je premalo ljudi, zato zaostajajo za dogovorjenimi roki.« Da je temu res tako, nam slikovi.o ponazarja primer inštalaterjev ogrevanja, ki so razvode za ogrevanje montirali preden so bile stene zidane. Zidarji so potem za njimi improvizirali in zidali nekatere stene ob že vgrajenih instalacijah. Naj bo tako ali drugače, posel je pri koncu, in kot kaže, bo tudi uspešno zaključen, vsaj s strani Bliska. In estradni umetniki na terasi kopališke restavracije bodo lahko veselo cingljali NATURIST IMA FIGOV LIST. jv Banovski turist ima figov Kst ODMEV AFORIZMI Jože Olaj PREOBJEDENOST Naš mali človek se je že preobjedel velikih idealov. Zdaj se čedalje bolj - posti. STRANKARSTVO Ko bi pri nas imeli stranke, bi eno najmočnejših lahko predstavljala - stranka brezposelnih. ODSTOPI Zadnje čase se je z odstopi nekoliko umirilo. Mar to pomeni, da se ljudje, ki so na takšnih ah drugačnih položajih, tam kar dobro počutijo?.. VPRAŠANJE Koliko cenejših (dobrih) knjig bi lahko razpečali med ljudstvo, ko bi njegovo »obrambno sposobnost« prikrajšali vsaj za en sam tank?... POKORA Ko bi račune za stare napake lahko odplačevali z dinarji, bi nekako že še šlo. A kaj, ko jih moramo odplačevati - z dolarji... DOBRA VEST Sedanja vlada vendarle skrbi za blagor delovnih ljudi! Ne liter mleka ne kilogram kruha (zaenkrat) še ne staneta po stari milijon... ŽIVELI! Naj živijo vsi veliki vodilni možje, katerih slike in besede videvam vsak dan v časopisih!. .. Z mojimi dohodki, če bojo zmogli... DELO JE KAZNIVO Uspešno delo je pri nas skorajda enako kaznivemu dejanju. Več boš delal in naredil, več ti bojo pobrali... PREHODI T. i. »zebre« se drugače imenujejo »prehodi za pešce«. Gotovo upravičeno: prav tam nastrada največ pešcev. SESTANKI Pri nas so sestanki (pre-) dolgi predvsem zato, ker bi nekateri radi kar naprej nekaj govorih, pa tudi če ničesar nimajo povedati. MIRNI VEČERI Srečni in zadovoljni so lahko ljudje, kadar si lahko ob večerih privoščijo nekaj duševnega počitka. Kadar se jim pokvari televizor. .. ŠE SREČA... »Ježešna«, me je zmrazilo, ko sem v časniku bral, da je inflacija že segla če 500 odstotkov. Toda brž sem se pomiril, ko sem ugotovil da je to računano na letni, ne pa na mesečni ravni... Se o izobraževalnem ciklusu Spoštovani urednik! Delavci IMP Dvigala smo s presenečenjem prebrali vaš članek -Izobraževalni ciklus«, kjer opisujete našo kadrovsko politiko in raven organiziranosti. Kljub težavam, s katerimi se srečujemo na področju kadrovske politike, se nam zdi takšen način pisanja tendenciozen in žaljiv, saj se glavnemu in odgovornemu uredniku tov. Volku ni zdelo vredno, da bi prišel v delovno organizacijo in povprašal o naših načrtih. Zato se vsiljuje mnenje, tla je avtor omenjenega članka zaključil, da nam konfuznost in nedorečenost ustreza. Ali so razpisane štipendije v letu 1989 edini in vsezveličani kriterij kadrovske politike? V zadnjem odstavku je zapisano: »Jasno kot beli dan - znanje je orožje, zato čim dalj od njega- (citat). Ker pa v Dvigalu dan za avtorja le ni tako jasen, kot se mu dozdeva, navajamo nekaj podatkov: - Delavski svet Dvigalo je na svoji 16. seji. dne 24. 4. 