Spiai in dopisi se poiiljaio : Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kupitarjeve ulice It. 2. Naročnina, reklamacije in inseratl pa: Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, ===== Kopitarjeve ulice it. 2.--
Izb a ja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje driave 4 K 60 vin.) — Posamezne itevilke se pro--	dajajo po 10 vin.	■
Štev. ZI.	U Untumi, dni 21. mulo 1908.	LrfO XXI.
Še o žlulnsmit cenah.
Živinske ccne, ki smo o njih napisali zadnji članek, so ena najvažnejših reči za našega kmeta. Naši bravci so nam hvaležni za to in prepričali smo se. da srčno žele, nai bi se o ti zadavi še večkrat pisalo. Mi «remo še dalje in pravimo: po shodih in pri predavanjih po izobraževalnih društvih, pri sejali »Kmečkih zvez« in v medsebojnih kmečkih pogovorih se mora obdelovati vprašanje živinskih cen tolikrat in tako dolgo, da bo najpriprostejši mož razumel, kako je s to stvarjo. Nekaj stvari, ki jih zadnjič nismo omenili, naj danes dostavimo:
1.	Srbska meja je zaprta in vendar >.rre cena živini navzdol .Dokler je bila odprta, se je cena polagoma dvigala; zdaj pa za kmeta od junija lanskega leta redno liada. Ne pride nam na misel, da ne bi priznavali škode, ki jo je imel naš kmet od odprtih srbskih mej, toda mnogo večjo škodo ima odtod, ker je živinska kupčija v velikem samo v rokah velikih bogatinov.
2.	Ce gledamo, kako se izpreminiajo cene, opazimo to-le: Cene so vedno tri, štiri, časih tudi pet tednov nizke, potem se pa naenkrat vzdignejo, prihodnji teden Pa že padejo zopet zelo nizko. Redkokdaj se visoka cena drži dva tedna. Iz tega se jasno vidi, da je to umetno narejeno. Veliki prekupci poskrbe, da se par tednov nažene živine preveč i.a dunajski trg; s tem potlačijo ceno navzdol. Ob nizkih cenah nakupijo živine, potem jo pa na prihodnjem trgu drago prodajo. Niso redki slučaji, da veliki judovski prekupec, ki postavi naenkrat po 500 in še več volov na trg, na en mah spravi v žep 30.000 in še več kron.
3.	Zadnjič smo že povedali, da se v naši državi (pri nas in na Ogrskem) po jav-
nih zapiskih pobije krog dva milijona 200 tisoč govedi. Rekli smo tudi, da se najmanj toliko živine pobije, ne da bi se pregledala po živinozdravnikili in izven javnih klavnic. Na našo državno polovico pride uradno znanih pobitih govedi na leto nad poldrugi milijon. Vseh lahko računamo tri milijone. Povprek smemo reči, da pride na eno goved teže 300 kil. Torej imamo 900 milijonov kil. Samo po umetnem iz-preminjanju cen, z gotovostjo lahko rečemo, spravijo čistega dobička veliki živinski prekupci po tri vinarje pri kili. To znese v naši državni polovici 27 milijonov K. Sem seveda ne štejemo tega, kar se mora plačati mešetarjem, agentom za njihov trud: tudi ne prevoznine in drugih stroškov. Ta denar spravi veliki kapitalist v svoj žep na škodo kmetovo, ki ga potem meščan in delavec povrhu še zmerja, da je oderuh in mu očita visoke cene za meso.
4.	Dne 20. oktobra 1906 je na Dunaju zborovala pod predsedstvom poljedelskega ministra posebna komisiia o tem. kako bi se trgovina z živino primerno in pošteno uredila. Sklenilo se je zahtevati od vlade, da se vožnje cene za živino in meso na železnicah znižajo, in da se vožnji čas skrajša. Zdaj delajo z živino po železnicah prepočasi. To je seveda potrebno, če ho--čemo, da se osnujejo krepke kmečke zadruge za prodajo živine. Take zadruge je vlada takrat in kasneje že večkrat priporočala, ter izjavila, da jih bo na vso moč podpirala. Druge poti ni. Prodaja živine se mora izviti iz rok špekulantov in dati v roke tistemu, ki je edini za to upravičen, namreč kmetu.
5.	Splošno se že priznava, in celo vi prestolnem govoru leta 1907, ko se je pričel državni zbor, je obljubil cesar, da bo država premogokope odkupila iz rok zasebnih lastnikov. Premog rabijo namreč vsi; ljudstvo za kurjavo; veliki obrt in železnice za razne stroje. Zato ne sme biti i
premog špekulacijsko blago, ki ob njem kapitalisti delajo ogromne dobičke na škodo vseh. Kaj je pa z mesom? Ali ne rabijo tudi mesa vsi? Ali je torej pravično, če se prepusti prodaja živine bogatini špekulantom? Vsled tega je treba v tem oziru odločnih korakov. Živinoreja se ne da podržaviti, kakor premogokopi; da se pa povzdigniti in s skupnim delom je mogoče živinorejce organizovati, da bodo sami prodajali živino, sami skrbeli za to, da mesta dobe dovolj mesa. Kmetu se bo potem izplačala živinoreja in tudi meščan in delavec bo dobival razmerno cenejše meso nego danes.
6. Kaj sodimo o srbski meji in kaj zahtevamo, smo že jasno povedali pred nekaj tedni v posebnem članku. To vprašanje pa ne sme odvrniti naših oči od največjih sovražnikov naših živinorejcev, namreč od prekupcev. Izkušnje zadnjega časa so natančno izkazale, da vkljub zaprti srbski meji potiskajo prekupci ceno navzdol, kakor jim kaže. Srbska nevarnost je mnogo manjša, nego prekupčeva.- Po novi pogodbi bi prišlo manj nego 1 odstotek živine, ki jo pobijemo pri nas, iz Srbije, in še te samo zaklane, pa z mnogo večjo carino nego prej. Po stari pogodbi se je plačalo za vola carine 9 K 52 h; po novi bo od 100 kil treba plačati 9 K 40 h; to pome-jija za vola, ki ima 500 kil 47 K proti prejšnjim 9 K 52 h. Carina je torej petkrat večja. Pri prašičih se je plačalo prej za 150 kil 3 K 57 h carine, po novi pogodbi bi se moralo plačati 15 K; za 200 kil prej 3 K 57 h; zdaj 22 K. Potemtakem se je carina skoraj zvišala šest- do sedemkrat. Poleg tega bodo naši živinozdravniki vsako žival na Srbskem preiskali in če se pokaže le najmanjša bolezen, se dovoz lahko prepove. Kakor so danes cene, se Srbom ne bo izplačalo voziti meso na Dunaj; prišlo bi jim predrago. Koncem marca letošnjega leta so se v Belgradu voli prodajali po 47-78 h
za kilo; prašiči pa po 70-22 h. Če se prišteje prevoznina, carina in drugi stroški in re računa sedanja ccna mesa na Dunaju, iii imel Srb pri vsaki kili (>-43 h izgube, ko bi goveje meso prodajal na Dunaj: pri prašičih bi zaslužil 6-65 h pri kili.
Povedali smo tudi to. da si vsak lahko izračuna, kakšnega pomena je nova pogodba s Srbijo za naše živinorejce. Vkljub temu morajo seveda kmetje in poslanci pazno čuvati, da se varujejo koristi živinorejcev. Nevarno bi bilo. ko bi se srbska pogodba kar kratkontalo odobrila, ker bi potem dobili fabrikantje novo moč in bi se pri drugih pogodbah na kmetovo škodo okoristili.
Kmet "mora pokazati, da ne pusti pometati s seboj ne vladi, ne kapitalistom in prekupcem.
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
Vojakom in častnikom prepovedano petje protinarodnih in protlverskih pesmi.
Klofač se je pritožil v zadnji razpravi o povišanju vojaških novincev, da je prepeval v častniških družbah poročnik Se-menetz v Kraljevem Gradcu in Terezimu Čehe zasramujoče pesmi. Semenetz je zdaj premeščen. Vojaška oblast je pa prepovedala vojakom in častnikom prepevanje pesmi, ki žalijo narodni ali pa verski čut.
Vojaški dopusti ob žetvi.
Minister za deželno hrambo Georgi je obvestil poslance .da se v najkrajšem času objavi odlok o vojaških dopustih ob žetvi.
Razločevati se pa mora med vojaki, ki se izkažejo kot družinski preživitelji in med onimi, ki tega ne morejo. Prvi se za-bilježijo in se morajo pri svojih poveljstvih oglasiti za dopust. Drugi pa, ki žele dopust ob žetvi, morajo zanj prositi pri svojem polkovnem poveliništvu. Dopust se podeli za tri tedne.
Povišanje domobranskih vojaških novincev.
Ministr. predsedniku se je končno posrečilo dobiti za svoj predlog glede povišanja domobranskih vojaških novincev dve tretjini vseh poslancev. Komaj je šlo. Za nujnost je glasovalo 280 proti 136 poslancev. Dvetretjinska večina je bila torej iako neznatna. Še trije poslanci naj bi se bili /mazali iz zbornice ali pa dva več glasovala proti nujnosti, pa bi imeli vladno krizo. — Sedaj ko je dobila vlada zadostno večino za nujnost predloga, dobi seveda tudi naravno večino za predlog sam. — S tem ie toliko kakor gotovo, da pridejo v veljavo one vojaške izpremembe, kakor smo jih omenjali zadnjič in prej.
Naši poslanci za ljudstvo.
I >r. Krek je vložil nujni predlog za po toči oškodovane prebivalce v Blagovici, dr. Fon pa za po toči poškodovane prebivalce v goriški okolici. — Dr. Korošec je zahteval, da vlada pri nas bolj pospešuje umetnost. Te podpore pa. ki jih bo vlada v ta namen dala. naj se razdele tako .da bomo tudi manjši narodi .kakor smo Slovenci, od tega kaj dobili. Govori dalje za podpore slovenskim umetnikom, predlaga podporo prvi slovenski umetniški šoli aka-demiških slikarjev v Ljubljani.
Novi vladni zakonski načrti.
Ministrstva izdelujejo sedaj sledeča velike vladne zakonske načrte: 1.) o starostnem in onemoglostnem zavarovanju; 2.) o spremembi hišnega davka, 3.) o finančnem načrtu z ozirom na vodne zgradbe in o novem davku na žganje. — Načrt o preosnovi hišno-najemninskega davka predloži finančni minister že junija meseca. Iz povišanega davka na žganje se pokrije primanjkljaj pri hišnem davku, pri davku na sladkor in se pokrije del izdatkov za izboljšanje deželnih financ. Dežele dobe 30 milijonov kron iz davka na žganje za izboljšanje denarnega stanja.
AVSTRIJSKO DIJAŠTVO IN PROTI-VERSKO GIBANJE.
Znano je, kaj je storil znani VVahr-niund: Kot profesor cerkvenega prava je najpodlejše govoril in pisal o vsem, kar je pravemu kristjanu svetega. Takrat se je vlada z vsemi silami potegnila za tega podlega prepisača, češ. da mora čuvati svobodno znanost«. - Vstali so pa pošteni ti-rilski kmetje in žugali vladi z najskrajnejšimi sredstvi, če ne odstrani Wahrmunda iz inomoškega vseučilišča. Akademiški senat se je tega prestrašil in izjavil, da bo Walirmund* odpoklican. — Sedaj pa so vstali inomoški svobodomiselni dijaki, protestirali pri rektorju proti temu odloku in pozvali celo nemške svobodomiselne politične stranke, naj proti temu nastopijo. Pa še več. Dijaki so z vsemi silami pričeli na to delovati, da se proglasi splošni štrajk po vseh avstrijskih vseučiliščih.
Namen temu štrajku je, odvrniti vlado od tega, da bi enakopravnost katoliških dijaških društev dejansko izvedla. Vendar celo svobodomiselni krogi se za tak štrajk nič kaj ne ogrevajo. Celo Masaryk ga je odsvetoval, ker bi se z njim omajalo stališče liberalnega naučnega ministra Mar-cheta. Na Dunaju tudi med dijaštvom za stavko ni mnogo razpoloženja in skoro gotovo se vsled tega namera nemško-libe-ralnega dijaštva ne izvrši.
Kako so liberalni dijaki na Dunaju res svobodomiselni, so pokazali v soboto." Svobodomiselni dijaki vseh narodnosti so napadli katoliške dijake, ko so zapuščali vseučilišče v svojih društvenih barvah. Katoliške dijake so zasledovali, žvižgali jim. nanje pljuvali ter jim peli sramotilne pesmi! Nekaj jih je bilo pretepenih in bati se je Mio, da pride še do hujših spopadov. Svobodomiselni dijaki so katoliške diiake uprav oblegali; rešila jih je šele policija.
Nekaj podobnega se je zgodilo v Gradcu. Neki katoliški dijak bi bil mora! biti promoviran za doktorja; z njim je prišlo tudi več kmetov. Svobodomiselni dijaki pa so jim zastavili pot. Nastal je strahovit pretep s palicami. Več oseb je bilo
ranjenih. Policija je potegnila sablje in je tudi več oseb ranila. Kmetje so predrzne svobodoinislece strašno nabili. Dobili so, kar so iskali. — Tudi po drugih avstrijskih' vseučiliščih svobodomisleci kar hesne proti katoliškemu dijaštvu. In to vse /a tu, ker katoličani ne puste.da bi učil cerkveno pravo mož .kakor je Walirmund, ki smeši cerkev, vero, vsako krščansko resnico in cerkveno napravo — za nas pa naj bo ta surov nastop svobodomiselnega dijaštva nauk. da moremo le v krepkih katoliških organizacijah napraviti dosti močni je/ brezverstvu in takemu nesvobodomiselne-
liiii svobodomiselstvu.
OBISK NEMŠKIH VLADARJEV NA DUNAJU.
Nemški listi pišejo, da je napravil oh-isk nemških vladarjev na Dunaju tudi na politiške kroge najboljši vtis. Obisk ostane v spominu narodom obeh cesarstev. Sestanek je na novo ojačil zvezo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, kot zagotovilo na-daljnega miru. Govora cesarja Franca Jožefa in cesarja Viljema je izpopolnil brzojavni pozdrav italijanskega kralja Viktorja Emanuela. — Ta dan je zagotovil nadaljni obstoj mirovne zveze med Nemčijo. Avstro-Ogrsko in — Italijo. — Vsaj nemški listi tako trdijo.
HRVAŠČINA — NOTRANJI URADNI JEZIK V DALMACIJI.
Novi jezikovni zakon za Dalmaciio je /e izdelan in se je že od itfimestništva pred. ložil osrednji vladi v potrjenje. Ker je načrt izdelan v sporazumu z vlado, se za potrjenje ni bati. V glavnem določa načrt, da je v vseli uradih po celi Dalmaciji no-trajni uradni jezik hrvaščina. Kar se italijanščine tiče, se bodo italijanske vloge reševale v italijanskem jeziku, drugih kor-cesij Italijani ne dobe nobenih. V nemškem jeziku se bo uradovalo le z osrednjo vlado.
SESTANEK DALMATINSKIH ŽUPANOV.
Te dni je bil v Splitu shod županov iz 36 občin srednje Dalmacije. Sklical ga je bil splitski župan dr. Mihajlovič. Sklenili so soglasno, da se predloži min. preds. pred-stavko. ki se bavi z vprašanjem službenega jezika državnih oblasti, izdelanja regulacijskega načrta in z raznimi potrebami glede boja proti trtni uši, pomorstva, železnic itd. Sprejeli so resolucijo, ki nagla-ša solidarnost z brati v banovini; za pomoč dijakom zagrebškega vseučilišča nabralo se je nad 4000 kron.
BOLGARSKA KNEŽJA DVOJICA
se po volitvah v sobranje meseca junija t. 1. poda v Petrograd. Kakor javljajo iz Berolina, poseti o tej priliki knežja dvojica tudi Berolin.
PROTIDVOBOJNA ZVEZA
je v petek zvečer na občnem zboru sklenila ostro resolucijo proti vojaškim obla-
stein, ki silijo k dvoboju, oziroma obsodijo Častnike .ki se nečejo dvoboje vati. Zveza poživlja poslance, da predno dovolijo izdatke za vojno ministrstvo, zahtevajo z vso odločnostjo izpreniembo častnosodnili določil. Navzoči so bili člani iz najvišjih krogov. Zveza šteje 1100 članov, ženski oddelek 7000.
ITALIJA SE 0B0R02UJE.
Henetke so v vseh velikih vojskah, ki so se odigravale na italijanskih tleh, igrale važno vlogo ,čeprav zmanjšujejo njihovo vrednost kot vojno pristanišče ozki dottivi in peščeni zasipi ob zahodni jadranski obali. Vzlic temu bi Benetke v slučaju vojske bile vsled svoje zemljepisne lege izvrstna trdnjava, ker bi od kopne strani tvorile močno postojanko ob boku sovražnika. ki bi prodiral čez Adižo. Vrhutega bi se od tu zalagala armada z živili. Benetke so tudi kakor nalašč za veliko garnizijo. Italijanska vlada se je zato v zadnjem času odločila, da modernizira kopne in pomorske utrdbe okolu Benetk .Za letos je v to svrho dovoljenih 13 milijonov lir.
Vojaška komisija je tudi odobrila načrte italijanskega generalnega štaba v obrambo zgornjeitalijanskih pokrajin Vi-čencc. Belima in Vidma, kjer zgrade nove železniške proge.
Ravnokar se tudi govori v italijanskem državnem zboru, kako zboljšati italijansko vojaštvo. Najprej bo parlament dovolil pomnožitev vojaških novincev. Vojaški komisiji se bode dovolilo 300 milijonov lir v različne vojaške svrhe, zlasti za topništvo in utrjevanje severozahodne meje proti Avstriji. — Na ladjedelnici v Muggi-antt se grade nove podmorske ladje čisto posebne vrste. Dolge bodo 43, široke 4. vi-v>ke tri metre. Posadka na njih bo obsto-iala iz 1 častnika in 14 mož. Ce jih primerjamo z avstrijskimi podmorskimi čolni, so nove italijanske boljše. Dve od njih bodo štacionirane v Benetkah, druge v Jakinu.
Tako se na eni strani ne more nikoli dosti povdarjati, kako veliko prijateljstvo obstoja med Avstrijo, in Italijo, — če pa gledamo italijanske priprave, pa moramo vendar računati tudi z nasprotno možnostjo.
Izobrazbi.
trtice Iz zgodovine slovenskega slovstva.
Cojzov krog.
(Dalje.)
II.
Baron Cojz je imel na Gorenjskem blizu Bohinja bogate rudnike. Ko si je pridobil veliko premoženje, je dobil neozdravno bolezen; postal je hrom. Tako je iskal utehe v književnem delovanju. Zbiral je stare rokopise, proučeval domačo zgodovino in vadil mlade može v pisateljevanju. Na nje-Kov opomin in po njegovem načrtu je izdal Vodnik za leto 1795, 1796, 1797 »Veliko pratiko«. Vsebina teh pratik obsega koledarski del, pesmi in različne kratkočasile in poučne sestavke. Leta 1797 osnuje Vodnik po Cojzovem načrtu prvi sloven-
ski časopis: »Ljubljanske novice od vseh krajev celega sveta.« Izhajale so prvi dve leti po dvakrat na teden, drugi dve leti pa le po enkrat. Ker jih Slovenci niso mnogo podpirali, je prvi slovenski časopis po štiriletnem obstanku nehal izhajati in šele čez dolgo, leta 1843, so Slovenci dobili drug svoj časopis »Novice« pod Bleiweiso-vim uredništvom.
Vodnik je v »Fratiki« in v »Ljubljanskih novicah« napisal mnogo pesmic v domačem duhu in jeziku. Zdaj mu je bila jasna pot, katero mora hoditi pravi pesnik. Ze Cojz je zbiral narodne pesmice in tako je jel zdaj Vodnik spoznavati iz njih pravi domači dilli, od katerega morajo biti tudi pesmi umetnega pesnika prešinjene, ako hoče, da bodo pognale prave korenine med narodom, mu blažile um in srce ter ga navajale na vse lepo in dobro. Tako je Vodnik pravi začetnik našega umetnega pesništva; njegovo pot so hodili vsi naši pravi pesniki.
