Za začetek šolskega leta Jtaš tednifa^ /M z.. J: Vse za šola! V PAPIRNICI Silita ^^2° go3š3?om£a Ti '{icedvs&n viti Celovec-Kiagenfurt l imerentu Paradeisergasse 2. tel. 33-37 6. Eeto / ŠteviSka 37 ¥ Celovcu, dne 16. septembra 1954 Cena 1 šiling Edenov načrt Taki so „ drugi1' . . . Izpraševanje vesti je vedno posebno poglavje v življenju današnjega človeka. Tako malo jih je, ki ob tej besedi mislijo najprej nase. Večinoma misli vsak le na bližnjega, na soseda ali na znanca: „Aha, to pa nanj leti, to se pa njega tiče.” Vse dobre in slabe lastnosti na drugem — največkrat pa le samo slabe — veliko prej vidimo kot pri sebi. Vse življenje današnjega povprečnega človeka je tako plehko, plitvo, površno, vse samo zunanji videz. Kot da bi stalno živeli v papirnatih mestih filmskih zgodb, ki imajo le pročelja, zadaj pa je vse prazno. Vse je preračunano samo za oči. In iz gledanja po drugih zraste samo od sebe posnemanje drugih. Vodilo lastnega udejstvovanja je gledanje na druge. „Kot delajo drugi, bom pa 'še jaz.” Tako se glasi življenjsko načelo današnjega človeka; nihče ne vpraša po vzrokih, zakaj tako, ali po ciljih, kam bo to privedlo. Zadostna utemeljitev je v tem, da »tudi drugi tako delajo”. „Drugi” danes nimajo otrok, zakaj bi jih pri nas morali imeti. „Je vendar smešno, da bi ravno midva imela otroke, ko jih drugi nimajo,” se izgovarjata mlada zakonca. Koliko lepše je biti brez otrok; koliko več ostane prostega časa za sprehode, za izlete, koliko lažje je dobiti stanovanje, koliko denarja se lahko porabi za luksus. Rajši psa, mačko ali pa „MotorroIler”, samo otroka ne. ,,Drugi” tudi tako delajo. Ljubezen v družini je uboga sirota. Splošno mnenje je, da vendar ni mogoče zahtevati od človeka, da bi bil iz ljubezni pripravljen žrtvovati, se za drugega. Saj ne gre za to, da bi pridobil, da bi si osvojil zakonskega druga, da bi gojil družinsko življenje v mirnem in ljubečem zatišju z vso močjo plemenitega človeškega srca. Ne, — gre predvsem za uživanje: čim več, čim več užiti, čim več „imeti” od življenja, biti čimbolj prost, čim manj vezan na drugega. Videti je, da besede „žrtev” slovar sodobnega človeka ne pozna. Ljubezen pa se v žrtvah dokazuje in izpopolnjuje. Sicer pa je pri roki izgovor: „Saj drugi tudi tako žive.” Spet ti „drugi” ... V poklicnem življenju se vsak dan ob neštetih priložnostih kaže pomanjkanje „duše”. Ves odnos med delodajalcem in delavcem je zgrajen na zunanjosti; kar ti meni — to jaz tebi, ali pa še tega ne. Redki so slučaji, da bi si bila gospodar in najemnik prijatelja. Taka neplodna zunanjost vodi premnogokrat v nepoštenost, nepoštenost do višjih, do nižjih, do družine, do samega sebe. Tolikokrat je slišati besedo: „če si pošten, tako nikamor ne prideš.” Naj bo torej nepoštenost ,.drugih” opravičilo tudi tvojemu nepravilnemu ravnanju? /. nepoštenostjo gine zaupanje in z nezaupanjem se podirajo temelji vsakim osebnim in družbenim odnosom. Kjer se vgnezdi nezaupanje, imajo vse razdiralne sile lahko delo. Ob vsem gledanju na „druge” pa je čutiti, kako mrzli in brezdušni smo za usodo sočloveka. Kar spomnimo se samo na obnašanje mladine do starih ljudi. Kdo danes ne pogreša spoštovanja do starosti? Edino vodilo so ,,drugi”. Edino merilo so „drugi”. Ker ,.drugi” tako, mi tudi. Pred čemer imamo današnji ljudje še strah, je to: „Kaj bodo drugi rekli?” Glavno gibalo za dejanje in nehanje današnjega človeka so „drugi”. Vsa odgovornost velja le zunanjemu videzu. Kaj nima vsak človek svoje lastne vesti? Ta glas nam je poslušati, ne pa glasu »drugih”. Nekoč bomo odgovarjali zase, ne za »druge”. — Tudi te vrstice niso napisane samo za »druge”. Tudi zate in zame veljajo, v kolikšni meri pa naj presodi vsak sam. In odkritosrčno