89 obravnaval kadrovsko problematiko zaposlenih ter med drugim sprejel nekatere po- membnejše sklepe: delavce, ki ne izpolnjujejo z zakonom predpisanih izobrazbenih pogojev, se razporedi k opravljanju del in nalog za določen čas. s tem. da so dolžni v tem času pridobiti manjkajočo izobrazbo, sicer pa se jih prerazporedi na druga ustrezna dela; za vse delavce se organizirajo različne oblike funkcionalnega izobraževanja z možnostjo razširitve teh programov in pridobitve višje stopnje strkovne izobrazbe. V ta namen namerava DO Dvigalo pridobiti različne vire financranja v višini štirih starih milijard. Kajti zavedamo se, da je bil vzrok lanskoletnih finančnih težav Dvigala tudi neustrezna kadrovska struktura zaposlenih. Na osnovi sprejetih razvojnih programov Dvigala ocenjujemo, da je treba kadrovsko strukturo zaposlenih izboljšati takoj, zato smo objavili splošno povabilo k sodelovanju. Odziv je bil ogromen - preko sto različnih vlog. V prvi polovici junija bomo s kandidati opravili razgovore in se dogovorili za sodelovanje. Ko bomo na ta način sanirali izobrazbeno strukturo zaposlenih pa se bomo lotili dolgoročnih oblik prido- bivanja ustreznih kadrov. - Zavedajoč se vseh naših pomanjkljivosti smo organizirali 26. in 27. maja letos strokovno posvetovanje vodilnih in vodstvenih delavcev v Ribnu pri Bledu z namenom operacionalizirati proces prestrukturiranja v IMP Dvigalo: Kako postati boljši in uspešnejši? Kod, kdaj in zakaj? Na posvetovanje smo povabili priznane strokovnjake tov. Emila Pintarja iz Republiškega komiteja za razvoj znanosti in tehnologije, ki je podal družbeno strategijo za leto 1990. Tovariš Georg Virlih pa nas je uvedel v osnove inovativnega podjetništva s ciljem kako delati, da bomo uspešni. Na posvetovanje je bil povabljen tudi avtor članka tov. Votek, katerega pa se žal ni mogel udeležiti in tudi na drug način opisati našo konfuznost. To je pa velika škoda, saj je tov. Votek izpustil priložnost, da na objektiven način opiše našo domnevno konfuznost. Tovariški pozdrav, pa brez zamere! Direktor SKS: Nuša VOLOVŠEK, dipl. psih. Golica - Stol V soboto, 27. maja 1989 smo se planinci zbrali pred železniško postajo z namenom, dajo mahnemo na Golico. V sončnem jutru smo se veselo pozdravljali planinski prijatelji, ker se že nekaj časa nismo videli. Vlak nas je odpeljal prek Medvod, Kranja, po lepi Savski dolini do Jesenic. Tu smo izstopili in počakali na avtobus, ki nas je popeljal po vijugasti cesti do Planine. Tu smo si nadeli nahrbtnike in se podali proti Golici. Pot nas je vodila ob Črnem potoku, mimo Savskih jam, naprej proti koči na Golici. Po dve-urni hoji navkreber smo nekateri bolj zasopli in preznojeni, drugi manj prispeli do koče. Med potjo pa smo občudovali cvetoče narcise. Po okrepčilni pijači in malici so se nekateri podali na vrh Golice. Nas pet, Marjan, Tone, Janez, Zdravko in jaz pa smo se odločili za pot po vrhovih do Stola. Skupaj z ostalimi, ki niso šli na vrh Golice, smo se spustili do sedla Kočna. Tu smo počakali skupino, ki se je vrnila z vrha Golice, da smo potem skupaj krenili do Javorniškega rovta in do Javornika. Mi pa smo se podali na pot proti Stolu. To je čudovita pot, za katero smo rabili pet ur in pol