Kakor je pesništvo Vodnik prenovil na podlagi narodnih pesmi, tako so jeli tedaj tudi slovenščino likati na podlagi narodne govorice. V tem oziru gre velika zasluga /drugim trem članom Cojzovega kroga.
Matevž Ravnikar, krog dvajset let mlajši od Vodnika, je bil mojster v prozi, to je v nevezani besedi. Kot takega se je pokazal v svojih »Zgodbah sv. pisma za stare in mlade ljudi«, katere je priredil po neki nemški knjigi. On je prekosil najboljšo do tedaj pisano slovensko knjigo, Japljeve »Zgodbe sv. pisma«.
Njemu je bila odločena tudi najbolj sijajna bodočnost med vsemi štirimi. Tedaj je poučeval v ljubljanskem bogoslovju, kasneje pa je postal tržaški škof ter mnogo storil za blagor svojega naroda.
Slovničarja tega kroga sta pa bila Kopitar in Metelko. Onadva sta našla v narodnem jeziku skrita pravila, na podlagi katerih je treba pisati čisto slovenščino.
Kopitar je izdal leta 1808 do tedaj najboljšo slovensko slovnico. V njej je tudi najbolje napisana zgodovina dosedanje slovenske književnosti.
Dozdaj so Slovenci večinoma pisali v bohoričici, to je črkopis, k> ga je napravil še Bohorič v protestantovski dobi.
Ker pa ni imela bohoričica dovolj znamenj za vse slovenske glasove, so se slovenski učenjaki zbrali k posvetovanju na Dunaju, kako izboljšati slovenski črkopis. Bili so med temi Kopitar, Ravnikar in Metelko. Ker se pa niso mogli zediniti, je Metelko, član Cojzovega kroga, izdal leta 1825 slovensko slovnico, ki je bila zopet korak naprej v našem jezikoslovju. Knjiga je bila pisana v novem izboljšanem črkopisu, ki se imenuje metelčica.
Ker smo pri slovnicah, omenimo še Danjka, ki je deloval na Štajerskem in sestavil novo abecedo leta 1824, ki se zove po njem danjčica. Tako smo imeli Slovenci tri črkopise, katerih vsak je imel svoj krog pisateljev. Vsi so se trdovratno držali svoje abecede in tako se je vnela takozvana abecedna vojska, o kateri bomo govorili pri Prešernu, ker je v njegovi dobi dosegla vrhunec.
Vodnik je imel sedaj prilike dovolj, da se dobro seznani s pravili slovenskega je-zjka. Ker je postal učitelj na gimnaziji, se je tudi on jel pečati s spisovanjem svoje slovenske slovnice in slovarja, ki bi služil posebno mlademu naraščaju v šolah. Toda zaradi preobilih poslov ni mogel izlepa izvršiti svoje namere.
Kot profesor starih jezikov se je zopet navdušil za lepoto latinskih in grških pesnikov, kakor svoje dni, ko je sam obiskoval kot navdušen mladenič gimnazijo jn se divil njihovi krasoti. Zlasti Anakre-ontove pesmi so vplivale na Vodnika. Ana-kreont je živel okrog leta 500 pred Kristusom; njegove vesele pesmi so posvečene vinu in ljubezni.
Mnogo takih pesmi je priobčil Vodnik v svoji zbirki »Pesmi za poskušnjo«, ki jo je izdal i. 1806. To je prva zbirka izdanih njegovih pesmi. Zdai je v polni meri uresničil Cojzovo naročilo iz 1. 1795.: Vse kar pride iz vašega peresa, mora biti v narodnem duhu in za narod pisano. Vodnikovo pravilo, ki se ga je držal, je bilo:
»Kar mat' me učila
Me mika zapet Kar starka zložila Jo lično posnet.
Iz te kitice spoznamo tudi pevsko mero, v kateri je navadno pel Vodnik. Mislil je, da je to narodna mera, da jo je narod izumil za svoje pesmi. Toda ona je nemškega izvora, kakor se je pozneje izkazala. — No, Vodnikovemu veselemu značaju se je ta poskočna mera jako prilegla.
V tej zbirki je mnogo prejšnjih pesmi popravljenih in na novölzdanih, kajti Vodnik se je jako trudil, da pove svoje misli v dovršeni, lepi obliki. Kako je skrbel za lepo obliko svojih pesmi, je sam povedal:
Naj pesem umetna, Naj merjena bo. Nikdar ni prijetna, Ak' žali uho.
Tu so se Francozi čimdalje bolj bližali našim deželam. — 2e 1. 1790. je na Francoskem nastala revolucija. Umorili so kralja in razdrli vse dosedanje zastarele zakone. Enakost, bratstvo, svoboda, to so bile besede ,ki so planitele v vsakem srcu in katerih glas se je razširil po vsej Evropi. Tako tudi ni samo slučaj, da se je jel konec 18. stoletja tudi slovenski duh gibati.
Zlasti narodnostna misel se je jela takrat mogočno razvijati. Ljudje istega jezika so se jeli čutiti kot nekaj skupnega. Ravno isti čas se je pojavila nova struja v slovstvu, romantika,ki je posebno povdar-jala narodnost. Zbirali so narodne pesmi, vraže, pravljice, sploh preiskovali krepki narodni jezik in tako hoteli prenoviti in pomladiti slovstvo. Izobraženi Žiga Cojz je bil pri nas, Slovencih, živahen odmev tega nadepolnega gibanja.
Tu pridere Napoleon, ki se je bil sredi velikih homatij v Parizu polastil vrhovne oblasti in podjarmil deželo za deželo. Tlačeni narodi so se še bolj navezali sami nase, ker so videli, da jim okorele države ne morejo pomagati. Navdušeni pesniki so zlagali domobranske pesmi, ki so jih pod-vžigale k boju.
Avstrijska vlada je to dobro izprevi-dela in še sama krepila to gibanje. Tudi Vodniku v Ljubljani so naročili, kot slovenskemu pesniku, naj zloži nekaj navdušenih pesmi. Vodnik je res napisal celo zbirko. Pesmi za brambovce 1809 ,ter jih poslal s primernim predgovorom med Slovence. — Iz tega časa je ona znana pesem:
Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran;
Grmi že mesto, trg in vas K banderu ven na plan.
Toda Francozi so se polastili 1. 1809 vseh slovenskih dežel ter ustanovili iz njih kraljestvo Ilirijo. — Njihova vlada pa je bila jako mila in Slovenci so se še radi spominjali Francozov po njihovem odhodu iz naših krajev.
Več o tem pa smo že govorili v posebnem članku v »Domoljubu«.
Vodnik je bil postavljen za ravnatelja gimnazije in za nadzornika začetnih šol. — Takoj je začel pridno spisovati šolske knjige, ko je videl, da zašije lepša doba našemu jeziku. V tem času je izdal slovensko in francosko slovnico. V slovenski slovnici je priobčil tudi znamenito pesem »^Ilirija oživljena«.
V tej pesmi se zamisli pesnik v starodavno preteklost slovenskega rodu. da so Slovenci ali Ilirci stanovali od prvih časov na naši zemlji in strahovali mogočne Rimljane, Grke in Germane:
»Od perviga tukaj
Stanuje moj rod, Če vé kdo za drujga
Nai reče od kod.«
Toda Ilirija ali Slovenija je po slavni preteklosti zaspala in zdaj jo je vzbudil Napoleon. ko je vstvaril ilirsko kraljestvo:
Napoleon reče
Iliria vstan'
Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan.
Vodnik je ves navdušen ob tem prero-jenju ter veselo napoveduje lepšo dobo:
Duh stopa v Slovence Napoleonov.
Fn zarod poganja
Prerojen, ves nov!
Naglaša se torej pri Vodniku izmišljena, slavna preteklost, da se zbudi v narodu večji ponos. Vodnik tudi ni mogel vedeti mnosro o zgodovini Slovencev, ker tedaj še ni bila dovolj preiskana. Slovenci so prišli namreč šele krog leta 600 (med I. 568—593) v naše kraje. Prejšnji prebivalci Ilirci pa niso bili našega rodu.
Toda Vodniku je njegovo navdušenje za Ilirijo in Napoleona rodilo mnogo bridkosti, ko so se Avstrijci zopet vrnili v naše kraje.
Toda, saj je videl, da se njegovi upi uresničujejo. Zbudili so se delavci in slovenski narod se je jel probujati.
Po Cojzovem, Kopitarjevem in Ravnika rjevem prizadevanju se je leta 1817 v bogoslovju začelo predavati slovenščino. Prvi profesor je bil IVI e t e 1 k o.
Na Koroškem je Urban J a r n i k svojim soroiakom zlagal lepe pesmice ali pa i jim podajal poučne knjige. Kakor Cojzov krog kranjsko, tako ie on proučeval koroško zgodovino.
Na Goriškem pa je Valentin Stanič nabiral narodne pesmi ali jih je pa sam zlagal za mladino. Razširjal je zlasti sloven sko berilo med narodom. Bil je tudi velik prijatelj narave ter sam spisal mnogo potopisov o najlepših naših krajih.
Tako je Vodnikovo seme šlo v rodoviten klas in lažje je prenašal breme trde usode. Zaradi njegove naklonjenosti nasproti Napoleonu je prišel ob službo ter dobival le po 200 goldinarjev na leto. Na stare dni se je začel zopet pečati s starimi izkopaninami, dokler ga ni I. 1819., 6.1 let starega zadel mrtvoud.
Pokopan je bil v Ljubljani poleg svojega prijatelja Linharta. Kasneje je dobil lep nagrobni kamen, na katerem je zapisan njegov lastni testament:
Ne hčere ne sina Po meni ne bo.
Dovolj je spomina Me pesmi pojo.
Listek.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J.
I. DEL. Prva knjiga.
(Dalje.)
Četrto poglavje.
Prepir pred tempeljskimi vrati.
Ob prvem jutranjem svitu je stotnik Lucij zopet sedel na konju. Jezdil je v spremstvu nekaterih vojakov proti gorskemu prelazu, čez katerega je peljala pot v Jeruzalem, oddaljen okoli petnajst stadijev.*) Še enkrat se je ozrl proti lepemu poslopju, kamor je pred nekaj urami peljal Sadoka in njegovo hčer. Zdaj podnevi se mu je zdela domačija še veliko lepša, kakor ponoči; posebno je občudoval velike, skrbno negovane vrtove z lepimi utami in nasadi, kakoršnih doslej še ni videl v Palestini. Pred poslopjem je obstal in poslušal; vse je bilo še tiho.
»Seve,« je premišljal jezdec, »po taki noči ni pričakovati, da bi bila dekle že pokonci. Naj ji sladki bög spanja še dolgo zapira oči in ji s sladkami sanjami prežene žalost zavoljo očeta in brata. Bog ve, se-li méne kaj spominja v svojih sanjah?«
Ko se je Lucij zavedel te misli, jo je skušal izbiti iz glave. »Eh, neumnost!« si je rekel in napel konju vajeti. »Lucij, kaj ti hoče hčerka tega zaničevanega ljudstva kot žena? Samo ovirala bi te na poti do vojne slave in visokih časti. Najprvo tribun, nato poslanik, potem morda, če mi bo
* 15 stadijev = 3 kilometre.
naklonjena boginja vojske, slaven zniago-valec-triumfator! In takrat pride čas. dasi poiščem med najbogatejšimi in najlepšimi Rimljankaini nevesto. In vendar, ta mala judinja, tako podobna moji sestri Lucili, hi bilo tudi sposobna, da vname rimskemu stotniku srce. Pazi se, Lucij!«
Tako je govoril stotnik Lucij samemu sebi. Med tem je opazil onkraj meje vrtnarja. ki je na vse zgodaj kopal gredice. Rad bi stotnik kaj natančnejšega poizvedel o teh ljudeh, ki so s tako ljubeznijo in veseljem vsprejeli ranjenca v hišo. Zato je za-klical možu:
Hej! Tvojemu gospodarju je ime Ev-zebij, ali ne?«
»Tako je ime oskrbniku,« odvrne delavec, pozdravi in urno obrača lopato.
Evzebij je torej samo oskrbnik posestva, kakoršnega še nisem videl v tej deželi. Kdo pa je gospodar?«
> Posestvo je pred tridesetimi leti bilo lastnina nekega Lazarja in njegovih dveh sester. Ko bi ne bil tujec, bi bil že slišal o čudovitem dogodku, ki se je takrat izvršil in je o njem govorila cela dežela. Ali res nisi nikdar slišal o Lazarjii. ki je vstal od mrtvih potem, ko je že štiri dni le/al v grobu?«
»Svoje judovske čenče pripovedni drugim ljudem!« zakliče stotnik s smehom na ustnih. »Nimam časa, da bi te poslušal. Tudi te nisem vprašal, čegavo je bilo to posestvo pred tridesetimi leti, ampak čigavo je zdaj.«
»Tega ti ne morem povedati, gospod. Oskrbnik me je najel in od njega dobivam plačilo. Za drugo se ne brigam.«
Po teh besedah je vrtnar zopet zgrabil lopato in pričel rahljati prst.
Stotnik je s svojimi tovariši vzpodbo-del konje in prijezdil kmalu na prelaz med Oljsko goro in goro pohujšanja. Prišedši na kraj, kjer zavije pot na desno proti Ke-dronski dolini, je zagledal naenkrat mesto Jeruzalem pred seboj. Stotnik je obstal s svojim konjem in glasen vzklik začudenja se mu jc izvil iz prsi.
Na skalnih stenah, ob prepadih doline se je dvigalo pred njim mogočno obzidje templja z visokimi stolpi. Nad njimi so se visoko v nebo vzpenjali beli. marmornati zidovi, ki so obdajali notranje dvore, visoki slapi in stebri, in v zlatu bliščeče strehe svetišča. Veličastnejšega še Lucij ni videl v svojem življenju. Zlata palača, ki io je cesar Nero tistikrat sezidal v Rimu in nekatera druga poslopja v mestu ob Tiberi so bila morebiti lepša, akropola v Atenah s svojimi grškimi templji je bila izdelana morebiti bolj umetniško, a po svojem ve-ličastvu je ta čudoviti judovski tempelj z mogočnimi marmornatimi stenami In zla-, timi strehami presegal vse stavbine sveta. In zdaj. ko je vzšlo solnce nad Oljsko goro — kako se je vse lesketalo in žarelo, da zaslepljeno oko ni moglo gledati blišča!
»To je v resnici vredno stanovanje božje!« zakliče stotnik navdušeno.
»Naj bo,« odvrne stari Marcij. »Ampak, ali ni smešno, da ne puste judje nobc« nega kipa postaviti sem notri? Ne Jupitra, ne Junone, ne Marsa, ne kakega drugega našega boga. Prav nikjer ne trpe judje božje podobe, tudi zunaj v mestu ne. se
celo nad cesarjevo podobo se pohujšujejo. I'o je poniževalno za nas! Tudi je sramota, da noben Rimljan ne sine prestopiti praga v tempelj ; da, še celo do preddvora judovskih babnic nas ne puste. Naš slavni vojskovodja Pompej je vendar storil to, ko si je osvojil mesto in tempelj. Od njega smo /vedeli, da prav nikjer v tempelju nimajo podobe božje. Čemu pa ti judovski tepci darujejo svoje bike in jagnjeta, ako nimajo nobenega božjega kipa?«
l'i tega ne razumeš, Marcij. Judje pojmujejo svojega Boga kot duhovno in nevidno bitje, in ga zato ne upodabljajo. Kajpak težko je razumeti, kaj naj si mislimo pod čisto duhovnim bitjem. Naši bogovi so že bolj ljudem podobni in razumljivi, ter se hranijo z jedjo in pijačo, z nektarjem in ambrozijo. Pa kaj modrujem s teboj! Povej mi rajši, ali je to grad Antonija, ki se tam ob oglu templja s svojimi zidovi in stolpi dviga kvišku?«
Antonija, da! Tako močne trdnjave ni na celem svetu. Hvala bogovom, da je že v naših rokah, kajti če bi si jo morali sele osvojiti, bi si marsikak rimski junak ob njej razbil glavo. Pa ne rečem, da bi je ne mogel osvojiti. Rimskim vojakom je namreč vse mogoče.«
In tisti trije krasni stolpi tam zadaj, onstran mestnega obzidja?«
To je stari kraljevi grad. Tjakaj moramo priti, ker v njem stanuje sedanji deželni oskrbnik Gesij Flor. To se boš čudil nad mogočnimi kamni, debelimi zidovi in njihovo višino! Nobena moč jih ne raz-dere.«
»Zidovi so, kolikor je mogoče videti od tukaj, popolnoma nepristopni in jih ni mogoče napasti.«
»Taki so proti vzhodu, jugu in zapadli. Samo na severni strani bi se dalo z ob-iegalnimi stroji priti do obzidja, ampak z največjimi težavami. Bogovi naj nas varujejo, da bi poskušali kdaj kaj takega. Več hrabrih vojakov bi palo, kakor v najbolj krvavi bitki.«
»Ti govoriš, kakor bi že judovska vojska bila pred vrati.«
»O tem smo vojaki popolnoma prepričani. (Jesij Flor vzbuja vojsko in draži jude na vse mogoče načine k uporu. Prav ima! Vojske je treba, sicer ne bo nikoli miru na iutrovem. Uničiti je treba njihovo mesto in oropati njihov tempelj. Ha, kakšen plen bomo dobili! V tempeljski zakladnici leže neizrečeno veliki kupi zlata. In potem — koliko je zlatih in srebrnih posod, različnih vrčev, svečnikov in drugih dragocenosti v svetišču. Mislim, da nas bo poveljnik Cestii pustil tu v Jeruzalemu, kjer bomo du-šili upore, in se nazadnje polastili bogatega plena.«
Med tem pogovorom so jezdeci prispeli v Kedronsko -dolino in se pomikali proti mestnemu obzidju. Strma pot jih je vodila k »zlatim vratom«, ki so bile zaradi praznika na stežaj odprte. Reka popotnikov se je valila proti njim; kajti v dolini hi po rebrih Oljske gore je prenočilo v, taboriščih na tisoče velikonočnih potnikov, ki niso več mogli najti prostora v mestu, in zdaj jih je svečani glas raz tempeljsko streho klical k jutranji molitvi.
Stotnik je hotel s konjem zaviti pò poti, ki je peljala do templja; pa Marcij ga je poučil, da bi ga na kosce raztrgalo Jjudstvo, ko bi se drznil s konjem stopiti le v predvor pred templjem. Zato je oddal konje vojakom, da so jih peljali okrog tem-pelja, in je peš z Marcijem korakal po rebri proti svetišču.
Ze med potjo je stotnik opazil, da ga ljudstvo ogleduje z očitnim sovraštvom. Slišal je za seboj besede, ki jih sicer ni razumel, a je čutil, da ne pomenijo nič dobrega. Ko sta prispela z Marcijem do tempeljskih vrat, ju je straža zadržala z glasnim krikom.
»Kako se drzneta oborožena stopiti na sveti prostor?« je zakričal surovo mlad častnik, in straža je nastavila sulice.
Desetnik Marcij je pozabil, da je vhod v tempelj prepovedan ne samo jezdecem, ampak vsakemu oboroženemu Rimljanu. Lucij bi bil pripravljen vrniti se; ampak surovi nastop judovskega častnika je žalil njegov rimski ponos, in ni hotel oditi brez zadoščenja, ki ga je zahtevala po njegovem mnenju čast orožja. Postavil je sulico predse in rekel s samozavestnim glasom:
»Stotnik v rimski vojski ni vajen, da bi kdo kričal nad njim kakor nad oslovskim priganjačem. Zahtevam opravičevalne besede, potem se vrnem. Sicer se boš moral zaradi razžaljenja rimskega stotnika zagovarjati pred oblastnikom.«
Še med besedami Lucijevimi je priteklo na klic straže več oboroženih mož, in za njimi se je strnila na tisoče broječa množica. Tudi za hrbtom obeh Rimljanov se je zbralo nešteto ljudi s pretečimi obrazi.