izpraševanje vesti bo pokazalo, v koliko sva tudi' midva pripravljena odpovedati se lastni osebnosti ter biti le del neke brezosebne mase, pač taka, kot so »drugi” ... Angleški zunanji minister predlaga Kot poročamo na drugi strani v »političnem tednu”, potuje angleški zunanji minister Eden po prestolicah zapadnoevrop-skih držav, članic nameravane evropske obrambne skupnosti. Namen njegovega potovanja je pripraviti tla za pogajanja na novih osnovah. Kot v drugih mestih, katera je do sedaj obiskal, je Eden tudi v Rimu našel popolno soglasje. Danes bo z letalom odpotoval iz Rima v Pariz na zadnji razgovor z ministrskim predsednikom Mendes-Franceom, nato pa bo stalnemu svetu držav Atlantskega pakta poročal o uspehih svojega potovanja. Uradni londonski krogi sporočajo, da se »Edenov načrt” opira v glavnem na pogodbo, sklenjeno v Bruslju v marcu leta 1948. To pogodbo so prvotno sklenile Velika Britanija, Francija in države Beneluksa v o-brambo za slučaj novega nemškega napada, tako stoji dobesedno v pogodbi, in proti nadaljnjemu razširjanju komunistične oblasti. Pogodba je bila sklenjena neposredno po februarskem komunističnem prevratu v Češkoslovaški. Tekst pogodbe bi bilo po »Edenovem načrtu” spremeniti in ga prirediti tako, da bi novo pogodbo podpisali tudi Zahodna Nemčija in Italija. K prvotnemu načrtu naj bi dodali še nove določbe o kontroli nad oborožitvijo. Države-podpisnice bi bile vezane na vojaško, politično, gospodar- Združene države Amerike in Velika Britanija so podvzele nove korake za rešitev tržaškega vprašanja po zadnjem zastoju pogajanj med Jugoslavijo in Italijo zaradi težav pri določanju nove razmejitvene črte. V Rimu poskuša angleški zunanji minister Eden med svojim obiskom zaradi razgovorov o evropski obrambi urediti tudi tržaško vprašanje, o katerem je imel že pretekli teden pripravljalne razgovore v Londonu. Istočasno pa je iz Bonna odletel v Beo- Podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu, Morton, je pozval vse Amerikance, naj z vsemi močmi podprejo Združene narode, ker ta organizacija predstavlja najučinkovitejše sredstvo za vzpostavitev mednarodnega miru. Mnogi so sicer mislili, je dejal Morton, da bo že samo ustanovitev organizacije Združenih narodov jamčila stalni mir v bodočnosti. Tako mišljenje je pa prav taka utvara kot mnenje, da bo komunizem kdaj spremenil svoj značaj. Združeni narodi predstavljajo le areno, kjer je možno doseči mir. Državni podtajnik je potem navedel tisto mednarodnih uspehov, ki so bili s pomočjo Združenih narodov doseženi, med njimi poravnanje sporov v Palestini, Indoneziji, Kašmirju in v Grčiji. Da so se Sovjeti leta 1946 umaknili iz Perzije je tudi zasluga OZN. Tri popolnoma nove države — Izrael, Indonezija in Libija — so nastale po prizadevanju organizacije Združenih narodov. Poseg OZN na Koreji je označil Morton kot dokaz, da more načelo skupne varnosti zabraniti agresijo, ne da bi s tem bila sprožena nova svetovna vojna. K vprašanju o morebitnem sprejemu komunistične Kitajske v OZN je izjavil, da bi bilo nespametno, če bi grozili z lastnim izstopom i/ organizacije v slučaju, da bi evropsko skupnost na novi osnovi sko in socialno sodelovanje z Veliko Britanijo. Temeljni pogoj za članstvo te nove skupnosti bi po mnenju uradnih londonskih krogov ostal isti, kot je v bruseljski pogodbi, po katerem je vsaka država drugim državam-članicam v slučaju napada brezpogojno obvezana priti na pomoč. Ustanoviti bi bilo treba oborožitveni nadzorni odbor, ki naj bi skupno z organizacijo Atlantskega pakta (NATO) prevzel nadzorstvo nad oborožitvijo. NATO naj bi tudi imel pravico določati obseg vojaških sil; tu je mišljena predvsem kontrola nad Nemčijo. NAČRT SE NI SPREJET Odločitev o sprejetju