normalne hoje. Prečkali smo Korenščico, za nami je ostalo kraljestvo narcis. Na Belski planini se je pred nami rumenila poljana lepega jegliča ali avriklja, pa tudi clusijev svišč se je modrikal vmes. Šli smo naprej čez Veliki vrh in Zjalke, kjer smo si ogledovali prepadne stene pod nami in naredili požirek čaja, ki smo ga nosili s seboj. Prečkali smo Med-vedjak in prišli do Seče. Tu je počivala večja skupina planincev, ki je bila namenjena na Ja-vorniški rovt. Mi smo v velikem Obvestila PD IMP Pot prijateljstva nas letos vodi od 01. do 04. julija v Avstrijo. Povzpeli se bomo na: Hochstadl (2680m), Polinik (2784m), Hafner (3076m) in Klomnock (2331 m). Program izleta je naslednji: 1. dan: 01. 07. 89 je odhod ob 4. uri izpred tovarne IMP na Trati, ulica Jožeta Jame. Pot vodi mimo Kranjske gore, po dolini reke Žile, mimo Hermagora, Oberdrauburga do Pirkacha na višini 636 m, kjer je izhodišče za vzpon na Hochstadl. Do koče Hochstadlhaus 1780 m, potrebujemo 3 ure, do vrha pa še 2 uri. Za sestop v dolino pa 4 ure, potem bomo nadaljevali vožnjo proti Obervellachu, kjer je izhodišče za Polinik. Do koče Polinikhiitte na višini 1873 m, kjer bomo prenočili, bomo rabili 2 uri. Prvi dan bo torej 11 ur hoje. 2. dan: Za vzpon na Polinik potrebujemo 3 ure, potem pa bomo sestopili v 4 urah dolino in nadaljevali vožnjo proti dolini Maltatal, v kateri je na višini 1675 m izhodišče za vzpon na tri tisočak Hafner. Do koče Kattowitzerhiitte na višini 2319 m, kjer bomo prenočili, se bomo vzpenjali okrog 2 uri. Ta dan bomo hodili 9 ur. 3. dan: Za vzpon na vrh Hafnerja bomo potrebovali 2 uri, potem pa bomo sestopili v dolino, za kar bomo rabili 4 ure. Sledila bo vožnja proti izhodišču za vzpon na Klomnock in sicer po alpski cesti s pogledom na vrhove Norischkih Alp. Za vzpon bomo rabili 2 uri, potem sestopimo do koče Falkerschutzhaus, kjer bomo prenočili. 4. dan: Turistični del izleta, program bo po dogovoru. Vrnitev v domovino. Oprema je potrebna visokogorska, dereze in cepin so obvezni, dobri čevlji, perilo za preobleči in kaj proti dežju, smučarske palice, baterija, copati - hrana iz nahrbtnika. Obvezen je potni list, ki mora biti veljaven! Prijave od 15. 6. do 25. 6. 1989 in sicer vsak dan okrog 12. ure na telefonsko številko (061) 52-069 - Oča. Lastniki avtomobilov, ki ste pripravljeni peljati, povejte koliko mest imate še prostih, ostali se prijavite normalno. Prijavnina za vse je 5.000 din, tisti, ki pa nimate avtomobila, pa plačate akontacijo 120.000 din in za stroške v Avstriji po 500 Ats. Vožnje v teh dneh bo okrog 600 km. BERNARD KLOBUČAR - OČA JANEZ SELIŠKAR Tabor MDO Vse planince in ljubitelje narave vabim na izlet na planinski tabor ljubljanskih planinskih društev. Letošnji tabor bo v osrčju Kamniških planin in sicer na KAMNIŠKEM SEDLU. Dostop do koče na Kamniškem sedlu je primeren za ljudi vseh starosti, ki imajo le nekaj srčne volje, da pridejo v 3 urah zmerne hoje v ta prečudoviti kotiček našega gorskega sveta. Zato vas vabimo v čimvečjem številu. Zaradi bližine Kamniške Bistrice, kije izhodišče za vzpon na Kamniško sedlo, bo tokrat zbirališče v Kamniški Bistrici in sicer 16. 7. 