»V slepo past sva se vjela,« zamrmra Marcij. »Toda preko teh glav hočem naše tovariše v gradu Antoniji poklicati na pomoč.«
»To ti prepovem. Nastalo bi nepotrebno klanje, in predno bi prišli tovariši na pomoč, bi naju že razsekali na drobno. — Glej, poveljnik tempeljske straže prihaja; ta naju bo rešil iz zagate.«
V resnici je rinil Eleazar, Kajfov vnuk, na čelu novih oborožencev proti širokim vratom. Bil je mlad mož, toda skoraj za pol glave višji, čeprav je že Lucij precej presegal navadno mero. Krasilo ga je lepo, v zlatu žareče orožje in bliščeča čelada. Iz temnih oči se mu je iskril ponos in sovraštvo nad rimskim častnikom. Lucij je ob prvem pogledu čutil, da se mu je poveljnik tempeljske straže približal kot sovražnik.
»Haha, kaj se pa godi tu pri zlatih vratih? Neobrezana rimska psa si vendar ne bosta drznila stopiti oborožena na sveti tempeljski prostor?«
Bila je sreča, da stotnik ni razumel v aramejskem jeziku izrečene psovke. Hladno in uljudno je odgovoril po grško:
»Nastalo je nesporazumljenje. Ni mi bilo še znano, da cesarski vojak ne sme oborožen v preddvor tega veličastnega tempelja. Pripravljen sem vrniti se ali ti na častno besedo položiti meč v roko, dokler v tvojem spremstvu ne prekoračim tempeljskega dvora. Zahtevam pa iz ust mladega častnika, ki je tako surovo kri-
čal nad menoj, besedo opravičenja. Sicer se bom pritožil pred rimsko blastjo.«
Z zasmehom odvrne Eleazar na ta i besede:
»Poslušajte tegžf ponosnega Rimljana! ! Naj le gre in toži tudi mene, magari pred I samim cesarjem. Ampak zdaj mi izroči I svoj meč, in sicer brez vsakega pogoja! ' Tiral te bom pred sodbo, ker si predrzno i motil tempeljski mir.«
Stotnik je bil ogorčen.
»Rajše se borim do smrti, kakor bi izročil svoje orožje in se dal vjeti. Potegni meč in se bojuj z menoj samim, ako nisi strahopetnež.«
Po teh besedah je stotnik vrgel plašč na levo roko in se postavil proti svojemu sovražniku z bliščečimi očmi in s kratkim rimskim mečem v desnici. Za trenotek je Eleazar premišljal, bi li vzprejel dvoboj; nato je potisnil meč v nožnico in zapovedal straži, naj s silo prime oba Rimljana.
V tistem trenotku se je pričela razgibati množica. Tempeljski služabniki so klicali: »Stoj! Stoj! Dajte prostora velikim duhovnikom!« Od tempelja sta hitela Simon in Ecehija in drugi mirnejši dostojanstveniki, ki so zvedeli o prepiru, da bi posredovali. Ves divji vsled tega vmešavanja zapove Eleazar stražnikom, naj hitro iz-vrše njegovo povelje in zvežejo Rimljane. Toda straža je nepremično gledala častita starčka, ki sta bila nekdaj velika duhovnika in sta zdaj v duhovniških oblačilih stopila med Lucija in Eleazarja, zapovedujoč mir in spravo.
»Kaj se je zgodilo?« vpraša Ecehija svojega nečaka.
»Svojo službo opravljam in varujem svetost tempelja proti paganom —«
»Ali ne moreš držati jezika za zobmi, ti vročekrvni zalétel! Sveto mesto in tempelj Gospodov boš s svojo neizmerno jezo pahnil v pogubljenje. Na tem mladeniču ni videti, da bi bil hotel kaliti tempeljski mir. Zopet si, kakor vedno, najbrže nalašč napravil prepir, da bi še bolj podkuril sovraštvo, ki tli med našim ubogim narodom in mogočnim Rimom od dne do dne bolj. Bojim se, da nas bo uničilo to sovraštvo.«
Večina okoli stoječih je pritrjevala nekdanjemu velikemu duhovnku, čegar častita postava in sveta oblačila so množici narekovala spoštovanje. »Duhovnik božji je resnico govoril,« je klical nekdo iz ljudstva. »Poveljnika straže je premotila njegova prevelika gorečnost.« Ecehija je še enkrat zaslišal vso zadevo in nazadnje izrekel sodbo, da sta Rimljana brez krivde. Ljudstvo mu je pritrjevalo.
Eleazar je škripajoč z zobmi požrl svojo jezo. Še celo opravičil se je stotniku, a ga pogledal obenem z očmi, ki so se bli-ščale kakor ostrina meča.
Stotnik Lucij pa se je srčno zahvalil staremu duhovniku in njegovemu spremljevalcu, ki sta mu rešila življenje in obenem odvrnila veliko nesrečo od judovskega ljudstva. Zadovoljno je izročil orožje Ecehiji s prošnjo, naj njega in tovariša spremijo čez tempeljski prostor proti zgornjemu delu mesta.
Simon, Ecehija in spremstvo ju je vz-prejelo v sredo in vodilo skozi Salomonovo dvorar.o na vzhodu proti »kraljevi
dvorani« na jugu. Bila je dolga pot. Stotnik se je čudil velikanskim zidovjem in tisočem čudovito lepili stebrov, ki so nosili dvorane. V obližju pa se je blišča) snežtio-beli marmor svetišča.*v katerega so skozi mnogoštevilna vrata vrvele neštete množice ljudstva. Čudovita stavba!
loda stotniku se po dogodku, ki ga je ravnokar doživel, ni mnogo ljubilo občudovati lepoto tetnpelja. Molče je stopal sredi duhovnikov do konca - kraljeve ilv<>: rane«. Tam mu je Ecehija vrnil orožje. > kratkimi besedami se je stotnik zalivani častitemu starčku in njegovim spremljeval-
cem. Nato je z Marcijem odkorakal čez most. kjer so ga že dolgo časa pričakovali vojaki na konjih.	(Halje prih.)
Razgled po domovini.
Slovenski romarji v Lurdu. Srečno so se pripejiali slovenski romarji v Lurd. Krasna i«.' bila vožnja celo pot. L«.po so sprejeli Slovenci v Inomostu romarje. Razkazali so iim največje znamenitosti v mestu, zlasti dvorno cerkev iu lepe spominke v njej. — Jako dobro so bili postreženi v Švici na slavnoznani božji poti Marija v Puščavi, kamor prihaja na leto do dvesto tisoč božjepotnikov. V četrtek. N. t. m. zvečer sta dospela oba vlaka na cilj potovanja. v Lurd. Tu sta pozdravila romarje voditelj katoliških Slovencev dr. Ivan Šusteršič z gospo soprogo. Romarji «o brzojavili iz Lurda ljubljanskemu »Slovencu«, da so bili v petek večer priče čudeža. Mrtvoudna oseba je nenadoma vstala zdrava s postelje. V soboto je dospel na deželnega glavarja kranjskega gosp. Šukljeja sledeči brzojav: Lourdes, 15. inaia. Šeststo Slovencev, zbranih v Lurdu, Vam prosi blagoslova in pomoči božje za uspešno delovanje v korist naše dežele. Jeglič. škof, Gosp. deželni glavar je odgovoril brzojavno: A l'Evèque de Carniole. Lourdes, France. Vaši prevzvišenosti in milim rojakom izreka iskreno hvalo za spomin in molitev — deželni glavar Šuklje. V ponedeljek je došel na »Slovenca« sledeči brzojav. ki bo gotovo razveselil slovensko ljudstvo: Lurd, 18. maja. Prizori, ki jih gledamo, so raiskolepi. Svečana I rocesija — petje, razodeva nekaj velikanskega. Silna množica ljudstva 20- 30.000. Včeraj je došlo 12.000 Baskov. sami moški. Včerajšnjo procesijo je vodil naš prevzvišeni knezoškof. Danes se je zgodil zopet en čudež. Naši romarji neskončno srečni, veseli, navdušeni.
V torek so odšli romarji iz Lurda. Ustavijo se na raznih znamenitih krajih. V soboto se povrnejo domov.
Radovljiški advokat, župan in deželni poslanec dr. Vilfan, se je pred zadnjimi volitvami silno ponašal s svojim narodnjaštvom. I i-beralci so ga slavili po listih kot navdušenega narodnjaka, medtem ko so nesramno blatili protikandidata okrajnega glavarja pi. Detelo iz Radoljice. l oda kaj je napravil ta narodnjak Vilfan. Znano je, kako se mora boriti voditelj koroških Slovencev dr. Breje, da izvojuie pri koroških sodiščih Slovencem njihove pravice, katere jim kratijo oholi Nemci. Že nekai let vodi hud boj za pravice Slovenstva. Vsa odvetniška zbornica, v kateri ne sede ravno politični somišljeniki dr. Brejca, je odobravala njegov korak in ga prosila, nai vstraia pri za-početem. nelahketn delu. Sedaj pa pride dr. Vilfan, slovenski odvetnik in vloži proti sklepu odvetniške zbornice kranjske pri celovškem sodišču nemško tožbo. Vsak narodnjak, ki ne nosi narodniaštva samo na jeziku, je bil ogorčen nad tem Vilfanovim izdajstvom. Zlasti njegovi volivci v gorenjskih mestih, ki so se pehali zanj pri zadnjih volitvah, ogorčeni zahtevajo, da odloži mandat. A sedaj pa pride »Slovenski Narod« in hoče oprati Vilfana tega madeža in h krati grdo napada za Slovenstvo na Koroškem zaslužnega dr. Brejca ter trdi, da je tudi dr. Brejc za slovenske stranke vlagal pri celovškem sodišču nemške tožbe. Dr.
Breje je takoi brzojavno poslal »Slovencu- na »Narodov« napad ta odgovor: »Glede na ponedeljkovo »Narodovo« poročilo Vas prosim objaviti. da je grda liberalna laž, da z;i slovenske stranke vlagam nemške tožbe. Protestu-jem, da bi liberalci dr. Vilfana prali na škodo moje narodne in stanovske časti! »Narodovega« dopisnika imenujem ixjdlcgii lažnika iu ga poživljam, da se imenuje, če ima dokaze iu pogum zajedno. Obenem se obračam na slovensko odvetniško zvezo, da uvede preiskavo. Dr. Brejc. < Tako žalostno so liberalci dr. Vilfana prati ! Dr. Vilfan ie starosta radovljiškega »Sokola« in so g;i liberalci proglašali pri volitvah za najboljšega narodnjaka. Ce ie torej Vilfan tak narodnjak, da dela proti sklepom slovenske odvetniške zveze in je tako malomaren, da se ne ozira na pravice slovenščine pri koroških sodiščih, kaki morajo biti šele drugi liberalci? Res lepa družba! — Nai si le radoljiški. kamniški ter tržiški volivci dobro ogledajo svojega »narodnega« poslanca.
Občinfki odbor v Trnovem na Notranjskem ie sklenil dati na predlog odbornika g. dr. Kržišnika podporo dvema ženskama, ki bi se hotele udeležiti v I jubiiaiii kurza za bolniško postrežbo.
Smrtna kosa. V I.očali ua Štajerskem je umrl č. g. župnik Lednik. Pokopali so ga ob udeležbi 4.? duhovnikov 14. inaja. Dne 12. maja je umrl na Viču pri Ljubljani bogoslovec Hubert Petriček. bivši gojenec v zavodu Ger-manikum v Rimu. Pokojnik je dovršil kot Alojznik leta 1905. z odličnim uspehom maturo. Ker je bil šele 18 let star in bi moral, ko bi doma obiskoval bogoslovje, po dovršenih študijah še celo leto čakati ua mašniško posvečenje. je prosil za sprejem v Germani-kuin, kamor ga je res tudi poslal ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, iu sicer na svoje stroške. Dve leti je ondi študiral z veliko marljivostjo. Ob nekem izletu lansko leto pa ga je dež premočil tako. da se ie hudo prehladil in dobil stišico. Prišel je domov in upal kmalu ozdraveti. Dva meseca je bil v Leonišču, potem ga ie pa vzel pod svojo gostoljubno streho na Viču g. Pance, strojevodja v pok. Nekaj časa se mu je zdravje na boljše obračalo; božični dan je bil pri treh sv. mašah, pa se ie zopet prehladil in jel stalno pojemati. V bolezni so mu bila v veliko tolažbo številna pisma tov arišev iz Gernianika m ob'ski preč. provincijala P. Placida in oo frančiškanov na Viču. Bil ie popolnoma zaveden do svoje smrti. Njegove zadnje besede so bile molitev k Materi božji. ki naj vzame v svoje varstvo njegovo mater, brate in sestre, in k presv. Srcu Jezusovemu, kateremu je priporočil vse duhovnike. Usmiljenka, ki je lula pričujoča pri njegovi smrti, je rekla da še ni videla tako lepe smrti. Naj v miru |x.čiva' -- Pogreb je bil v četrtek. 14. inaia na Viču. Pokopal ga je vodja semenišča in kanonik dr Jožef Lesar. Spremilo je pokojnika več gg duhovnikov iz Ljubljane in skoro vsi gg bogo-slovci. Umrla gg. naj počivata v miru!
Premil. gospod knezoškof ljubljanski dr. Jeglič gredo po povratku iz Lurda v Sarajevo, da se udeleže posvečenja novega pomožnega ški.fa dr. Ivana Sariča. To |m>syc-čenje se bo v ršilo 28. inaia. Mil. gospod Sarič ie prvi Bosanec, ki bo posvečen za škofu, zalo bo 28. inajnik dan slavlia za vse bosanske Hrvate. Dr. Ši<rič se je nedavno mudit tudi v Ljubljani na obisku našega gospoda kuezo-škofa.
Liberalni ljubljanski trgovci se silno ieze. ker ie dala vlada dovoljenje »Kršč. soc zvezi«, da sme prodajati v žigalice na korist .obmejnim Slovencem«. Na < bčnem zboru su poslali pritožbo ministrom na Dunaj. Liberalci sc bodo zopet pošteno opekli, kakor so se že večkrat. Najboliši odgovor bomo dali liberalcem, ako povsod zahtevamo prav odločno samo vžigalice v korist »obmejnim Slovencem«, katere zalaga edinole »Krščanska socialna zveza« v Ljubljani.
Veliki požari, ki so divjali zadnji teden na nekaterih kraiili naše dežele, so napravili ogromno škode. Poroča se nam: V soboto, dne 9. mala, ob II. uri dopoldne je nastal velik požar v vasi Tihoboj, župnije sv. Kri/, pri Litiji. Pogorelo ie enajst posestnikom vse: hiše. gospodarska poslopja z vsttii orodjem, kozolci, obleka, žito in dva prešiča. Drugo živino so oteli. Pogreša se tudi neka ženska oseba. Mnogim pogorelcem ni ostalo drugega, kol obleka na telesu, pa še to si je mnogokateri ožgal. Škoda s..- ceni na 110.000 K. Zgorela je tudi 55 let stara samica Frančiška Komat, ki je hotela rešiti denar iz neke skrinje. V Brinju so 12. inaia zgorela štiri poslopja. Za-žgal je nek otrok. Ubogi in usmiljenja vredni pogorclci se toplo priporočajo dobrotnikom v podporo. — Tretji požar ic bil pa 15. maja v Črnučah pri Ljubljani. Pogorelo ie trem go; spodarjem. Zupanovega sina. ki je hotel rešiti panie iz gorečega uljnjaka. so čebele tako opi-kale, da sc je onesvestil. — Tudi cerkvenega zvonika se ie že prijemal ogenj, a gasilcem se ie posrečilo preprečiti, da se ni unel. Ogenj ie povzročila neka ženska, ki je pekla kruh in ki je takti zakurila, da so se vnele saje. Ogenj je pospeševal veter. — O tem požaru se nam še poroča: Pogorelo je pri Podobniku (pri Šubelju), kjer se je požar pričel, župana Snoja posestvo: hiša. hlev, ulinjak. pod in kozolec, vdovi k'oderman je pogorel pod. Žalostno je: Za časa požara je bil župan Snoj na smrtni postelji ter je umiral. Prenesli so ga v župnišče. Požarne brambe iz Jezice. Stožic m Gameljnov so naporno, požrtvovalno delovale. Živino in pohištvo so Snoju rešili. Podobniku je zgorelo tudi pohištvo. Ob polu 4-"n popoldne so gasilci še gasili. Ce bi bil veter pihal proti cerkvi, bi pogorele naibližnje slamnate strehe ter bi bila pogorela cela vas s cerkvijo in župniščem.
. Zmaga S. L. S. na Slapu pri Vipavi. Ena najtrdovratnejših liberalnih trdnjav na Vipavskem. ki so io branili vsi vipavski liberalni generali s Ptinčuhom na čelu se je popolnoma razrušila. S. L. S. šteje sedaj v občinskem od-
bor» enajst odbornikov, nasprotniki imajo samo enega, prejšnji župan, brat nadsvetnika dr.
Ferjančiča, niti v odboru ni več. Volitev župana je bila dne U. maja zvečer. O vsem trdovratnem boju še poročamo. Živelo vrlo slovensko ljudstvo! Živeli vrli možje, ki so neu-strašeni vztrajali do konca iu si priborili ključ jo liberalnega slapenskega Port Arturja! Boj ie torej končan, zdai pa na delo za blagor slovenskega ljudstva !
Papežev jubilej na Spodnještajerskein. I avantinski knezoškof dr. Mihael Napotnik je / odlokom dne 9. majnika t. I. dovolil za jubi-leiske procesije tudi obiskovanje božjepotne cerkve pfebl. Device Marije v Puščavi ob Dravi. To je zelo važno za dravsko dolino, za de-kani.io vitzeniško, marenberško iu magdalen-sko. Najprimernejši dan za jubilejno procesijo hi bil 2. julij - Obiskovanje preblažene Devi-ee Marije.
Zmaga S. L. S. v (irgarju na (ioriškem.
V četrtek 7. maja so se vrš'le v (Irgarju občinske volitve. S. L. S. je zmagala v dveh raz-iedili, agrarci v enem. Dosedanji župan Do-liak je popolnoma pogorel. Bil je zanj to pravi sodni dan. Slava vrlim zavednim volivcem !
Slovenska šola v Aleksandriji ie dobila z hunaja 1250 K državne podpore za prvo leto. \ prihodnje pa dobi vsako leto 250 K. Odbor društva za ustanovitev in vzdrževanje slovenske šole v Aleksandriji izreka blagima gg. poslancema Vukoviču in dr. Šusteršiču, ki sta s svojo vplivno besedo dosegla to podporo naši soli. svojo najprisrčnejšo zahvalo!
Dr. Stojan kanonik. Znani parlamentarec dr. Stoian je imenovan za kanonika olomuške-ka kapitla. Novemu kanoniku, ki se je iz prijaznosti do Slovencev naučil tudi slovenskega iezika. kar je pokazal tudi na II. katoliškem shodu, iskreno častitamo!
Postrežbo bolnikov v bolnici cesarice Elizabete v Novem mestu bodo prevzele usmi-liene sestre sv. Vincencija Pavlanskega iz 'iradca. Oeneralna vizitatorica, čast. sestra baronica Call je bila radi tega že dvakrat v Novem mestu in se ie z mil. proštom in prima-riiem dr. Defrancnschijem dogovarjala.
Zopet vlom. Iz Velike Doline nam poročalo: Y noči od L na 5. maj smo imeli tu nepovabljene goste, ki so vlomili v gostilno in trafiko Er. Dolinarja in odnesli iz blagajne en de-setak. več drobiža, tobaka in žganja. Nekai krajcarjev so raztresli po cerkvi, vinarje so pa odnesli; menda so mislili, da so cekini. Poizkusili so tudi pri župnišču. Prinesli so nad osem metrov dolgo smrekovo deblo, da bi ž niini vlomili omrežje pritličja, oziroma, da bi njem splezali do prvega nadstropja v žup-nikovo stanovanje. Silno lajanje domačega psa ie vzbudilo ljudi v župnišču. Ko so videli |uč v župnišču in čutili, da se hodi po župnišču in ie začela kuharica še z glasom odganjati roparje, so odnehali. Aretirali so naši orožniki šest sumljivih, gosposko oblečenih ciganov, ki utegnejo biti pravi uzmoviči.