1989 ob 7. uri 30 min. Vse udeležence opozarjam, da bo PD Kamnik, kot organizator tabora, organiziralo posebne prevoze iz Ljubljane do Kamniške Bistrice (vlak Ljubljana - Kamnik, avtobusi do Kamniške Bistrice, ali pa avtobusi Ljubljana - Kamniška Bistrica), zato spremljajte obvestila v javnih občilih (časopis, radio, TV). Redni avtobusi iz Ljubljane v Kamniško Bistrico pa vozijo 20 minut pred polno uro. Vodnik je Janez SELIŠKAR. Na veselo snidenje v Kamniški Bistrici in na Sedlu! JANEZ SELIŠKAR Po Poti prijateljstva gremo 22. in 23. julija 89. Povzpeli se bomo na Monte Cavallo (2239 m) v Italiji in na Spitzegel (2119 m) v Avstriji. 1. dan: Odhod ob 5 uri izpred tovarne IMP na Trati, ulica Jožeta Jame. Pot bo vodila mimo Trbiža do Pontebbe, kje zavijemo desno proti prelazu Promollo. Za vzpon na vrh in sestop bomo potrebovali okrog 6 ur. Glede prenočevanja se bomo odločili v Italiji, kajti koče ni nobene. 2. dan: Peljeli se bomo v Avstrijo do Obervellacha v dolini Žile in se povzpeli na Spitzegel. Za vzpon in sestop potrebujemo 8 ur. Oprema visokogorska, dobri čevlji, perilo za preobleči in kaj proti dežju, smučarske palice, baterija, copati - hrana iz nahrbtnika. Obvezen je potni list, ki mora biti veljaven! Prijave od 5. do 15. 7. 1989, in sicer vsak dan okrog 12. ure na telefonsko številko (061) 52-069 - Oča. Lastniki avtomobilov, ki ste pripravljeni peljati, sporočite, koliko mest imate še prostih, ostali se prijavite normalno. Prijavnina za vse je 5.000 din, tisti, ki pa nimate avtomobila, pa plačate akontacijo 70.000 din in za stroške v Italiji po 30.000 lir. Vožnje je okrog 300 km. BERNARD F’ VE AR - OČA SELIŠKA loku prehodili melišče, ki se spušča z Belščice. Preko Belščice smo prispeli do Vajneževega sedla, kjer nas je budno spremljal pogled gamsa, ki se nikakor ni dal preplašiti. Rahli vzpon čez Potoški ali Žirovniški stol in že se spuščamo proti dolinici, ki ločuje Veliki in Mali Stol. Pri spustu opazujemo ruševca, kako zaljubljeno teka za svojo družico. Še vzpon proti Malemu Stolu, kjer sva s Tonetom zapuhala kot dve parni lokomotivi in že smo pri Prešernovi koči. 2193 m visoko. Prelep razgled po celi Gorenjski, še lepši pa je bil ponoči, ko so se v dolini prižgale lučke. Po večerji je padel literček na mizo in k pogovoru se nam je pridružil Stane. Komaj je prisedel, že smo mu bili vsi »dolžni« po deset zabojev piva. V nadaljnjem pogovoru in smehu smo prišli do petdesetih zabojev piva, ki jih je vsak »dolgoval« Stanetu. V smehu do solz smo potem naš »dolg« zmanjšali na nulo in zadovoljni odšli spat. Seveda je pred spanjem vsak pripravil svojo motorno žago, da bi čez noč nažagal čimveč polen. A glej ga zlomka, sredi noči se mi je žaga zlomila in sem moral na WC. Ko sem se vrnil, sem komaj prišel skozi vrata, ker je Stane nažagal toliko polen, pa tudi ostali so si zaslužili medalje. V pol ure sem popravil zlomljeno žago in do jutra nažagal toliko drv, da se bodo na Stolu celo zimo prijetno greli. Jutro krasno, sončno. Vstanemo in se umijemo s snegom. Popijemo jutranji čaj, pozajtrkujemo in se odpravimo v dolino, proti Valvazorjevemu domu. Na poti navzdol so se nam zavore močno pregrele, zato smo morali’ hitro popiti vsak svoje pivo. JOŽE