Važno za kmečke stariše. — Prošnje za dopust ob času žetve aktivnih vojakov se ne smejo vlagati naravnost na okrajno dopolnilno ixiveljstvo št. 17. v Ljubljani, kakor se to zdaj godi, ampak županstva jih imajo predkladati svojim pristojnim okrajnim glavarstvom, ker üli mora sicer okrajno dopolnilno poveljstvo Pošiljati na okrajna glavarstva in se s tem mnogo časa izgubi, da postanejo take prošnje yéasi vsled tega brezpredmetne. Stariši, ki žele imeti sina za časa žetve doma, imajo tozadevne prošnje vlagati pri svojih županstvih, ta pa jih predlože okrajnim glavarstvom.
Vlomilci aretirani. Dne 14. maja zjutraj je tržaška policija aretirala zakonska Mateja in Katarino Koren, starše Karola Koren, čevljarja. ki je bil v Zadru aretiran zaradi vloma pri
podjetniku Mazzoni dne 29. marca t. I. Ž njim sta bila zaprta tudi Alojzij Kavčič iz Gabrovi-ce pri Komnu in Josip Arzon iz Trsta, prvi čevljar, drugi mehanik. V njihovih stanovanjih so med drugim našli tudi »tihi« sveder. Pozneje so aretirali brata prvoimenovanega, Eranca Koren.Ta družba se spravlja v zvezo z vlomi v Ljubljani.
Državna konjereiska darila za kobile in žrebice, ki se bodo leta 1908. delila na Kranjskem. Na Kranjskem se bodo leta 1908. delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zaskočene kobile in c) za žrebice v naslednjih devetih konkurenčnih postajah: dne 27. julija 1908., ob 9. uri dopoldne v Postojni za konje žrebčarniškega plemena; dne 28. julija 1908, ob 3. uri popoldne v Domžalah za konje mrzlokrvnih plemen; dne 30. julija 1908., ob 9. uri dopoldne na Lescah za konje mrzlokrvnih plemen, dne 31. julija 1908. ob 9. uri dopoldne na Bohinjski Bistrici za konje mrzlokrvnih plemen; dne 4. avgusta 1908.. ob 8. tiri dopoldne v Kranju za konje mrzlokrvnih plemen: dne 5. avgusta 1908., ob 8. uri dopoldne v Škofljici za konje žrebčarniškega in mrzlokrvnega plemena; due 26. avgusta 1908., ob pol 10. uri dopoldne v Ribnici za konje žrebčarniškega plemena; dne 27. avgusta 1908., ob 8. uri dopoldne v Mokronogu za konje žrebčarniškega plemena; dne 28. avgusta 1908., ob 8. uri dopoldne v Št. Jerneju za konje žrebčarniškega plemena.
V Gorici se je ustrelil osmošolec Vouk, ki je študiral na c. kr. državni gimnaziji v Trstu. Usmrtil se je baje zato, ker ga je preganjal njegov profesor-razrednik.
S Koroškega. (Duhovniške izprentembe.) Imenovan je gosp. Janko Lučounik, mestni kaplan v Pliberku, za provizorja v Kinbcrgu iu Št. Lovrencu; v Pliberk pa pride gosp. U. Hafner, kaplan iz Št. Jakoba v Rožu; gospod Josip Dicker, provizor v Šmartnem pri Beljaku, je pa prestavljen kot mestni kaplan v Sovodenj; prestavljen ie gosp. Avgust Ogerč-nik iz Šmohorja kot mestni kaplan v Beljak.
Jubilejne znamke po 10 vinarjev pridejo koncem tega meseca iz prometa. Vzrok je baje ta, ker se da izbrisati na teli znamkah poštni oečat.
Narodniaštvo slovenskih liberalcev. Slovenski liberalni dijaki na graškem vseučilišču sicer niso posebni prijatelji nemških buršev kateri nastopajo proti njim s pravo germansko predrznostjo in surovostjo ter jim ne mečejo samo psovk v obraz, ampak tudi obkladajo njihova telesa z batinami, kar se jim seveda posreči le takrat, kadar velika premoč napade peščico slovenskih dijakov. Zdaj pa smo izvedeli iz časnikov, da so slovenski liberalni dijaki v Gradcu ponudili nemškim buršem svojo pomoč. — Kaj je vendar sovražne bratce, ki se drugače črtijo in pretepavaio, zedinilo in sprijaznilo ? Sovraštvo proti katoliški veri in cerkvi. Inomoški vseučiliščni profesor Wahrmund, ki je v javnem govoru in javni knjižici, skrpucani iz brezverskih in posebno socialdemokraških spisov, napadel in brezstidno sramotil resnice n^še vere o Bogu, o Mariji Devici, o zakramentu sv. R. Telesa itd., je na migljaj od zgoraj šel na dopust. Za to določeni čas bi bil kmalu potekel in Wahrmund bi se bil vrnil poučevat katoliške dijake. Akademiški senat, to je zbor vseučilišč-nih profesorjev v Inoinostu, pa je podaljšal njegov dopust za cel poletni tečaj. To je raz-kačilo nemške liberalne dijake, ki se brigajo za vse drugo, samo ue za resno študiranje. Da bi pokazali svojo tnoč. hočejo prirediti generalni štrajk na vseh avstrijskih vseučiliščih. In glej čudo, med prvimi nenemškimi dijaki, ki so izrazili svoje soglašanje s to namero ter nemškim buršotn obljubili svojo pomoč v prid
in obrambo brezverskega iu cerkvi sovražnega profesorja, so naši slovenski liberalni vse-učiliščniki v Gradcu. Tak je liberalizem! Zveze se s sovražnikom, če je treba tudi z vragom, samo da škodi katoliški cerkvi. Treba je tudi pomniti, da so ti liberalni dijaki posebni varovanci »Narodne stranke«, ki podpira njihove težnje, obiskuje njihove shode in prireditve in sprejema iz njihovih krogov najboljše in najbolj brezobzirne agitatorje. Ce se katoličani izmed raznih narodov združijo v obrambo resnic naše svete vere in pravic katoliške cerkve, sta »Narodni List« in »Domovina« takoj po konci ter nam očitata brezdomovinstvo in izdajstvo narodnih pravic. Ce pa slovenski liberalec nemškega prime pod pazduho, da mu pomaga naprej ter pospeši njegove korake proti katoliški cerkvi, ni to nič hudega. Pa tak je liberalizem po svojem bistvu: nič drugega nego neznačajnost, laž in hinav-ščina!
Liberalni študentje hočejo menda organizirati naše kmečke fante po deželi. Ne svetujemo liberalnim mladičem bližati se našim fantom, da ne dobe zasluženih brc. Naši fantje se brez izkrokanih študentov dobro organizirajo po izobraževalnih društvih, telovadnih odsekih in Marijinih družbah. Liberalni študentje naj organizirajo najprej sebe in sicer tako. da jim ne bo treba mesto štirih po šest, sedem ali še več let trgati hlač na Dunaju in zapravljati starišem težko prisluženi denar. Naši vrli mladeniči znajo dobro ločiti prijatelja od sovražnikov, poštene može od hinavskih liberalcev. Našim mladeničem pa toplo priporočamo, naj le pridno prebirajo »Domoljuba« in »Mladost«, kjer bodo našli več modrosti nego pri vseh liberalnih študentih.
Od Slovencev v Ameriki. Pod vlak je skočil v Millvauke v Ameriki 17-letni Valentin Tratnik. — V rudniku se je ubil v Calumetu v Ameriki Janez Pire, doma iz Dolenje Lako-nice pri Novem mestu. — Iz Jolieta, Illinois, v Ameriki poročajo: Neka Johana Mikoletič, roj. Coni, v starem kraju doma od Vrhnike, ie v silobranu ustrelila svojega lastnega brata Johna Corna. Bila je s svojim soprogom Pavlom Mikoletičem na obisku pri njunem prijatelju Jožef Zaletelu na Silver Hills, severovzhodno od Jolieta. Ko sta se vračala domov, okoli 9. ure zvečer, sta bila napadena od njenih dveh bratov Johna in Tomaža. Napadla sta moža, na kar je pričela žena. ki je bila nekoliko oddaljena, klicati na pomoč, in prišel ie na pomoč Zaletel, ki se mu je posrečilo za nekaj časa ločiti borilce. Kmalu pa je John zopet napadel Mikoletiča, med tem je pa Pavlova žena zopet pritekla na lice mesta iz svojega stanovanja z revolverjem, ter dvakrat ustrelila in smrtno zadela svojega brata Johna. Ustreljeni je bil baje na slabem glasu glede svojega razmerja do sorodnikov.
Jesenice. Deželna vlada je v soglasju z deželnim odborom imenovala za občinskega gerenta do novih volitev gospoda Cebulja. kateremu stoje kot svetovalci ob strani gg. Peter Rozman, Anton Pongratz in dr. Fr. Kogoj.
Od 435 nabornikov v Ameriki 334. V Metliko je k naboru dne 9. aprila 1908. izmed 10t došlih tnladeničev bilo le 23 potrjenih v vojake. Povabljenih je bilo 435. Toraj jih je v Ameriki 334.
Trbovlje. Naši liberalci s Kramarjevim ju-ristom vred^se še ne morejo pomiriti radi mi-sijona. To vsaj kažejo njihovi listi. O pohujšanju po misijonskih pridigah more čenčati le človek, ki ni slišal nobene, ampak ga je kdo pošteno nafarbal. Nikar se ne delajte tako hinavsko svetih! Vašega pisarjenja o jezuitskih zločinih iz Šlezije vam itak nihče ne verjame. Skrbite raje, da ne bodo dajali pohujševanja vaši kompanioni. Ko bo zopet misijon, pa se
oglasite. Misijonarji bodo imeli prav radi vsak dan še eno pridigo samo za tenkovestne liberalce, pri zaklenjenih vratih, in sicer tako nedolžno pridigo, da se gotovo nobeden izmed vas ne bo več pohujšal. Tako bo ustreženo vsem, nam navadnim grešnikom in vam an-gelcem.
Maribor. Župnijski izpit so delali sledeči kaplani: Ivan Grobelšek iz Slov. Bistrice, Josip Lončarič iz Trbovelj, Albin Slavec iz Zreč in Alojzij Zamuda iz Vranskega.
Procesija na sveto Goro, ki so jo priredila »Slovensko katoliško delavsko društvo«, društvo »Skalnica« in bratska društva z dežele v nedeljo, je bila veličastna. Do 2000 ljudi se je pomikalo proti svetogorski cerkvi. Ko je procesija prišla na vrh. bilo je že tam zbranih do 2000 ljudi, ki so pričakovali prihoda goriške procesije. Mej sv. mašo je bilo v cerkvi nad 4000 ljudi. Procesijo je vodil mil. gosp. prelat Gabrijelčič.
Zakon o podporah za rezervistovske rodbine. Zakonski načrt glede na podpore za rezervistovske rodbine je v glavnih potezah sledeči: Zakon velja samo za moštvo, iz-vzemši kadete. K rodbini rezervista se prištevajo žena, zakonski in nezakonski otroci, bratje in sestre in drugi sorodniki, v kolikor so navezani na zaslužek vpoklicanega rezer-vnika. Pravico do podpore nimajo tisti člani rodbine, ki niso avstrijski državljani. Pravice do podpore nadalje nimajo: 1. sorodniki tistih rezervistov, ki tudi med vajami vlečejo plačo in 2. tistih, ki so v tako ugodnih premoženjskih razmerah, da vsled poklicanja k vajam ne trpe škode. Višina podpore znaša 50 odstotkov tiste dnevnine. ki je v navadi v onem sodnem okraju, kjer je vpoklicani rezervist nazadnje služil. Dnevnine za kmetiške in gozdne delavce določi glavarstvo. Za tiste osebe, ki so zavarovane v bolniških blagajnah, se dnevni-na določi po merilu, merodajnem za bolniške podpore. Ce znaša n. pr. dnevnina 3 K, dobi rezervistova rodbina 1 K 50 vin. na dan. Štejejo se vsi dnovi pri vajah, ne izvzemši kar se jih porabi za pot tja in nazaj. Pol dne se ne šteje. Ce torej znaša pot k polku tja in nazaj vsaka po en dan, vaje pa trajajo trinajst dni, dobi rodbina za 15 dni podpore. Ce pa se nahaja rezervnik v Nemčiji ali pa na Ogrskem ali na Hrvaškem itd. — torej v inozemstvu — se šteje le pot z meje do postaje, kamor je vpoklican. Za rezerviste, ki imajo samostojni obrt, velja kot merilo za podporo najvišja v dotičnem sodnem okraju običajna dnevnina delavca dotične ali vsaj tej zelo podobne obrti. Rodbina kovača n. pr. dobiva za podporo polovico plače, ki jo ima najboljše plačani kovaški delavec v okraju. Ce ie rezervist, predno je bil vpoklican, delal v inozemstvu, se določi za podporo rodbini 1 K- Ce rezervist med vajami brez lastne krivde oboli, dobiva rodbina tako dolgo podporo, dokler se oče domov ne povrne. N. pr.: Rezervist rabi za pot tja in nazaj po en dan, vajo dela osem dni, deveti dan oboli in pride v bolnišnico, čez osem dni pa ozdravi. Njegova rodbina dobi v tem slučaju podporo 2 + 8 + 8 = 18 dni. Ce oboli rezervnik po lastni krivdi, ga odškoduje vojna uprava le, ako nima pravice do podpore iz bolniške blagajne. — Da rezervist dobi podporo, mora tako-le postopati: Kakor hitro dobi obvestilo, da je vpoklican, se poda k okrajnemu glavarstvu, oziroma k magistratu, prinese s seboj domovinski list in delavsko knjižico, obenem pa prošnjo, kjer navede svoje ime, ime članov rodbine, ki so podpore potrebni in ime tistega, kateremu se ima podpora izplačati. Sme pa tudi prositi, da se podpora med posamezne člane rodbine porazdeli, ako treba. Seveda odloči glavarstvo, kateri so potrebni — v okviru zakona in po njega določilih, se razume. Sme se reku rirati do namestništva, ki
je zadnja instanca. Ce je sicer gotovo, da ima prosilec pravico do podpore, pa še ni dognano po kakšnem ključu mu io je treba odmeriti, dobi začasno 50 odstotkov najnižje dnevnine. pozneje pa, ko se dožene pravo merilo, se mu izplača, kar še manjka. Izplačevanje podpor se vrši tedensko v nazajšnjih obrokih. Te podpore se ne smejo zarubiti. Vse podpore, pri-zivi iu sprejemna potrdila so proste koleka in pristojbin. — Ako se postava razglasi že maja, potem stopi v veljavo avgusta meseca — tri mesece po razglasitvi. Kakšna določila bodo seveda še v parlamentu izpremenili.
Državni žrebci. Na Kranjskem je 16 žrcb-čnih postaj s 44 žrebci in sicer v postojinskem okrajnem glavarstvu 2. v kočevskem 2, v krškem 5, v ljubljanskem 4, v litijskem, logaškem in novomeškem po ena. V zasebni oskrbi je pa 23 državnih žrebcev: 5. v kranjskem, 2 v ljubljanskem, 9 v radovljiškem in 7 v kamniškem glavarstvu. Licencirauega zasebnega žrebca na Kranjskem letos ni nobenega. Cela nioravška dolina, komenska in vodiška fara, tuhinjska in bisttiška dolina je odločno v tem oziru zanemarjena; ravno to moramo reči za loško okolico in obe. poljansko in selško dolino, ki imajo samo v Žabnici enega žrebca. Na vsak način je treba tu več pozornosti. Odbori in zaupniki kmečkih zvez naj se pečajo tudi s tem vprašanjem in naj po poslancih dotičnih okrajev zahtevajo, da se izpopolni, kar manjka.
Cerkveniki pozor! Zadnje dni se je klatil zopet nek potepuh, ki je vajen odpirati nabiralnike po cerkvah. Pretečeni teden je enega odprl v St. Vidu pri Zatičini pri velikem oltarju in tudi pobral iz njega. K sreči je cerkovnik pred kratkim izpraznil, zatorej je dobil mogoče ie samo za par irakeljčkov.
Na Ostrovici v Istri se je kmetu, po domače Kačulinu zmešalo, tako da je 9. t. m. vzel sekiro in usekal ženo po roki in po rami. tako da je roko skoro preč odsekal, na rami pa ji je veliko rano prizadel. Potem je šel proti Mislečem, ker je napadel dva pastirja. Eden je ušel, drugega pa je tako pobil s kamenjem, da je malo upanja, da okreva.
Razstava surovega masla na Vrhniki. »Mlekarska zveza« v Ljubljani priredi 31. t. m. in 1. rožnika v mlekarni na Vrhniki razstavo surovega masla.Namen razstave je preskušati in primerjati surovo maslo, odstraniti morebitne napake in seznaniti občinstvo z našimi izdelki. Obisk razstave je brezplačen in je vabljen vsak, ki se zanjo zanima. — Poučni mlekarski tečaj priredi »Mlekarska zveza« v mlekarni na Vrhniki 2. in 3. rožnika t. 1. za načelnike. oziroma one, ki imajo nadzorstvo nad mlekarnami. Razpravljalo se bo o tem, česar je treba vsakemu načelniku mlekarske zadruge. Vabljeni so zastopniki vseh mlekarn.
—	Ubil se Je v sredo 13. t. m. pri gradbi nove železnice Trebnje—Št. Janž pri 3. km v globoki zaseki pri Zvijavnici oženjeni delavec Leopold Pust, doma iz Mirne peči. Zemlja, na kateri je stal, se mu je naenkrat utrgala pod nogama in padel je poldrugi meter globoko tako nesrečno na ostri rob vagončka, da mu je ta odsekal pol glave tako, da je od desnega ušesa ostala polovica pri trurvlu, druga polovica pa pri odbitem delu glave. Bil je na mestu mrtev. Delal je pri železnici le poltretji dan.
—	Firma Polz Ia Knoch, ki gradi novo železnico Trebnje—Št. Janž, se je baje razbila, ker je menda g. Polz moral likvidirati vsled insolvence. Odslej bo firma obstala še do končane gradbe le pod imenom Knoch. V četrtek, 14. t. m. so dobili
vsi njeni uradniki odpoved službe. Pri novi železnici se kaže, kakor se govori, precejšen deficit, okoli 600 000 K. Baje dobi firmo. Knoch od šentjanške koksne premogovne družbe ravnotoliko doplačila z ozi-rotn na neznane tehnične ovire pri globoki zarezi v »Zvijavnici«. — Na vsak način hočejo nekateri prepoditi iz Mirne g. geometra Rödlbacha, ker bi seveda ta marsikateremu kmetu pomagal do pravice pri obračunu z železniškim podjetjem. To j se hoče doseči s tožbami, ki so pa ena kot druga ničeve.
Nabiranje jagod po državnih gozdovih. Do sedaj jc bilo prepovedano nabirati po ce-| sarskih in državnih gozdovih razne vrste ja-! god. Ubožno ljudstvo, ki je nabiralo jagode in I gobe, da jih proda v mestu in si kupi živeža, j je moralo marsikaj pretrpeti od raznih gozdar-I jev iu čuvajev. Novi poljedelski minister dr. j Ubenhoch, ki je veren katoličan in jako usmi-. Ijenega in blagega srca, je izdal naredbo, ki ! dovoljuje revnim ljudem nabirati po državnih gozdovih razne vrste jagod (rdeče, borovnice, gobe in dr.) in sicer že letos. Kdor želi nabirati, naj naredi prošnjo ali naj ustmeno prosi dotične c. kr. gozdarje, ki mu bodo dali dovoljenje. Dobro je, ako prinese ubožno spričevalo od županstva. Dovoljenje za nabiranje dobe lahko tudi otroci do 12 let.
Tržaška Marijina družba se odpelje 24. t. nt. v Sv. Križ pri Trstu, da se ondi udeleži slavnosti, ki se bo vršila na čast Brezmadežni. — Katol. slov. izobr. društvo v Trstu priredi 24. t. tn. romanje na sv. Goro pri Gorici. Iz Trsta bodo odšli 23. maja ob pol 11. uri zvečer. Oglase sprejema čast. gospod Tul, kaplan pri sv. Antonu.
Deželni poslanec Mandelj je imel preteklo nedeljo dobro obiskan shod v Šmartnem pri Litiji.
V Trstu izhaja vsak dan slovenski list »Edinost«. Ta list, ki je vedno hujskal Ric-ntanjce k uporu proti cerkveni oblasti, postaja vedno boli sovražen cerkvi in veri. List je popolnoma liberalen, zato ga ne moremo priporočati Slovencem, pač pa toplo priporočamo katoliški časopis »Zarja«, ki izhaja vsako soboto zjutraj in stane 6 K za celo leto, posamezna številka 6 vinarjev.
Glasilo slovenskih mladeničev »Mladost« se prav pridno razširja med slovensko mladino, kar silno peče liberalce. List ima lepo število naročnikov po Štajerskem in Primorskem.
Lurd in slovenski liberalci. Eden najsvetejših krajev za vsakega vernika je božja pot v Lurdu, kamtfr prihaja vsako leto na stotiso-če romarjev iz vseh delov sveta. Saj pa tudi ni kraja, kjer bi se bilo na priprošnjo lurške Kraljice dogodilo toliko čudežev nego tu. V teku 50 let je bilo do 7000 ozdravljenj, ki so dokazana pa raznih zdravnikih ne samo katoliških, temuč tudi protestantskih, judovskih in drugoverskih. V petnajstih letih se je mudilo 2712 zdravnikov v Lurdu, katerih imena so zapisana. V dvorani, kjer se bolniki izkazujejo ob prihodu in potem, ko čudežno ozdravijo, je včasih do 60 raznih zdravnikov. Vsaka prevara je tukaj izključena. Sedaj pa pride nesramni »Slovenski Narod«, ter se grdo norčuje iz Lurda in romarjev. Lurd imenuje največji »švtndel« na svetu. Ali ni to pisarjenje nekaj satanskega? Celo brezverci, ki so bili v Lurdu, obmolknejo, ko se prepričajo, da je tu gola resnica, Ie slovenski liberalci so toliko nesramni, da se norčujejo iz božje poti in kajpada tudi iz prebl. Device, ki tu deli na izreden način svoje milosti. Kako je mogoče, da se še najdejo ljudje, ki pravijo, da so dobri katoličani, pa naročajo ta list, ga prebirajo in tudi drugim dado brati! Kdor je naročnik tega li-
sia, kaže, da odobrava tako pisavo, da se strini;,' / vsemi protiverskimi nauki, katere raz-šiiia »Narod«. l ak človek ile more biti in tudi Mi dober katoličan.
I/. Kozjan pri Podgradu se nam poroča: |'ii nas imamo sedaj dve prodajalni. Človek ne \e. v katero naj gre kupovat. Znana Zefka stoii pri vratih in vabi ter kliče notri kakor kak gliimač v svoj cirkus. Svetujemo tej osebi. da pusti ljudem prosto voljo, naj si kupujejo svoje |X)trebščine, kjer hočejo.
Veselo znamenje. Najboljši dokaz, da se verni Slovenci šc vedno z vsem zaupanjem iu v se ljubeznijo oklepajo svoje nebeške Matere. ie poleg mnogoštevilne udeležbe romarskega potovanja v Lurd tudi to, da so z nepričakovano velikim navdušenjem posegli po knjigah, ki obravnavajo in netijo ljubezen in češčenje do Lurške Matere božje. — Tako se jc silno hitro razprodala vsa ostala zaloga Lasscrjeve knjige »Lurška mati božja«, katero je poslovenil pokojni župnik F. Marešič; popolnoma pošel je tudi prvi zvezek Bertrinove razprave o lurških dogodkih; od obeh teh knjig nima »Katol. Bukvama« niti enega izvoda več na razpolago. — Od letošnjih šmarne »Lurški majnik« se je v dveh mesecih prodalo 1500 izvodov; založništvo iina danes komaj še 50 izvodov na prodaj; predno mine en teden, bo tudi ta knjižica do zadnjega izvoda razprodana. — Tudi zadnja Lasser - Mareši-čev a knjiga »Lurški č u d e ž i«, ki se je natisnila svoj čas v zelo velikem številu, bo kmalu pošla; kakor smo že poročali, se dobi ta okoli 500 strani obsegajoča knjiga letos po zelo znižani ceni: velja namreč samo 1 K. po pošti I K 30 vin. Ker pa niso pri tako obsežni kniigi s tem zneskom pokriti niti najnujnejši tiskarski stroški, more založništvo oddajati knjigo le še do Binkošti po znižani ceni. Kdor si hoče torej omisliti knjigo po znižani ceni I K. naj si jo takoj naroči ozir. pošlje naročilo še pred Binkoštmi, ker se bo pozneje računal vsak izvod mesto po 1 K. z 2 K.— Poleg te kniige se dobi o Lurdu še drugi in tretji zvezek Bertrinove razprave o lurških dogodkih, pa tudi samo šc v inalo izvodih. Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Take vspefie ic doseglo dosedaj malo slovenskih knjig.
Dolenjske železnice. Železniški minister dr. Derschatta pride to poletje na Dolenjsko, da si ogleda šentianško železnico in traso belokranjske železnice.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Sv. Križ pri Litiji. V soboto, dne 9. t. m., <'•> 11. uri dopoldne, je nastal velik požar v vasi Tihoboj, župnije sv. Križ pri Litiji. Pogorelo je enajst posestnikom vse: hiše, gospodarska poslopja z vsem orodjem, kozolci, obleka, žito in dva prešiča. Drugo živino so oteli. Pogreša se tudi neka ženska oseba. Mnogim pogorelcem ni ostalo drugega kot obleka na telesu, pa še to si je mnogokateri °žgal. Škoda se ceni na 110.000 kron. Prva je Prihitela od c. kr. žandarmerije, žal, prepozno 113 ob pol 1. popoldne pod vodstvom mirnske-ga gosp. župana. Prav energično in spretno je vodi! gasilno akcijo na Mirni bivajoči, od železniškega podjetništva Polz in Knoch, ki gradi novo železnico Trebnje - Št. Janž, zaradi malenkostne, namišljene žalitve neke gospe od gradbenega vodstva odpuščeni geometer Kodeibach. Prav njemu je pripisati zasluga,
da sc je požar omejil in se tako rešila ostala vas. Dve hiši, ki ste bili žc obkoljeni od ognja, ste ostali po njegovem požrtvovalnem prizadevanju nepoškodovani. Tudi cerkev je ostala sredi ognja nepoškodovana. Ob 5. popoldne je prihitela od c. kr. žandartnerija, žal, prepozno brzojavno . pozvana šentrupertska požarna bramba, ki je z znano izvežbanostjo in urnostjo nastopila, ogerj hitro popolnoma omejila in tleče ogorke in žrjavico zamorila. Delala ie neutrudljivo do polnoči, za kar se ji tu izreče javna zahvala. Ogenj je nastal po neprevidnosti pri streljanju z možnarji blizu hiš ob priliki, ko se je pripeljala bala neke neveste na ženinov dom. To ie že druga nesreča, ki je tej nevesti zabranila poroko. Baje je imela biti že preteklo jesen poročena s tem ženinom. Takrat je menda z očetom šla v gozd po listje. Nazaj grede je držala za vrv, da bi se voz ne prekucnil po grdem potu. Ker pa ie bila preslaba, se je voz vendar prevrnil in ker je imela vrv ovito okoli roke, ie njo vrglo črez voz na drugo stran, da se je močno pobila. S tem se je tudi poroka za tedaj razbila. Ležala je dolgo, predno je okrevala. Ali bo še v tretje poskusila se poročiti ali ne, se ne vé?
d Novice iz Zagorja ob Savi. Nadebudna mladina. Učenec 2. razreda v Zagoriu, M. Rus, je ukradel branjevki iz sobe slaščic in nekaj denarja. Od tega je dal dvema součen-eema po 1 krono in oba peljal v gostilno, kjer so se vsi trije opijanili s šnopsom in rumom. Zgodaj so začeli. — Vlak je povozil dne 1. maja med Zagorjem in Trbovljami oženjenega delavca Janeza Vidoli iz Furlanije. Ognil se je enemu vlaku, med tem pridrdra drugi od nasprotne strani, ga zgrabi in poškoduje do smrti. — Prvi roditeljski sestanek v zagorski šoli, 3. inaia, se je obnesel "precej dobro. G. nadzornik Stiasny je predaval zanimivo o vzgoji otrok v industrijskih krajih in o pijančevanju. Navajal je, da so velika nesreča za otroke: zanemarjeni starši, kajenje, alkohol, sladkosnednost, slaba tovarišija, slabe knjige in brezvernost. Pogubni vpliv alkohola na človeka je pojasnil s skioptičnimi slikami. Gosp. vodja Levstik je vzpodbujal k slogi med šolq in družino. Navajal je zanimive izreke raznih pedagogov, med temi izrek škofa Slomšeka: »Cerkev (g. predavatelj je sicer rekel družina) in šola sta sestrici dve, nobena brez druge biti ne sme.«
d O novi cesti Sv. Križ - Čatež moramo že zopet v »Domoljubu« pisati. Dvakrat smo že tožili, v kakšnem groznem stanju je ta cesta. V prometu je domala pol leta, a nič se ji ne pozna, da bi se po njej vozilo. Kamenje, ki ie na cesti, se tudi nikdar utrlo ne bo. Spustiti se ie mogoče nanjo le s konji, a tudi zanje je mučiteljica; vprege z govejo živino še ni bilo na tej cesti. Vprašamo cestni odbor litijski, kdaj se misli zganiti in cesto prirediti za splošni promet. Čudno, za politične demonstracije se dobi dovolj časa, za občekoristno delo, ki ga nalaga dolžnost, ni časa. Vprašamo dalje cestni odbor, zakaj ne plača cestarju toliko, da bi vsaj enkrat na teden prišel po cesti pogledat? Pet tednov so delavci že na cesti, pa še niso videli cestarja na njei ; ali je bil prej kate-rikrat, ne vemo, pozna se ne. V kakšnem stanju morajo biti ceste pri takih razmerah, si vsakdo lahko misli.
d Ženska zgorela. O zadnjih požarih na Dolenjskem se nam poroča od Sv. Križa pri Litiji: Pri nas sta bili v par dneh dve veliki nesreči. V Tihoboju je pogorelo dne 9. t. m. devet posestnikov ,v Brinju pa dne 12. t. m. štiri poslopja. Zgorela bi bila cela vas, le požrtvovalnosti domačih orožnikov in mirnske in šentrupertske požarne brambe se je zahvaliti, da se je ogenj ustavil. Zgorela je tudi neka ženska, ki so jo našli šele črez dva dni. Škodo cenijo na okrog 100 tisoč kron. — V Brinju pa
je zažgal neki otrok. Ubogi pogorelci prosijo, da bi jim dali dobri ljudje kake podpore. — V Tihoboju zgorela ženska je 55 let stara samica Frančiška Romat. Hotela je rešiti iz neke skrinje denar.
d Šmartno pri Litiji. V nedeljo sta prišla k nam gg. deželni odbornik Lampe in deželni poslanec Jožef Mandelj. V društveni dvorani sta poročala o deželnem zboru. G. dr. Lampe o deželnem gospodarstvu, g. Mandelj zanimivo p živinoreji. Priporočal je zlasti ustanovitev živinorejske zadruge. Na predlog g. dekana se je sestavil pripravljavni odbor, da se ustanovi prva živinorejska zadruga v deželi. V odboru so gg. Miklavčič od Sv. Križa, šmartinski župan, Brie iz Litije, načelnik * kmečke zveze Kotar, Strah iz Cerovice itd. Shod ie bil sila zanimiv, le udeležba se nam je zdela nekoliko prepičla. V prihodnje, možje, mora biti bolje obiskano!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Št. Lambert. Tu živi v vasi Borie 90 let stara tetka Marija Končar. ki ie še dekle. A tudi moč ima kakor marsikatera dekle. Tudi imamo še par starčkov, kateri ima vsak že nad 85 let. Ali pa tudi kdo učaka izmed sedanje mladine tako starost? Bolj težko, ker preveč ljubijo alkohol pod imenom »herovš«! — Oj, ti pijača! Oj, ljubi alkohol! Na Belo nedeljo so se stepli fantje brez pravega vzroka med sabo. Sicer že dolgo ni bilo tepeža pri nas. A so se našle sirovine, ki napadajo mirne fante. Imena tistih dveh danes zamolčimo, a jih pri prvi priliki objavimo, kakor hitro se še zgodi jednak slučaj.
d Iz Št. Lovrenca. Poljedelsko ministrstvo ie z odlokom od 26. aprila t. 1., št. 9130, mlekarni v Št. Lovrencu dovolilo za osnovne stroške 2000 K podpore. Ker je zadruga obenem prosila podpore za rejo dobrih mlečnih krav, za katere bi se napravile v Št. Lovrencu letne razstave, je odločilo ministrstvo, da naj se v ta namen izposlufe od c. kr. kmetijske družbe od svote, katero da ministrstvo družbi, potrebni znesek. Ce to ne bo zadostovalo, naj se napravi natančni porabni načrt ter predloži v potrjenje deželni vladi in kmetijski družbi. Dati bi se mogla v ta namen posebna podpora, če tudi ne prav velika. — Za ta lepi uspeh gre hvala najpred državnemu poslancu Povšetu, okrajnemu glavarstvu v Rudolfo-vem in vsem poklicanim faktorjem. V vseh komisijah so prošnjo podpirali, ker ie jasna njena važnost za organizacijo Dolenjske. Tudi naš poslanec Hočevar se je pošteno trudil.
d Št. Lovrenc ob Temenici. Poljedelsko ministrstvo je z odlokom od 26. aprila 1908., št. 9130, dovolilo mlekarni v Št. Lovrencu 2000 K podpore za osnovne stroške. Podpora je za začetek nenavadno velika. Zahvaliti se imamo za lepi uspeh državnemu poslancu Povšetu, okrajnemu glavarstvu v Rudolfovem in vsem drugim oblastem. Povsod so našo prošnjo blagohotno podpirali, ker je mlekarna največjega pomena za gospodarsko organizacijo Dolenjske. To je obenem najboljši odgovor onim, ki pričakujejo, da bo prav kmalu vse propadlo. Zdaj bomo imeli Ie še dolg na hiši in na novih strojih še nekaj malega. — Ker je mlekarna obenem prosila za podporo pri izboljšanju živine in hlevov, je odločilo ministrstvo, da naj se obrne načelstvo v tej zadevi na c. kr. kmetijsko družbo, ki dobi za izboljšanje živine podporo od ministrstva. Ce ta svota ne bo zadostovala, naj se napravi nova prošnja na ministrstvo. Vporabni načrt morata odobriti deželna vlada in kmetijska družba. Ministrstvo bo dalo še posebno podporo. Tako bomo imeli skoro gotovo še letos za ude mlekarne razstavo in premovanje ži-
vine. — V mlekarni smo dobili tudi nove stroje na par. Postavila sta jih brez monterja Anžur in Harle iz Poj. dva samouka, ki poprej takih strojev Se videla nista. Pregledal je postavitev mlekarski nadzornik Legvart, ki je izjavil, da so pravilno postavljeni. Cast takim možem ! Za mlekarno je bilo tako seveda precej ceneje. — Razširilo se je tudi govorjenje, da bo mlekarna obsojena zaradi ponarejanja in pokvarjen.ia mleka, kes je dobil načelnik poziv od sodniie v Trebnjem, kamor je preiskovalna komisija v Trstu in O.adcu sporočala, da je imelo naše preiskovano mleko le I I tolšče. V tem nimamo prav nobenega strahu. Dokazali bomo, da ima naše mleko na • 4 % tolšče. Pes je prišlo vodeno mleko v Trst, kar se pa ni zgodilo v mlekarni, ampak drugod, skoro gotovo na železnici. Vsem, ki dajejo mleko po železnici, se ravnotako godi. Napravili smo tudi ovadbo na vodstvo državnih železnic. Sedaj se vrše preiskave. Vsak kdor pozna naše razmere, vé, da se pri nas ni nikdar voda mleku mešala. — Mlekarna je imela vlani 707 K 8 vin. čistega dobička. Odpisalo se je na inventarju 262 K II vin.; torej znaša skupni dobiček 9b9 K 15 vin. V zadnjem času je umrl na Malem Vidmu stari Lazar. Popred ni živel prav vzgledno. V bolezni je bil dvakrat previden, prav udano in voljno je vse prenašal ter res lepo umri. Pogreb ie bil prav lep. Spremljala ga je požarna hramba. ki se je prav dostojno obnašala.
d Od. Sv. liregorlja. S 15. majem je dobila naša poštna nabiralnica vsakdanjo zvezo (ra-zun nedelj) s pošto na Ortneku. S tem se bode prišlo v okom mnogim neprilikam, ki so se dogajale dozdaj pri trikratni tedenski zvezi, ko so mnogokrat najnujnejša pisma ležala po tri dni na Ortneku. Tudi legitimacije in znake za lurške romarje smo dobili en dan po odhodu romarskega vlaka. — V nedeljo, 10. maja, priredila sta naša poslanca Jaklič iu Bartol pri nas shod, ki se ie ob lepem vremenu vršil na prostem v pomladnem cvetju. Deželni poslanec Bartol je obrazložil, kaj je deželni zbor že v tem kratkem zasedanju ukrenil v prid kmeta in da bo zdaj po novi volivni reformi za deželni zbor prišel tudi kmet za mizo v deželni zbornici. Naš dvakratni zastopnik poslanec Jaklič pa je naštel ugodnosti, katere državni zbor pripravlja kmetiškemu stanu. Na to preide na žalostne razmere, v katere so spravili liberalci našo deželo, preden so pobrali šila in kopita iz deželnega dvorca, izraža upanje, da se bo dalo še pomagati in obljublja, da se bo vedno na vso moč prizadeval vstreči opravičenim prošnjam svojih volivcev, skrbel, da dobi Sv. Gregor potrebne okrajne ceste. Priporočal je ločitev občine, ker ni nikdar pravega sporazumljenja v občini, ako spada pod dva farna zvona. Kier pa ni sporazumnosti, pa tudi ni pravega napredka, kar se čuti v vsaki občini, ki se razteza v več župnij. Naše ljudstvo je bilo veselo lepega shoda in izreklo navdušeno zahvalo in priznanje svojima poslancema in načelniku stranke.
d Iz Šentjerneja. Blagoslovljenje nove kapelice. V nedeljo, na praznik varstva sv. Jožefa. se je v tukajšnji vasi Pristavca slovesno blagoslovila nova kapela ua čast sv. Jožefu, katero je postavil vrl mladenič Jožef Padarčič. Tako lepe slovesnosti še nismo doživeli tukaj. Kapela je posvečena sv. Jožefu in Mariji pomočnici. Popoldne ob 5. uri zbrali smo se vsi pri poljski kapelici, od katere smo v slovesnem sprevodu med veselim zvonjenjem v fieli cerkvi se pomikali proti novi kapeli. Naj-prvo so šli dečki, za temi fantje in možje in za njimi dekliška Marijina družba iz Bele cerkve. Za temi nosila so štiri dekleta, članice iste družbe, lepo Marijino podobo, za katero so stopale male deklice in slednjič duhovščina ter cerkvene pevke. In na ta način lepo razvita
procesija vila se je proti krasno ovenčani kapeli, katero so blagoslovili priljubljeni šent-jernejski gospod župnik s društvu gos|x>da župnika iz Bele cerkve in gospoda kapelana. Lepo vspelo slovesnost zaključil ie govor v proslavo sv. Jožefu. Kapela stoji na lepem prostoru nad vasjo: želeti je še. da bi dobila mladi. Ti pa sv. Jožef, blagoslovi lepo naše dva mala zvona, če ne precei pa vsai spo-polje in solnčne naše gorice.