MAROVT ZAHVALE Ob izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata IMP Telekom in sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste očeta spremili na zadnji poti. Franc Mihevc Zahvaljujem se vsem sodelavcem IMP Klimamontaža za darovano cvetje in finančno pomoč ob očetovi smrti. Še posebej se zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hermina Rajbar Ob boleči prerani izgubi moje ljube hčerke Tadeje se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata Delovne skupnosti sozda IMP ter delavcem s Titove 37, centralne kuhinje in drugih ljubljanskih IMP-jevih organizacij združenega dela za darovano cvetje, za vso pomoč in tolažilne besede sožalja, ki ste jih izrekli meni in moji družini v teh težkih trenutkih. Mnogim, ki ste jo pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Jana Bučar z družino Ob boleči izgubi moje drage mame se zahvaljujem sodelavcem Centralne kuhinje za darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Jelka Kunaver PRAVILNA REŠITEV nagradne križanke v 5. številki Glasnika IMP: Pluton. Cre- raona. avtomat, LE, Rono. ANK, pisatelj, rastlinje, Prut, Vertun. red. OB. Egipt, krij, Dušan, dosje, ilegalec, AŽ, kal. lan, oni, Atika, Vidic, noga, devica, trop. Krona. Za pravilne rešitve v 5. številki so bili izžrebani: 1. Daniel CIMPERMAN, Lj. Šerceija 2, Domžale (17.009 din) 2. Drago Koprivšek, Klima, De-lavsak 5, Celje (13.000 din) 3. Magda Lavrih. Livar, Ivančna gorica (10.000 din) NAGRADNI NATEČAJ: Pravilne rešitve pošljite na naslov: IMP Glasnik, Ljubljana, Likozaijeva 6 (Nagradna križanka). Rešitve pošljite do 5. julija. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 40.000 di-"tjev. Pohod na Blegoš! Vsako leto praznujemo dan zmage, po vsej Jugoslaviji, spomin, na končane grozote, ki so prenehale 9. maja 1945. V spomin na ta čas, so postavljeni spomeniki katere obiskujemo. Eden od takšnih pohodov je pohod na Blegoš ki je postal že tradicionalen. Planinska društva Sovodenj, Žiri in Gorenja vas so prevzeli dolžnost, da organizirajo vsako leto pohod na najvišji vrh v Škofjeloškem gorovju na Blegoš in s tem počaste dan zmage. Letošnji 11. pohod je bil dobro obiskan, prav zaradi lepega vremena. Vsako leto je bilo videti še ostanke zime, ki neusmiljeno gospodari po planjavah Blegoša. Letos tudi v najbolj severnem delu ni bilo sledov zime, sonce pa je grelo prav pomladno. Tako je Blegoš razkazoval ne samo svojo lepoto in goloto, razkazoval je tudi preteklo zgodovino. Vidni so bili vsi bunkerji, ki kakor pošasti štrlijo po planoti in v gozdu ob vznožju Blegoša, ter nemo pričajo, da je bil Blegoš vojaško močno utrjen a brez koristi. Tudi partizanske enote, ki so se v času NOB zadrževale na Blegošu, niso iskale zavetja v bunkerjih, zato bunkerji niso niti z enim strelom branili domovine. Dostop na vrh Blegoša ni zahteven, pa kljub temu ni imel planinskega doma vse do leta 1978. Povedati je potrebno, da so razmišljali o planinskem domu na Blegošu, imenoval pa naj bi se »Tavčarjev dom«. Naravoslovec Vilko Mazi, ki je bil tudi vneti planinec, (pot iz podnožja Šmarne gore, preko Grmade se imenuje po njem »Mazijeva pot«) je leta 1926 pripravljal vsa potrebna