d Iz Loškega potoka. V nedeljo, dne 10. t. m., je imela naša dekliška zveza prvo predavanje z obširnim razkazovatiiem Lurda. Pre-uaval je č. g. kaplan ribniški. Plahutnik. Za lepo predavanje sc mu dekleta lepo zahvaljujemo in mu kličemo: kmalu zopet na veselo svidenje. Upamo, da bo novo društvo lepo napredovalo. Vse dobro misleče dekleta in žene vabimo, da se oklenejo našega društva. Cini več nas bo, tem boli bomo pogumne. Vse za vero in poštem; stvar z zdriižimi močmi. Nc ozirajmo se ne na desno ne na levo, ampak pogumno naprei in ne ustrašimo se nikogar. Zahvaljujemo sc tudi gosp. kaplanu, ki ima mnogo truda z nami.
d Na Kumu bo romarski sliod pri svetem Joštti na binkoštni ponedeljek, dne 8. junija 1908. Duhovno opravilo bo ob 10. Snega ni več, vse je v najlepšem zelenji.
d Iz Loškega potoka. »Dekliška zveza« je imela prejšnjo nedeljo predavanje. Predavatelj nam je opisal pot v Lurd in pa mnogo šc povedal in razložil zanimivosti slavnega Lurda. Bilo je zanimivo poslušati govornika, ker si je on že vse te kraje sam ogledal in obiskal. Tako smo v eni uri naredili rajžo v Lurd v duhu. ker nam ui bilo dano se dejansko pridružiti baš ta dan odhajajočim slovenskim romarjem na to slavno božjo pot. Ker se je že govorilo o potovanjih, ie pa konečno še gospod predsednik popisal svojo tudi zanimivo rajžo iz lepe Dolenjske čez strašno Pavberkomando v Istri. S šaljivimi dogodki in dovtipi kaj dobro osoljeno opisovanje je poslušavke prav razvedrilo. Pes kratka rajža pa dosti doživel! Po predavanju se je zapisalo zopet novih 25 članic. Tako je prav. Le skrbimo, da se naše društv o razvije kot se labor! V kratkem za- I čne tudi »Dekliška zveza« z zabavnim delom. »Tabor« kmalu priredi zanimivo predavanje.
d Mirna, 16. inaia 1908. Jubilejna slovesnost. Pretečeno nedeljo. 1Ü. t. m. se je pri nas vršila kaj mikavna slovesnost na čast lurški Materi božji, katere se je udeležila vsa župnija. Novi kip lurške Matere božje so nosile v procesiji na lepo ovenčanih nosilih menjaje se po štiri dekleta Marijine družbe, štiri pa so poleg njih nosile lilije. Najlepši del procesije so tvorili šolski otroci. Dečki in deklice so nosili na obeljenih palicah papirnate trakove slovenskih barv. To priprosto nakitje je slikovito povzdignilo skupino otrok, koio je vodil g. nadučitelj Jenko in neko dekle Marijine družbe, ker se gospodična učiteljica ni udeležila te »izvan-redne« procesije. Vendar je pri oknu ven kukala iz radovednotsi, kdo jo uadomestuje.__I
Procesija se je vila od Mirne na Selo, kjer so vrli Seljani lur.ški Mariji pripravili kapelico sredi vasi v stanovanje. Tain je pričakovala procesijo dekliška Marijina družba od sv. Križa z zastavo. Po blagoslovu in pridigi so bili šolski otroci pogoščeni in vsakdo je dobil v spomin lepo podobico lurške Marije. Veselje je sijalo vsem udeležencem z obraza in še dolgo so pobožni Marijini častivci klečali okoli prve lurške kapelice v župniji Mirna. Slišalo se je, da bi radi še na Mirni in v Glinku imeli enako kapelico. Lahko jo še imate, ako boste tako goreči in požrtvovalni, kot so bili Seljani, posebno oče Kaferle in njegova hčerka Alojzija ter Frančiška Zabukovec in Marija Orni, ki so se največ trudili za to. Vprašal bo kdo, koliko pa stane? Podoba sama ie delo J.
Obletterja iz gredenske doline na Tirolskem, ie 110 cm visoka in stane 88 K. vožnja od tatti pa 10 K 50 v. Popravilo kapelica iu druge pri. prave pa stanejo okoli 2ihi K. Lastnega dela je bilo pa tudi dosti, kar se še ne računi ne. . Skupaj torci okroglo .K».) K. Ves primanjkljaj, okoli 90 kron, ie pokril oče Kaferle. Kai ne] dobri Scibili, težko ste dajali kronce, pa vsem je te darove in trud bogato poplačalo veselic ob blagoslovu kapelice. Vsem, ki so kai pripomogli k tei slovesnosti, se izreče tu javna zahvala. Najprej Mariji, ki je uslišala naše prošnje za lepo vreme, g. župniku, g. nadiičiteliii za spremljevalne šolarjev, g. organisti! šu-šteršiču in pevcem za lepo petje, Marijini dru-žbi od sv. Križa za udeležitev, posebej še zastavonošam svetokriške in mirnske zastave Marijine družbe in staršem, ki so imeli precei posla z otroci, da so jih opravili za procesno. Bog plačaj in lurška Marija prosi za vas' Na Gomili jc umrla najstarejša žena naše župnije. Ana Maren, stara 84 let. Ubil se je \ sredo. I.?, t. m., pri zgradbi nove železnice Trebnje - St. Janž pri X km v globoki zaseki pri Zvijavnici oženjeni delavec Leopold Pust, doma iz Mirne peči. Zemlja, na kateri ie stal. se mu je naenkrat utrgala pod nogama in padel je poldrugi meter globoko tako nesrečno na ostri rob vagončka, da mu je ta odsekal pol glave tako, da ie od desnega ušesa ostala polovica pri truplo, druga polovica pa pri odbitem delu glave. Bil jc na mestu mrtev. Delal je pri železnici le poltrctji dan. Firma Polz in Knocii, ki gradi uovo železnico Trebnie-St. Janž. se je baie razbila, ker je menda g. Polz moral likvidirati radi insolvence. Odslei bo firma obstala še do končane zgradbe le pod imenom Knocii. V četrtek. 14. t. m., so dobili vsi njeni uradniki odpoved službe. Pri novi železnici se kaže, kakor se govori, precejšen deficit, okoli 600.000 K. Haje dobi firma K noch od šentianške koksne premogovne družbe ravnotoliko doplačila z ozirom na iu znane tehnične ovire ori globoki zarezi \ vZvijavnici«. Na vsak način hočejo nekateri prepoditi iz Mirne g. geometra Rödlbacha, ker bi seveda ta marsikateremu kmetu pomagal do pravice pri obračunu z železniškim pod jetjem. To se hoče doseči s tožbami, ki so ena kot druga ničeve.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Slatnnikarska zadruga v Mengšu ua Kranjskem. Slanmikarstvo je domača obrt v kamniškem okraju. Kakor se pripoveduje, se je neki Ihanec kot vojak na Laškem pred več kak«r sto leti naučil plesti slamnike. Ta obrt je nadaljeval tudi v domovini. Iz Ihana se je ta obrt razširil kmalu zlasti po mengeški fari. Pletli so pa kite skoro po celem kamniškem okraju. Slamnate izdelke so izprva le domačini razprodajah, pozneje so pa začeli krošniariti s kranjskimi slamniki Tirolci. katerim je to krošnjarenjc neslo precej dobička. Tirolci so bili veliko bolj podjetni in so si poiskali odjemalcev zlasti po mestih. Napravili so si polagoma velike tovarne v Domžalah in Mengšu, od koder razpošiljajo slamnike po celi Avstro-Ogrski in še v druge države. Domači slammkarski obrt čedalje bolj propada. Nekdaj so ljudje veliko zaslužili pri pletenju kit in pri izdelovanju slamnikov iz domače slame. Vsa družina, možje, žene in otroci, so pozimi pletli kite in si precej prislužili. Tekom časa so pa tuje kite izpodrinile domače. Iz Italije. Japana, Kitaiskega se uvažajo lepe kite. ki so
tudi po ceni. Zato se doma čedalje manj plete. I indie le zelo težko prodajo domačim tovarnarjem, ker ti lepe kite in po ceni dobivajo iz tujine. Istotako peša tudi izdelovanje slamnikov iz domače kite. Slamuikarstvo na Kranjskem ie prešlo skoro izključno v roke tujcev, k, so si napravili velike tovarne in moderne stroje za izdelovanje slamnikov. Malini slovenskim slamnikarjem ni mogoče konkurirati z mogočnimi tovarnarji. Ha se reši slovensko slamuikarstvo. kar se sploh rešiti da, se je ustanovila v Mengšu slamnikarska zadruga. Zadruga si je napravila moderne stroje in izdeluje preproste, pa tudi najfinejše in najmodernejše slamnike za može, gospe in otroke. Ker ima zadruga velike iu mogočne konkurente, zato upamo, d^jo bo vsak zaveden Slovenec in Slovan ponpiral. Torej prosimo hravce »Domoljuba« in vse prijatelje naše organizacije, da naročate slamnike pri naši slamnikarski zadrugi. Zastopnik za Kranjsko ie: Ivan Podlesnik mL. Stari trg"št. 1(1 v Ljubljani. Tu se prodaja na drobno in na debelo. Vsakdo naj bo prepričan, da bode dobro in ločno postrežen. Svoji k svojim!
g Moravče. V nedeljo. Iti. maja, se je vršil v šoli občni zl«>r mlekarske zadruge. Poročal je nadučitelj Toman. Javil je, da je odbor. izvoljen na zadnjem občnem zboru, izvolitev odklonil. Treba je voliti zopet nov odbor. Izvoljeni so bili med drugimi v odbor trije naši možje. — Na razne predloge posameznih zadružnikov, zlasti na predlog graj-ščaka Pirnata se ie sklenilo i>obirati mleko [Mitom skupne vožnje. Od vsakih 100 litrov plača zadružnik vozniku HO vinarjev. Sprejeto, (iospod Toman: »Bodete videli možje, sedaj bo mlekarna cvetela.« No, mi bomo tudi veseli kacega napredka iu če se mlekarna res opomore, bo zasluga vrlih mož. ker vedno in vedno so drezali: enkrat so pa le zbrihtali zaspance. Končno javi nadučitelj, da se vrši Orez 14 dni zopet občni zbor radi izpremembe nekih pravil. Nato je bil občni zbor zaključen.
Katoliško izobraževalno društvo priredi v kratkem novo tridejanko: »Ljubezen in maščevanje«. Komedija se vrši ob času turških vojsk v 15. stoletju.
g Št. Vid pri Brdu. Tukajšnji vojaški nabor dne 3(1. aprila in 1. maja se je vršil povsem mirno. Fantje so bili sicer precej veseli, »tavblih« se je razlegal, da ie kar zvenelo, družili sirovosti pa ni bilo. V tem oziru smo na boljšem. Mladina spoznava dan za dnem, da nien namen ni surovo vpitje, ampak zbira svojega duha za nekaj višjega, za novo moralno življenje. In to ie zasluga naših društev! Kdo toraj ne pozdravlja z radostnim srcem katoliške organizacije! Mladina je lahko vedela, lahko se prijetno zabava, toda išče naj razvedrila v pošteni družbi. Čemu je treba ravno ob vojaških naborih toliko pridušanja in razgrajanja? Upamo, da se bode v tem oziru še mnogo spremenilo.
Iz ljubljanske okolice
Vič-Gllnce. Predavanje. Prošlo nedeljo je v katoliškem slovenskem izobraževalnem društvu na Viču-Glincah predaval g. Ivan Podlesnik. predsednik ljubljanskega telovadnega odseka, o pomenu telovadbe v naših mlade-niSkih organizacijah. Nato se ie ustanovil telovadni odsek in kot 23. pridružil »Zvezi telovadnih odsekov«. Zanimanje za telovadbo je moj ndi izobraževalnega društva veliko.
g Sostro pri Ljubljani. Lurška jubilejna Javnost se bo vršila 31. majnika ob vsakem vremenu. Želimo obilne udeležbe od mnogih Marijinih družb. Vabila razpošljemo še ta teden. — Predvečer slavnosti bo poveličevalo
slovesno zvonenje ter zažiganje umetalnih ognjev s stolpa župne cerkve sv. Lenarta. Katol. slov. izobraž. društvo postavi Lurški kraljici v slavo jubilejni mlaj. — Zaunji majnik bo slovesen praznik za vso župnijo. Pri jutranji sv. maši skupno sv. obhajilo za domačo dekliško Marijino družbo. Ob desetih slavnostna prepoved mil. gosp. prelata Andreja Kalana pri slovesnem vsprejeinu novih druž-benic v Marijino družbo. Slovesno levitirano sv. mašo bo daroval preč. gosp. župnik Ivan AAolj. — Vse zaželene sesterske družbe in dragi gostje se zbero in sprejino ob 2. uri popoldan pri zalem znamenju sv. Jožefa ne daleč od župne cerkve, kamor pojdejo vse družbe z zastavami in naposled belooblečene deklice, ki bodo nosile novo prekrasno zastavo še zavito. Pri popoldanskem cerkvenem opravilu bo nastopil kot slavnostni govornik preč. gosp. dr. Mihael Opeka o priliki slovesnega blagoslovljenja nove zastave za dekliško Marijino družbo. Cerkveno slovesnost zaključi mogočni Te Deum ter blagoslov z Najsvetejšim; vso jubilejno slavnost pa završi: — Veselica na okrašenem gledališkem prostoru po sledečem sporedu : Pozdrav Mariji. Pesem. A. Foerster. Pozdrav družbam in gostom. Moj vrtec. Pesem. Fr. Ferjančič. Samostanska lilija. Dvogovor v verzih. S. S. Šivilja. Pesem. Fr. Ferjančič. Koža skrivnostna. Dramatska slika. S. Sardenko. Sijaj, solnčice. Pesem. Fr. Ferjančič. Eno uro v službi gospe Sitne. Šaljiva enodejanka. S. S. Ceščena Marija! Pesem. A. Foerster. Blažena med ženami. Alegorična slika. Dr. M. Opeka. — Pesmi poje dekliški pevski zbor. Sedaj ste brali, kam naj vas 31. majnika kliče in miče in vabi srce. Ali pridete? Dobro! Hvala vantali slava Lurški kraljici!
g Spomini s pota. Pod tem naslovom smo dobili daljši dopis iz Črnuč. V tem se popisuje pot na Brezje in na blejski otok, kamor so romala nekatera črnuška dekleta, ki so polna hvale o lepih šmamičnih pobožnostih, katerih so se udeležile v nekaterih cerkvah. Zal, da radi pomanjkanja prostora ne moremo obia-viti vsega dopisa.
g Iz Virja pri Medvodah. Ker nameravamo delavci in delavke iz tovarn Ooričane in Medvode prirediti zadnjo nedeljo meseca majnika sveto mašo na Šmarni gori s petimi litanijami, zato to sporočamo v vaš cenjeni list »Domoljub«, da ne bode kdo rekel, da ni vedel. Delavci in delavke iz Goričan in Medvod, udeležite se kolikor vam je mogoče tega izleta k Mariji na Goro.! Sveta maša bo ob pol 10. uri. Ce bo lepo vreme, bodemo vzeli tudi zastavo s seboj, ili se bomo zbrali kakor lansko leto zopet letos ob prihodu v Zgornje Pirniče in bomo šli z razvito zastavo skupno na Goro. Torej ob 8. uri v Pirničah. Delavci in delavke, ki ste v društvu, vzemite tudi društvene znake s seboj. Ker ie letos jubilejno Marijino leto, pojdimo še obilnejše, da nam ljuba Mati božja izprosi tudi zanaprej srečo in zdravje, saj smo vsi njeni otroci. Ker nismo toliko srečni, da bi šli tja v Lurd jo počastit, pa jo pojdimo tukaj v domačem kraju. — V juniju nameravamo iti tudi skupaj iz obeh tovarn na blejsko jezero Marijo počastit. Las bomo že pravočasno naznanili drugič. Z Bleda bomo naredili izlet v krasni Vintgar, ki ie dobre pol ure oddaljen. Peljali se bomo z jutranjim vlakom do Lesec, potem na Bled, kier bo sv. maša, potem kosilo in po kosilu gremo skupno v krasni Vintgar.
g Iz Preske. Pri nas smo vpeljali z novim letom nabiralnike v šoli. Otroci imajo veselje. Nanosih so že 200 kron. Nadučitelj in učiteljica imata tudi dosti sitnosti in truda. Pa trud bo obilno poplačan. Te kronice, katere so otroci prihranili, bi gotovo nepotrebno zapravili. Starši, podpirajte to koristno stvar!
Dobrovske novice.
g Naše lanfke državnozborske iu letošnje deželnozborske volitve so bile šele dne 0. marca t. 1. popolno potrjene pred e. kr. deželnim sodiščem v Ljubljani, kamor sem bil zatožen radi agitacije pri nekaterih tukajšnjih volivcih, ki so odločni pristaši S. L. S. Par tukajšnjih mojih dobrih prijateljev je stvar podrezalo, drugi so pa stikali po hišah. Napravili so založbo-ovadbo, katera je bila pa s pravo resnico v popolnem nesoglasju in ostali so ob tem vsi moji prizadeti prijatelji z dolgim nosom.
g Sprejem. Dne 29. aprila t. I. prišel je k natn novi župnik, vrli g. Josip Piantarič, katerega smo po svojih skromnih močeh, kolikor je bilo ravno mogoče, slovesno sprejeli. Pozdravili so ga: oče župan v imenu občine, Marijina družba in g. nadučitelj Požar v imenu šolske mladine. Laka blagega gospoda pri nas veliko koristnega dela, ki je bode s pomočjo božjo in Device Marije tudi gotovo zmagal in srečno dokončal. Bog iu varstvo naše Mamke božje naj bode vedno ž njim in naj ga stanovitno podpira pri njegovem delovanju za dušni in telesni blagor vseh dobrov-skih faranov. Ob dohodu je bil slovesen blagoslov v župni cerkvi.
g Dohod in sprejem. Dne 9. t. m. so prišli k nam popoludne kmalu po 2. uri prevzvišeni g. knezoškof Ant. Bonaventura Jeglič. Sprejela jih je, kolikor mogoče, naša fara slovesno. Nagovorili so jih oče župan, Marijina družba in ena učenka v imenu šolske mladine ter jim podali lep šopek svežih cvetlic. Podali so se potem v župno cerkev, kjer so dali slovesni blagoslov s presv. Rešniim Telesom; od tod so se podali v šolo, koder ie bilo izpraševanje iz veronauka. Ob 4. potem so šli pa v spo-vednico in so spovedovali vernike tja do 8. ure zvečer. Zjutraj ie sledila zopet spoved. Ob 9. uri so imeli sv. mašo, potem uro trajajoči govor, v katerem so dali nam vsem imenitnih podukov za razburkano življenje današnjih viharnih in sv. cerkvi ter veri nasprotnih časov. Omenili so v svojem govoru tudi prav pohvalno naše gospode: novega župnjka g. Plantariča in g. Kajdiža, kaplana in kateheta, ki je pripravljal neumorno otroke za sv. birmo. Nato so podelili Prevzvišeni 45 malim zakrament sv. birme in slednjič sprejeli v Marijino družbo 13 deklet. Odpeljali so se od nas okrog 5. ure popoldne. Kličemo: Bog ohrani tako skrbnega, milega in požrtvovalno delavnega g. knezoškofa v svoji milosti do najskrajnejših dni, ki jih človek sploh na tem svetu doživeti more. Božja pomoč bodi vedno-ž njimi!