soglasja za postavitev doma. Leta 1930 je Loška podružnica SPD, že nameravala postaviti planinsko kočo, vendar pa so utrdbena dela na Blegošu to preprečila. Na Leskovški planini kjer danes stoji planinski dom Škofjeloškega odreda, je že pred drugo svetovno vojno stala pastirska koča. Med vojno je bila požgana, nato obnovljena in je leta 1972 ponovno pogorela. Blegoš, (1563 m) je šele v zadnjem desetletju začel živeti pla- ninsko in turistično, čeprav ga je na to že dolgo upozarjal sosednji Rakitovec. Planinci PD IMP Ljubljana se udeležujejo vse tradicionalnih pohodov tudi na Blegoš. Udeležba na letošnjem pohodu je bila rekordna. Na vrh vodi več poti, zato so tudi planinci PD IMP Ljubljana prihajali iz več smeri, na vrhu pa smo se pozdravili. Letošnji vzpon na vrh Blegoša je bil nekaj izjemnega. Poleg sončnega dne so bili še čisti in jasni razgledi. Tako smo z lahkoto ugotavljali posamezne vršace v Kamniških alpah, v Karavankah, Julijcih s Triglavom, Cerkljansko in Loško pogorje, Posavske hribe itd. S prostim očesom smo videli dom na Kredarici in Planiki pod Triglavom. Razgledi pa so možni prav zaradi tega, ker je Blegoš kot otok v oceanu in na vrhu popolnoma gol. Planinec Dr. Jakob Prešeren je Blegoš takole označil: »Velika kopa je to, z veliko travnato plešo na vrhu, obrobljeno spodaj z mogočnimi bukovimi gozdovi«. Na vrhu vsak pohodnik dobi kupon s katerim se dokaže prisotnost na pohodu. Spustili smo se do planinske koče, ki leži 172m nižje, na Le-skovški planini, kjer je včasih stala pastirska koča. Bilo je ži' vahno kakor v panju, ko je dobra paša. Predsednik PD iMf Ljubljana tov. Lojze Kosi je bil presenečen nad takšno prisotnostjo planincev PD IMP Ljubljana in je takoj predlagal, da naredimo skupinski posnetek. Počakali smo še osrednjo točko pohoda - proslavo. V programu na proslavi so sodelovali1 pevski oktet iz Gorenje vasi, šolska mladina, slavnostni govornih pa je bil pred. mladine SO Šk Loke. Program je bil dobro pripravljen zato tudi sprejet z moe lahke noge, mi pa smo se predali soncu in uživali. Vse je minule kot v sanjah čeprav smo dve debeli uri namenili temu Žitku. Težko se je bilo ločiti od Blegoša ali vse je minljivo, zato srn® se začeli razhajati. Želja vseh pa je bila enotna: Še veliko take prisrčnih in sproščenih pohodov in izletov, v tako čisti in neokrnjeni planinski svet. Zdravko Nastran L NAGRADNA KRIŽANKA | utrjena i&hm HOMiiA IVO Šorli fRIPAbNlKt 1 LJUbSTEV v lutNt Aim RIMSIA BOGINJA 3E2E VRSTA Hrasta jame? (latinsko) sestavil Marko Iokauč „ FIMAL. S količina Srei SMERI TV NAPO' VEbOVAlKA (miCa') pevka VILER ALKALOlb V ČAJU bROBEC NESnAAE OiiMAMEb EVROPO |N AlDO Zasule SlAbtCOV- ri6a it. revolucionar SObOlNlKL KELTOV KRAM) VISOKOŠOLSKI UČITE L) Ring, EogiŠče bEL NOVE (SORICE (SČltA. MAVRICE SARAJEVO SOVJETSKI HOKEJIST Ki IGRA PRI MAS AFRIŠKI MRHO- VINAR. IME TREH PERGAM-KRALJEV PEVKA FALK PRELOG, TRŽNIMA LUKNJIČAV ČISTILNI PREbhEr SUKANEC N A? IV IRSKI BRINOVEC, bEJAVNA MOČ PRIfOVEluA PESNITEV M.lME LOJJE bOUNA«. PRIMORSKA llVAU SEUCNIK MEbNA-RObNA ŽVEŽA , LITERATA STAblOA V BublH-PESTt inf GLASNIK POPULARNI KRVAČKl TEbNlK os zzss-.ss n'& *r s-e-z-s.™-? •=, s < ? s: t— 2-9-a e-n'