g Sadno drevje. Tako krasno in obilo ni pri nas sadno drevje že od leta 1886. več cvetelo in tako ugodno odevetelo, kot je letos. Bog daj, da bi bilo tudi jeseni kaj prida tresti!
g Vzorno. Tako vzorno se menda nikjer na Kranjskem ne skrbi za šolsko higijeno, kot se ravno pri nas; kdor tega ne verjame, naj pa pride pogledat; naučil se bode gotovo veliko lepega in koristnega, kako ravno ne sme biti okolu šolskega poslopja. — Za danes dovolj! — M. Rant.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Kolovraške novice. Nedavno smo imeli tu sv. misijon; vodila sta ga gospoda misijonarja Kitak in Šporn. Uspel je nepričakovano lepo. Prelepi, v srce segajoči govori so bili prav dobro obiskovani. Sklepna procesija je bila tako velikanska, da Kolovrat gotovo še take ni videl. — Naj bi bili sadovi sv. misijona trajni! — Pred kratkim so bile občinske volitve; izvoljeni so zanesljivi pristaši S. L. S. in upamo, da tudi župan, kateremu so vže v
drugo izkazali svoje zaupanje, ostane pri Slovenski Ljudski Stranki, ki ima edina srce in smisel za kmeta. — Druga polovica župnije — Briše in Zvamlje — spada v kanderško občino, ki iina izvrstnega župana Obrezo. — V kratkem sta tukaj dva od kapi zadeta umrla. Eden — Zajec Luka — je bil prve vrste čudak, ki bi bil tudi slavnemu grškemu čudaku Dio-genu nevaren tekmec. Ko je bil nekoč zgubil neko pravdo, je prižgal žvepljenko in se delal kakor da bi iskal zgubljeno stvar. Ko ga sodnik vpraša, česa išče, odgovori: »Gospod! iščem pravico!« ln sedaj je našel pravico, Bog naj mu bo tudi milostljivi sodnik ! — Ce naposled še omenim, da nekaj kolovraških fantov kašo piha, namesto da bi doma staršem pomagali, sem približno vse povedal. — Glej ga, racmana, nekaj bi bil pa skoraj pozabil, kar pa ni tako malenkostno. Cenjeni »Domo-Ijubovi« bravci gotovo radovedno čakajo, kaj je neki. No, pa poslušajte: »V Kolovratu še mežnarije nimamo.« »Kaj nas to briga«, poreko »Domoljubovi« bravci. — Res, to zadeva samo kolovraške tarane, a zdi se, da nekateri še ne vedo, da pri farni cerkvi ni mežnarije in da jo je treba čimpreje zidati, da kolovraški organisti ne bodo morali podnevu za kakim pultom kimati, ponoči pa bogsigavé kje »jer-perge« iskati.
g Iz Gorij. Gorjansko bralno društvo je imenitno proslavljalo svojega patrona in zaščitnika sv. Jožefa. V ta namen je priredilo zabaven večer s petjem in igro »Roza Jelo-dvorska«. Znani so gorjanski igravci in igrav-ke kot najizbornejši predstavatelji, in ni nas še varal up v njih talente, ampak da bi nam tako splošno in izvrstno ustregli, tega pa nismo pričakovali, ker vsi igravci so izborno rešili svoie vloge. Cela igra pa ima lep vodilen princip: »spoštuj očeta in mater itd.« ter je raditega v vzgojeslovnem oziru pohvalne vrednosti. Zraven pa je zapredena v ne preveč kričeče slučaje ter je izrazitost značajev izvedena v posebno krepkih potezah. Končno pa izrekamo čast vsem sotrudnikom, ki so pripomogli k tej proslavi, videč, kako mnog)« se doseže s pravo izobrazbo, ter pričakujemo, da nas kljub poletni vročini društvo v kratkem razveseli z novim povabilom. — V našem okraju je nastalo zadnji čas veliko in važno premišljevanje, po katerih elipsah bi naj zdaj hodilo solnce »vinske teme« (izraz Gorjancev, ki pomeni liter vina), ker ni vse eno, ali nai gre še »po solncu« ali morda drugače. Tudi so preračunih učenjaki izmed kroga alkoholistov. da bo planet alkohol v kratkem trčil z zvezdo repatico — abstinenco. Kdo bo zmagal, bomo hitro telegrafirali na vse strani. Upamo pa, da bo zmaga pri abstinentih, ker se je posebno mladina jela zanimati za to hvalevredno stvar, in so obljubile abstinentsko poskušnjo tudi nekatere krasne rožice.
g S Suhe pri Kranju. Predstava knjižnice »Slovenske dijaške zveze« je zelo dobro uspela. Igravci, ki so večinoma prvič nastopali v večjih vlogah, so igrali zelo naravno in neprisiljeno. Predoseljski pevski zbor ie pod vodstvom g. Ovna zelo lepo zapel mnogo ljubkih pesmic, med katerimi še vedno najbolj ugaja: »Nazaj v planinski raj«. Novi oder, ki ga je lepo izvršil po danem načrtu mizar Kern z Bele, je velik in prostoren, tako da so imeli igravci vedno dovolj prostora in knjižnica je lahko ponosna nanj, ker tacega nimajo daleč naokoli. Za Valjavčev pod je nekoliko prevelik, boljše bi se podal v kaki dvorani. Cisti dobiček igre je znašal 103 K 44 vinarjev.
K Železniki. Vesel in pomenljiv dan je bil 10. t. m. za naš trg. Krščanski možje in mladeniči so se zbrali, da si ustanove »Katol. slov. izobraževalno in podporno društvo«. Zastopnik kršč. soc. zveze v Ljubljani gosp. dr. Aleš
Ušeničnik je s prepričevalnimi besedami po-jašnjeval potrebo izobrazbe na krščanski podlagi. Govoril je vsem iz srca. Iskrena mu hvala! Prihitel je na shod tudi innogospoštovani državni in deželni poslanec gosp. i""r. Demšar kot ustanovni ud; bodril je zlasti mladeniče, naj se tesno oklenejo društva. Cast in hvala blagemu dobrotniku! Koj se je vpisalo 80 udov in še pristopajo, ki so vsi odločno krščanskega mišljenja ter obsojajo neodkrito protiversko rovanje nasprotnikov. Pokazalo se je, da so Železniki po večini še zvesti krščanskim načelom. Možje in mladeniči krščanskih načel, vsi v »Katol. izobr. in podporno društvo«; tu najdete poštene družbe, zabave in dobrega berila obilo. Svojo čitalnico imamo poleg župne cerkve v Pavlucovi hiši.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n K- s. izobraževalno društvo v Podragi
nas je povabilo na svojo prvo letošnjo veselico dne 3. maja, ki se je zelo dobro obnesla. Moški člani so predstavljali podučno tridejan-sko igro »Zapravljivec« — reči moramo vseskozi dobro. Da bi jih videli, te vrle fante, kako dobro so se zamislili v svoje vloge, kako sigurno so nastopali na odru. So pa to res ponosi ti mladeniči, ki jih sam cesar rad ima ter so bili dne 9. t. m. kar trije izmed igravcev potrjeni za vojake. Želimo Karolu in Joni, da pri vojakih dosežeta isto čast, ki sta jo imela v igri, kmetu Tomažu pa iz srca privoščimo vsaj čast Jonovo! — To pot so nas pa tudi članice k. s. izobraževalnega društva prvikrat razveselile z enodejanko »Dve pismi«. Tudi te niso s svojim nastopom prav nič zaostajale za moškimi člani. Zlasti nam ie izvabila hišina Zofka s svojo vlogo mnogo smeha. — Petje je bilo prav lepo, posebno je ugajal »Venček narodnih pesmi«. — Prav veseli smo se razšli iz Podrage s sklepom, da bomo prav radi zopet prišli, kadar nas bo povabilo na veselico delavno k. s. izobraževalno društvo. Viani ste nas povabili za sv. Marjeto; ali bo tudi letos kaj?
Od Sv. Trojice nad Cerknico.
n Izobraževalno društvo je vkljub vsem nasprotovanjem in obrekovanjem naših nasprotnikov ustanovljeno in njega pravila potrjena. Na velikonočni ponedeljek se je izvolil odbor. Predsednikom je izvoljen Ivan Korošec iz Rožanc. Dne 3. maja imel je v društvu prvo predavanje domači gospod. Predaval je »o oliki«. Udie, ki so se ga udeležili v obilnem številu, so pazno poslušali in upamo, da bode predavanje imelo tudi svoj vspeh. Društvo ima dosedaj tudi vže nad 60 lepih podučnih knjig. Dal Bog, da bi se oprijeli društva z vso silo vsi naši možje in mladeniči. To bode najboljši odgovor — dopisniku »Slov. Naroda«.
n Z nožem je napadel liberalni Centa iz Hribarjevega nekaj fantov našega društva, in pri tem nevarno ranil mater g. župnega upravitelja. Seveda, »Slov. Narod «piše, da je to najpoštenejši človek na svetu. Daleč so prišli narodovci s svojo surovostjo. Klanje z nožem se proslavlja kot slavno dejanje. Ker se s tem peča sedaj sodnija, hočemo o tem pozneje kaj natančneje poročati.
n Na Tabru — (pri sv. Urhu) — kjer je božjepotna cerkvica Matere Božje pomočnice kristjanov, je vsako leto shod dne 24. maja. Ker je pa letos nedelja, zato bode shod v po-
nedeljek 25. maja. V nedeljo popoldne oh 4. uri bodo litanijc, na to pridiga iir spovedova-nje. Drugi dan ob 6. uri prva sv. maša, ob 10 nri slovesna. Pridite častilci Marijini na naš prijazni griček počastit Kraljico niajnika.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Hotedršice. Naše izobraževalno društvo je priredilo dne 10. t. m. lep večer svojim udom in vsem faranom, ki hrepene po napredku. Igrali sta se dve šaljivi igri: »Kmet Herod« in »Krčmar pri zvitem rogu«. Igralci so izvršili svoje vloge v popolno zadovoljnost po-slušavcev. Tudi pevski zbor je rešil nad vse častno svojo nalogo. Sldeli smo, da se tudi na kmetih da veliko doseči, ako se hočejo nadarjene moči potruditi. Neustrašeno naprej po jasno začrtani poti. Kdorkoli še pošteno misli, se bo oklenil tega društva, katero že sedaj pri začetku šteje do 60 udov. — Naša, v glasilu pijanih bebcev, »Notranjcu«, imenovana »Kmetska stranka«, je vsa iz sebe, ker je pritožba zoper občinske volitve, katere so sc, kar zadeva S. L. S., zelo taktno vršile, brezuspešna in so volitve v polnem obsegu potrjene. Kako je pihal jeze »zaniaknjenec«, bati se je, da ga prej ali slej ne pošljemo celo na Studenec, toliko mu dado opraviti volitve. Prezgodaj sta si ponujala županski stolec vedno trezni Korel in odkritosrčni Šemrov. Ko jc navdušenost vsled zavžite alkoholne pijače prikipela do vrhunca, so začeli jemati županski stolec dosedanjemu, obče spoštovanemu možu ter si ga začeli vsiljevati". Pa pravi Šemrov: »Korče, sedaj boš pa ti župan«. Trezni Korče pa z eno roko odbija, z drugo pa vleče županski stolček ter kolikor mogoče otožno odvrne: »Pa vi, Šemrov, bodite župani« A delala sta račun brez krčmarja, zato pa niti eden ni prišel v odbor. Oglasilo se namreč jili je do sto: »Nobeden izmed vaju nam županil ne bo«. Moška je ta! Kar so liberalci iskali, to so dobili. Ako ne boste pametni, boste drugič še bolj izkupili. — »Domoljub« je pri nas zelo razširjen, nasprotno pa »Notranjec« čedalje bolj izgublja svoje naročnike. Le edino v Zi-beršah je še nekaj »zarukancev«, katere menda ne bo nikoli srečala pamet. — Naši liberalci so se maščevali, ker so bili vsi izbacnjeni iz občinskega odbora, po svoji vitežki navadi s tem, da so svojim političnim nasprotnikom ponoči mazali hiše. Res, kako junaštvo je to! Vsak po svoje. »Čast, komur čast.« Čudno, da Vončina, vodja naših liberalcev, tudi tega ni pisal v »Notranjca«. Ze vé, zakaj ne. — Grozen strah vlada med liberalci zaradi konsuma.
Boje se ga kakor h____križa. Ze vedo, zakaj.
Pa če tudi konsumnega društva ne ustanovimo, ie vsekako želeti, da kak pristaš naše stranke začne trgovino; njega se potem vsi oklenemo. Vse sedanje prodajalne so v rokah liberalcev, kamor človek kmalu niti več priti ne bo smel, ker je v nevarnosti, da ie napaden. Toliko v oopmin trgovcem, dokler še ni zamujeno, da gotove ljudi odpravijo iz svojih hiš, oziroma jim na en ali drug način zamaše umazana usta. — »Notranjec« se tudi vedno zaganja v občespoštovanega gospoda soproga tukajšnje c. kr. poštarice ter mu očita različne nepoštenosti, katerih on nikdar ni zakrivil, in kliče oblasti na pomoč zoper »kričeče razmere« na pošti, kjer je pa po spričevanju v to poklicanih faktorjev vse v najlepšem redu in se uradovanje vrši v splošno zadovoljnost tukajšnjega ljudstva. Vzrok, da se tako zaganja v cenjenega gospoda je ta, ker prezira njihovo grdo počenjanje.
n V Logatcu se prodajajo vžigalice »V ko-nst obmejnim Slovencem« pri tvrdki E. M.
m
Najnovejši dogodki.
Strašen potres. Iz Mcksikc prihaja poročilu, da so provincijo Sinaloo tekom osmih dni trije potresi skoro popolnoma uničili. Od 1800 Ins mesta St. Dimas je skoro tretji del razrušen. V Inki Agiolunipo je poškodovanih mnogo lailii, braziljska jadrnica »Diaz« se je potopila.
Tudi v Kataniji so čutili velik potres, ki ie na poslopjih napravil mnogo škode.
Krvav spopad med kmeti in karaljinijeri. V Rctegnit na Laškem je prišlo med kmeti in karabinijeri do krvavega spopada, v katerem so bili trije kmeti ustreljeni, mnogo je pa bilo ranjenih.
Kako se vršijo svobodomiselni shodi. Shod svobodomiselnega italijanskega akademičnega diiaštva se je končal s pretepom. Napadli so nekega duhovnika, katerega so pa drugi branili. Bratje pretepači so med drugim v resoluciji naravnost pozvali avstrijsko vlado, da da Italijanom v Trstu vseučilišče v smislu av-striiskih temeljnih zakonov.
V vzhodni Afriki razsaja huda lakota. Več tisoč oseb je umrlo vsled nje.
Pri občinskih volitvah na Francoskem so bili v mnogih krajih poraženi socialni demokratje. Ljudstvo vedno jasneje spoznava to hinavsko, protiversko stranko.
Hrvaški ban Rauch namerava začeti pre-ganiati hrvaške poslance, ki mu delajo mnogo preglavic.
Iz raznih krajev.
Z Dunaja. Slovenec Ivan Peterman. c. kr. poštni ekspedient in njegova soproga Ivanka Peterman sta praznovala v nedeljo, dne 3. inaia svojo srebrno poroko v cerkvi sv. Flori-jana ob navzočnosti njegovega brata Alojzija Peterman s soprogo in dvema hčerkama s Kranjske gore in veliko njegovih znancev in prijateljev. Cerkveno opravilo ie izvršil previstiti gospod župnik Ivan Mechtler. kateremu se tu izreka za njegov ginjeni govor iskrena zahvala.
Z Dunaja. Sprejmi, dragi »Domoljub«, par vrstic od Slovencev, ki si tu v potu svojega cbraza služimo kruh, — dela imamo različna. največ delamo v tovarnah za usnje; posebno naših fantov dela veliko v znani Secatevi tovarni. To je krščanska tovarna, tukaj ne gospodarijo mokrači ali sociji, ampak sami krščanski možje. Drugi si služijo kruh s kroš-narjenjem, eni peko pozimi kostanj .poleti pa prodajajo sodo-vodo. Tako preživimo sebe in svojo družino. — Velikonočne praznike smo sprevedli skoro kakor doma. Tudi smo nesli žegnat. oziroma naše gospodinje. A najkras-nejši žegen pa je bil ta, da so naš gospod duhovni pastir Rebol imeli velikonočno nedeljo ob 3. popoldne slovensko pridigo in pete litanije. Marsikatero oko je bilo rosno, ko je na koru zapel pevski zbor »Straže«: Skalovje K roba se razgrinja in pečat se strga preč itd. ht pri odpevu: Raduj nebeška se Kraljica itd., s" bili trenutki dušnega veselja, ki nam ostanejo neizbrisno v spominu. Na Dunaju je torej za nas dobro preskrbljeno; tukaj imaš priložnost, da vsaki mesec lahko slišiš besedo božjo v domačem jeziku; za spoved je tudi Preskrbljeno. Še nekaj bi na srce položil tebi, hodi da si delavec ali kostajnar ali krošnjar: skritinto, da ne bo sobe, kjer stanujejo Slovenci, brez katoliškega lista »Slovenca« ali Domoljuba«! Proč z liberalnimi časopisi!
Prosim, povejte to svoji prijateljici!
Kdor pošlje do konca julija trgovcu, prt katerem jemlje „Ceres" - jedilno mast, ovitke Ceres-zavoj-čkov, dobi za vsakih 10 zavojčkov
1 kos najboljšega
cvetličnega mila št 650
čisto zastonj.
1159 1
je zelo lahko prebavljiva, brez vsakih tujih primesi
jedilna mast nYSob-
nih kislin in raditega tudi slabotnemu želodcu ugajajoča. Izvrstno redilnosred-stvo, zlasti za bolne na želodcu, okrevajoče In otroke.__1059 1
ŽITNE CENE.
Cena za 100 kg.
Ljubljana, 19. maja.
Pšenica, domača........24-
Rž .............20-
Oves ............17-
Ajda. črna ..........19-
Ajda, siva ...........18-
Proso, belo..........20-
Proso, rumeno.........17-
Ječmen .........s. .	18-
Fižol. rdeč ..........19-
Fižol. koks ..........19-
Fižol. mandalon ........14—
Ječmen ...........18—
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec. 13 43 42 65 15.
Dunaj. 49 54 67 8 21
Samo 6dni
r
Havre New-York
Francoska prakomorska družba. Odpotuja te Ii Ljubljaae vsak torek. Vozne listo ia pojasalla daje «amo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pisarna LJabljaaa, Dunajska oosta •<. 18, nasproti znane gostilne prt „Figovo.".	1878 26- 9
r
Shranjujte


kajti za vsakih 10 ovitkov dobite pri svojem trgovcu :::	zabavno	:::
Kunerol- igro.
Prva naklada teh Kunerol-iger je vsled splošnega za-htevanja popolnoma poSla. Nove igre se bodo razdeljevale od 1. junija nadalje.
Pazite torej na Kune-rolove ovitke! ii651-
J
Pomanjkljiva prebava je vzrok skolro vsem boleznim. Za stalno uravnavo prebave izborno služi dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat.
Na prodaj sta dve prostorni
HIŠI
3/4 ure od Ljubljane. VeC pove Jos. Kordež v
Kamnigorici p. Št. Vid pri Ljubljani. 1243 1-1
Zajamčena originalna bela prav dobra vina leta 1907 prodaja v množinah od 12 hektolitrov naprej
Fran Habe,
posestnik na Oočah, p. Vipava (Kranjsko).
Postavi se tudi vino na postajo Štanjel - Kobditj bohinjske ieleznice v kupoval-čevih posodah. 1*30 «—1 Cena po dogovoru.
Proda se radi bolehnosti srednja
kmetija
na Oorenčah, poita Ruda (Ko-roiko), pod ugodnimi pogoji. Obsega 18 oralov polja, 3 orale travnika, lep sadni vrt ln nekoliko gozda. Več pove lastnik Anton Marki v Šmlklaviu na Oorenčah, poita Ruda na Ko-roškem	1239 1—1
lièo se 1233 1-1
hlapec
ki bi imel veselje biti obenem cerkvenik. Natančneje se izve v žup-nišču v Kolovratu, pošta Izlake pri Zagorju ob Savi.
Učenec
za sedlarsko obrt, krepak, poštenih staršev, se sprejme takoj pri Franc Peréinui sedlarskem mojstru v St. Vidu št. 68 pri Ljubljani. 1204 2—1
Sprejme se v enem ali dveh mesecih pošten, spreten in priden, za konje popolnoma zanesljiv
kočijaž
Kje, pove tega lista.
upravništvo 1236 1-1
Podpisani Fran Novak prekličem,da Ivan Uso-nik, gostilničar Podve-likim vrhom, p Nova vas, via Rakek, ni slepar in tudi, da ni vina delal, kakor sem govoril.
Fran Novak t kovač, 1235 Podveliki vrh. 1-1
Učenca
sprejme trgovina z mešanim blagom D. Hope na Bledu. 1163 3-2
Tovarno za poljske in industr. železnice
m. Kris * Co.
Tovarna za železniški materija!
in normalnolirne stične železnice.
PunaJ I. Biberstrasse 9
Praga, Lvov, Brno, Budapešta.
827
Zahtevajte zastonj
In poštnine prosto moj veliki, bogato ilustriran! glavr.i katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in irebmin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po izvirnih tovarni ških cenah.
Nlklasta remontoarka ... K 3'— Sistem Roskopf patentna ura , 4.— Švicarska, originalni sistem
Roskopf patent .... 5--Registrlrana, Adler Roskopf'
nikljasta remont, na sidro , 7-Srebrna remontoarka ,Olo-
ria" kolesje, prosto . . . , 8'40 Srebrna remontoarka, dvojni
W &JIII pokrov........... 12-60
v MM budilka............. 2'90
' f\	Kuhinjska ura......... 3-
. "JE» Schwarzwaldska ura.....2'80
Ura s kukavico........8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 9 Prva tvornica za ure v Mostu
—— Jan Konrad ——
lo kr. dvorni dobavitelj v Mostu ftt. 936 (Češko).
Radi reduciranja produkcije se proda 1076
500 tucotoo plDtnenllì r uh brpz šluii 150/200 cm do,eih'za~
UICL JIWU) roblipnih. najfinejših po K 14'30 6 kosov. Zlasti so priporočljive za hotele in kopališča.
Tkalnica platnenih in volnenih izdelkov
br. Krejcort Dobruiko it. 75, Čeiho
Izborno novosti i
ceflr, batist In tkalne tkanine, oksford, damast, posteljno perilo, namizni prti itd. najboljše kvalitete. Vzorci zastonj. Kot špecialiteta oprave za neveste.
Lastniki gramofonov!
posameznih z gotovo znamko dobite eno ptošCo zastonj I Izborna zaloga gramofonskih in fonografskih plošč od 11 K, oz. 40-600 K. Dobe se plošče in valjarji 1226 vseh vrst. 1 Valerija Kirchner,
Dunaj 1 Kolnwralrlng 7 — n
Vajenca
v krojaško obrt, starega krog 15 let, iz poštene rodbine, sprejmem takoj Ivan Peternel, krojač v Preski pri Medvodah, 1082 Gorenjsko. 1
Učenec,
poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme pri Rudolfu Kosaku, knjigovezu v Kam-niku (Gorenjsko). 1105 3 1
Gvantn»
Ljubljana, Pogačarjev (sadni) trg it. 5
uljudno vabi ter se priporoča pri nakupu blaga za
moiKe in genske oblek«, kambrika, delena, batista, satena in kotenine za krila m bluze,
________ kakor tudi vseh vrst rut. — -
Došle SO zadnje novosti te sezije.
Postrežba točna in v vsakem oziru zanesljivo naiboljfca.
Cene nizke.	1061 5-2
I
I
I
Lyra kolesa.
Priznano najboljši izdelek. Nedosežna kakovost in opr> ma.
Carine'prosto'^^JST
Najnižji cene.
Jamstvo tri leta.
C. kr poštar M. Junger v Si. piše: Vaš izdelek obče dopada Čuditi se moramo res, da more tovarna spra-liti na trg tako solidno izdelano, »sem zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko teki če kolo po tako nizki ceni.
Richard Ladewlg, Lyra tovarna koles, Prerziuu. Postfach Nr. 253.
Zahtevajte zastonj cenik
večle posestvo
1206 3-1 Pozor! Proda se iz proste roke
docela arondirano, ležeče ob kranjsko-šta-jerski meji na železniški progi Zidanmost-Krško, obstoječe iz približno 50 oralov zaraščenega gozda (gaber, akacijs, smreka) ter iz 50 oralov lepih travnikov ter nekaj njiv in vinogradov. — Redi se lahko do 35 glav živine. K posestvu spada enonadstropna hiša, vodnjak, velik hlev ter kozolec. Okrajna cesta pelje mimo posestva. Obilo sadnega drevja. Cena iako ugodna. Kaj več se izve pri g. Franc Šimencu, županu v Dolu pri Ljubljani.	Ugodna prilika.
1078
m
3-1
z gospodarskim poslopjem, lepim sadnim vrtom in tremi njivami se p r o d a po ugodni ceni. Hiša stoji 5 m od postaje „Stara cer kev" v vasi. ki šteje čez 50 številk.
Več o tem pri Jakobu PovftctU) posestniku in gostilničarju v Stari cerkvi št. 35 pri Kočevju.
Prodaja posestva.
Franc Čelhar iz Nemške vasi št. 10, občina St. Peter na Krasu, proda iz proste roke hifto s 3 sobami in kuhinjo, 2 lopi in hlev za 8 glav živine, 1/2 zemlje njiv, vrta in košenin. 13 oralov gozda. — Cena nizka in primerna.	1237 3-1
Ena
dopisnica
zadostuje, da dobite brezplačno in poštnine prosto krasni novi cenik, kateri je ravnokar izšel, ur, zlatnine in srebrnine od prve največje eksportne
!V977kein ,	H SUTTHER, Ljubljana
IU—1	Glavni trg, nasproti rotovža.
Velika zaloga krasnih primernih birmanskih dani.
Izvanredna prilika!
v sredo pred praznikom Vnebohoda, t" te dne 27, maja t. I , ob 9. url vršila se bode t prijazui vasi Šmartno poleg litije
prostovoljna javna dražba
poslopja št. 20, v IcHtorem se n baja dob n i dora trgovina z me* s,nio blagom, žgunjetoči-m in gostilno K poslopju pripada več zemljiških pa-cel z ug doo lego in se bodo te parcele imenovani dan, ako n« bo kupca t. celo posest.a. na drobno razor, dajale K žemljica pripadajo tudi trije zaraščeni gozdi. Posestvo je arondirano.
1 ogoji In pojasnila se bodo kui-cem naznanila pred pričetkotn dražbe. Na željo dà pojasnila tudi pred dr.tbo lastnik štev 20 Šmartno pri Litiji.	1205 1-1
Pogor, Kmetice Id dekleta
V moji lekarniški praksi, kalrro izvršujem ie če z 25 ie), posrečilo «e ml je, iznajti najboljše sredstvo ia raat lai, lo |e Kapllor i«. II. Isti deluje, da postanejo lasje goatl dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi Cena (franko nt vsako pollo) je : 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obličij naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Juriiič, lekarnar, Pakrac Si. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej .11 s poštnim povzetjem
b »7?0
Služba organista in cerkvenika
je razpisana pri Sv. Križu nad Jesenicami
na Gorenjskem. Prednost imajo oženjeni, ki bi znali tudi kako rokodelstvo in katerih družinski udje so tudi pevci, Dohodki : 600 kron na leto, prosto stanovanje in nekaj drv. — Služba se nastopi takoj.
Župni urad Sv. Križ nad Jesenicami,
dne 7. maja 1908. 1153 1 —t
Poslano.
O mojej lQletnej hčeri Mariji Govie iz Brega št. 24, ki je glasom zdravniškega spričevala z dne 4. maja 1908 popolnoma normalna se trosijo v jav nost lažnjive govorice, da ista ni pri zdravi pameti.
Svarim vsakogar, ki bode v bodoče še kaj ta-cega govoril in izrekam, da bodem vsakega posameznika po odvetniku tirala pred sodišče radi toli zlobnega obrekovanja.	1234 i_i
Na Bregu, dne 12. maja 1903.
MARIJA GOVŽE, mati ml. Marije Govže.
t
r»
Slaven, Slaven Slaven, Slaven,
ker òuva prtenlno,
vsled bleft&eče beline, ki jo dobi prte nina,
ker ne dobi prtenina po pranju prav ni.
kakega duha, ker je zelo poceni in se pri hrani'mnogo časa
le	163 16-8

pranju pri.
jffKH*

Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno gospodarstvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva se v trgovinah z drogeri-jami, kolonijalnim blagom in z milom.
H? tB!
Vi
Engros pri L. Minl0S,Dunaj,I Mölkerbastei 3

Sukneno in modno blagoza moške obleke, volneno, gladko in pisano v Jvseh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, cefir in kambrik za bluze in krila.
T)e|lc v ucli^i izberi pe ugodni ceni.
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Stritarjeve (Spiniske) ulite 5.
1061 5-1
..cm steklem «u vin. Doolva se v lekarnah ali direktno, C« >e vpoilje K 1'80 (2 steklenici) franko pri edini izdelovalnih Vo>tFebal-ovl lekarni, Praga-Karolinln dol. Zaloga: Lekarna H. MardetschUger, Ljubljana, JurtiSev trg. __ PST Pozor pred ponarejanji I >1* 29 t
Destilacija zgaija
spojena z Izdelovanjem brezalkoholnih osveže-valnih pijač se takoj prične z najboljšim uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in tudi prodajo se jamči ter uredi temeljito in strokovno manipulacija na licu mesta. Obširne informacije v dosego dobre kupčije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe pod šifro: „Erste Fabrlksfif ma 68»82"M. Dukes Nachfolger, Dunaj I/l, Wollzeile 9. 1014 10-1
^Kašelj'
naglo umiri, razkroji siez in lajša izmeček pristni 30 s
Karolinodolski
Davidov čaj.
1 zavoj 40 vinarjev. Edina izdelovaiuica :
: Lekarna pri : „Češki kroni",
Praga ,Karolinov dol.
Dobiva se v lekarnah ali direktno, če se poilje
80 vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri zlatem orlu", Jurčičev trg.
Pozor pred ponarejanji. _
fX Vsak zavitek ima tvrdkoXi KJ in podpis A Ferkl. W
Najcen nakup čeSkega posteljnega perja
5 kg nov., dobrega, sivega, skubljenega, brez prahu, K 9 40; boljši K 11-80» 5 kg dobrega napol belega K 16- |belo,niehkoK23'50; 5 kg sneinobelo, mehko K 28 -, K 30-, K 34 -, K 361 5 kg snežnobel ne-oskublj. K 23'-, K 26'-, K 29 -» puh siv à K 3 40, bel à 4" 40, snežnobtl à K 5 80 in K 6 40 pol kg. Pošiljatev franko po povzetju. Sme se zamenjati in nazaj vzeti proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov IVANA POLATSCHEK Janovitz a. d. Angel 16 pri Klatovu, Čeiko.
Učenca
za kovaikl Obrt sprejme takoj Anton Roi> mano, Vrhnika,
1075 3-1
Raki. Surovo •ar maslo, »i
franko po povzetju: 60 do 70 živih velikih rakov K 7 50 : 80 do 1) 0 namiznih rakov 6 K ; lz kravjega mleka, naravno surovo maslo à s kg zabol K 9. Oospa Margules, Buczacs 36 (Ogrsko).

v-
Korpulenco
debelost odstranjuje zeliščno milo „Ural"
Odlikovano je z zlato kolajno in častno diplomo. Mesto zalitega telesa mla-deniška in vitka postava. Nikakoršno zdravilo, edi-nole kot sredstvo za od-
stranjenje debelosti. Zdravniško priporočeno. Nobene dijete, nobene premembe v vsakdanjem življenju. Izboren učinek. 1 kos 150 g 2 K, 3 kosi 5 K, 6 kosov 9 K. Dobi se edinole pri M. Fclth nasi, Dunaj, VI., Ma-rlahilferstrasse 45.
V kuhinji in sobi
se čisti les in kamen, najfinejše in najnavadnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se sploh pere ali umiva, najboljše s
Njega čistota je zajamčena s 25.000 K. 1.
f Ifhlnnnttn brezplačno dopnSiT-atev mojega Hast, tUlIIcVUJIC cenika z nad IOOO slikami. -
jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzam«
nazaj za popolni znesek. Slika >/> nav. velikosti.
St 365
srebrn* dam-ska remont, gl S'SO
St 322
srebrna moška remont 1'SC
St 337
_srebrna s sidro
16 kamnov ^^ dvojni plašč 8<B0
Št 341, srebrna s ildro
_ dvojni plašč 16 kam-
nov, posebno močna ?- '
Anton Klffmnnn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnlno. Lfvoi v vse detele Maribor L5., štajersko.
Izj ava.
Podpisani obžalujem in prekličem vse neresnične besede, katere sem govoril proti Mihi Čar manu, strojevodji v papirnici na-Goričanah. ter sem mu tudi hvaležen, da mi je odpustil, ker ne bode sodnijsko postopal proti meni.	1222 l—1,
Šmid Jožef.
Trgovina s klobuki in üevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trglO
priporoči svojo veliko zalogo najraznovrstnejšlh klobukov, cilindrov In üepk, kakor tudi na|-trpeinejlih ter najflnejiih ievljev.
v HafboHll etiki Imrl «
Cen posteljno perje!
pnbaetejra ! 10 v. 3 kg prav fine; neino-nel
Kfi, Bclcfi, ikob-Ijenege K 6 40, K »•—.
Pri naročili Iranko.
Ilo S kf
Izptirljeae postelje. SXiÄÄ^S
vllnjevega aH remenkestege nenklnge, I pcrnlcn 170 cai dolga, Ilten ilroka, i novim alvlm trpiinim perjem 10 K. e finim pnhestlm elvlm perjem 1] K. 1«, i naj«. ....... " - n 10 cm dal«,
T:
aejilm alvlm pnbom SS cai ilrok K « IS- delle Iraško
um sivim |»i|tui a« r\.
n K 1« -: I ««tavola K 140, K «—.Palma p
Zamene deeel|eee, blaga ae vzame Iranka naae| Ia
vrne denar za neprimerno Diego.
S. BEHISCH. Deienlce 71, innova, Cello.
I. krnnlako pallette aa aaetao etek-Inretvo Ia allknole na ateklo ==
Aug. Agnolne
Daaajska calla I3a, poleg/lforia'
ee prlpareia prcteelltl dabevitlel le p.e. elavn. ebčlnstva za neprava cerkvenih aknav a ametalm ateklarelvem ali illkenene elekle, etavbenlb det, eaptave ekvlrev, Itd. Itd. — Ima ledi v stingi razlICna parcelaeeka le ■leklcne poleti aa namlzle gaellln In ea-eebnlke, evelllke, okvire Itd. pe ne|nli|lb ae-eak — Narlal, ceniki In proretanl na ea-bteve eeilanl, mnoga sprlfevele ae devrleee dele ie eialealm adfimalcem e egled aa razpetega	1807 SS—so
ožnja s
Cunard
U Ameriko In Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejia
Bližnji odhodi Trstai Pannonija 2. junija Carpathia 16. junija, Altonla 23. junija 1908. Is Liverpools i Lusltania 16/5, Mauretanija 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Aadrej Odlasok, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Ludovik Ševar ua Rakeku prodaja
jajca za valenje
od «isto krvnih Plymouth - Koks kokoši, kakor tud' živali za pleme. Jajca se prodajajo samo od tistih kokoši, ki so znesle vsled kontrole po zaklopnih gnezdih od 150 do 200 jajc na leto. Za Ü0 % opio-ditve se jamči in neoplojena jajca nadomesti. Ducat jajc brez zavojev stane tukaj 4 krone. — Ta pasma je danes ena najboljših zimskih jajčarlc, obenem pa tudi finega mesa in težka 4 do 5 kg. 953 6-4
POZOR!	ČITAJI	POZOR!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.
l0RAVUt. StAao^
Delovinje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklen ci 3 K 40'., 3 steklenice 5 K 80 *., po povzetju ali čs se
pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu št. 65
(Slavonija )
vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksford, sploh vsako tovrstno blago v največji izberi na lahek način in prav ceno. Piše se enostavno dopisnica na brate Laohnar v Gradao po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse sirani.	337 12-9
Priporočrm gg. čevljarjem In p. t. občinstvu
novo trgovino z usnjem
In •■•ml čevljarskimi potrab-ftòinami v Ljubljani av. Patra
«••t» 2, nasproti cerkve frančiškanov.
Izkulal bom, da z dobrim blagom In nizkimi cenami zadovoljim vse c. odjemalce in prosim tbilnega obiska.
2844 52-10
K. A. Kragar.
Josip Kordin
priporoča 334 IC—T ■I* kagala zalogo vsakovrstnih saassljivih šaman -
kak ar : trae domata, lacerne la radete detel|e, esperente. vellkeaekc romene, radete In bell pcec, In kernte aa krmo. Raznih lernen grabe, rieb vrel trav: trav-nlMIce, melane za aubo In mokro zemljo, nejboljii krma za tlvlno In kon|e, jesenske repe, vse vrele colete, kakor sploh vseh kuhinjskih zelile In kmetl|)klh eemen po nizkih cenah. — Pustnim potom Izvrlujelo se naročila ločno in solidno
- želodca -
M aafvai » ohranitvi, poapsisra^ju la v anvMTl prabavljanja ter odstranitvi nadle*-Hga ««prti» PreUkuieno U Ubranih naj bol) -la a oapeftnlh sdravilnlh sali skrbno aa-navdano, tak (bivajoča ia prebadanja po-adMsCi in lahko odvajajoče domače sdra-vtlo, ki ublaii in odstrani znana nasledka na-aneraoati, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega oaei^o. a. pr. gorečico, napenjanje, nezmerno tporltve kislin ter krča je dr. Soao bimam aa «M» ia lekarne B. FRAONERJA v PRAOI.
S
VARILO I *«l a
Tai deli embalaža Imajo yoetovqo deponovano var-atvaap anamko, fila
filavaa aalaaa
I. FRAGMER-jO V PRHI
e. Ia kr «vernega dekavIMN
„prt trn»m orla" sana MaM Itraaa, ogel Narodova al.M3. Po »alM (««pollilo so vaek les.
I R, pa« »tokl«eleo I R.
"ae*5r J»TT.fiÄM T.
■afta, aa R •'— >4 veMWo etekteaic vae penale evelre-efeske measrhl).
r^geéJsnrnsx vm.
tiety.m NerdeteeklSgar, j. Mayr. 1171
Csno češko posteljno perje!
5 kg nov temn K 9 60, boljie K 2 —, polbelo skubljeno K 18 — , belo K 21 sneinobclo, kot pul] mehko skublj. K J" K 36 -, K 4J--, Puiilja Iranko po p., vzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poitninc. Benedikt Sacbael, Lobes it IV)
pri Plznu, Čeiko.
TI I i n a rja
za mlin na bencin-motor sprejme „Kmetijsko druitvo v Loškem potoku" (pošta Travnik, Kranjsko). — Plača po dogovoru, stanovanje prost' . nastop s 1. julijem.	1085 3 -1
fft.*inißti «► ^/Lrrifr-iJn» Waten ieii/o <ic*Vt > pa ceni in **r,nfvil/iiHrf>atcn>a/i nfy se
cSùnon™Jfni etclXa
v J}iU>0u»t ytblvóversÀe u/ic»£X? **<*UH>rsó»aJ°lyasnila Afe s*lrryüu&u>
Istotam oprojmejo aa dokrl !■ aaaee-
• IJivi zastopniki.
Izdajatelj In odgovorni aradnik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala : .Katoliška Tlakama*.
17146888