ali zavrnitvi Ede-novega načrta bo objavljena šele po končanem potovanju zunanjega ministra. Prej pa bo prišlo še tudi do posvetovanj z ameriškim državnim podtajnikom Robertom Murphyjem. V BONNU SO ZADOVOLJNI Kaiftler Adenauer je izrazil svoje zadovoljstvo na Edenovim obiskom in dejal, da upa, da so se pokazala nova pota, ki kažejo, da bo v kratkem mogoče priti do sporazuma na novi osnovi. Tudi razgovori s podtajnikom Murphyjem so ugodno potekli.. grad ameriški državni podtajnik Murphy, da bi tam razpravljal o istem vprašanju. Po angleško-ameriškem predlogu, s katerim se tudi Jugoslavija in Italija v glavnem strinjata, naj bi bila cona A dodeljena Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Demarkacijska črta naj bi bila na novo določena in narodnostne skupine na obeh straneh naj bi bile deležne manjšinskih pravic. Če bodo odstranjena zadnja nesoglasja, je računati z uradno objavo dokončne ureditve tržaškega vprašanja v oktobru ali v novembru. bila Kitajska sprejeta. Pričakovati pa je, da se bo večina držav-članic protivila sprejemu Kitajske, ker se ta država še ni otresla očitka agresivnosti. Kaj je z vojnimi ujetniki v Sovjetski zvezi Italijanski zastopnik je pozval komisijo za vojne ujetnike pri organizaciji Združenih narodov, naj nadaljuje svoja prizadevanja za pojasnitev usode v Sovjetski zvezi pogrešanih vojnih ujetnikov iz druge svetovne vojne. Zastopnik Meda je predložil Komisiji zbirko dokumentov, iz katerih je razvidno, da Sovjetska zveza o štirideset tisočih italijanskih vojnih ujetnikov ni dala še nobenih 'poročil. Domnevajo, da so mnogi od teh ujetnikov že mrtvi. Italija sovjetske izjave, da ni nobenega italijanskega vojnega ujetnika več v Sovjetski zvezi, ne more sprejeti. V februarju je bilo repatriiranih 21.000 ujetnikov. Mnogi od njih so povedali, da se nahajajo še drugi ujetniki v Sovjetski zvezi. Tudi Japonska je Komisiji predložila dokaze, da: je še več kot 11.000 japonskih vojnih in civilnih ujetnikov na Kitajskem in v Sovjetski zvezi. Predsednik Eisenhosver je podpisal nov ameriški zakon, ki tudi za vohune v mirnem času predpisuje smrtno kazen. KRATKE VESTI Novi ameriški visoki komisar za Avstrijo, bivši posla n iški svetnik ameriškega poslaništva v Londonu, James Kedzie-Pen-field, je v torek prispel na Dunaj. Dosedanji komisar Yost je bil imenovan za ameriškega poslanika v Laosu v Indokini. Thomas Dewey, guverner države New York, je izjavil, da hoče živeti kot privatnik in noče več kandidirati za kako politično mesto. Dewey je bil dvakrat na volilni listi za državnega predsednika in obakrat ni uspel; star je 52 let, bil je trikrat guverner države New York in se že 24 let udejstvuje v javnem življenju. V Tirano, glavno mesto Albanije, je dospelo jugoslovansko zastopstvo, ki je vzpostavilo prekinjene albansko-jugoslovanske diplomatske odnošaje. Novi francoski državni tajnik za notranje zadeve je postal 37-letni Joseph Conombo iz Zap. Afrike. Conombo je drugi črnec, ki pripada eni od francoskih vlad. Delegacija britanske delavske stranke, ki je obiskala Kitajsko, je prispela na tridnevni obisk v Libanon. Tamkajšnji socialisti so sklicali v Bejrutu množično zborovanje na čast gostom. Arbenz Guzrnan, odstavljeni predsednik bivše gvatemalske vlade, se je s svojo družino preselil v Mehiko. Tam je že več članov njegove vlade. V Perziji so zaprli 434 vojaških častnikov, ker so osumljeni vohunstva v korist Sovjetske zveze. Menijo, da so sporočali v Moskvo natančne podatke o vsaki novi oborožitvi perzijske vojske. V New Yorku hočejo zgraditi najvišje poslopje na svetu, ki bo visoko 535 m. Gradbeni stroški bodo znašali okrog 250 milijonov šilingov. Sedaj je najvišja stavba na svetu »Empire State Building” v New Yorku, ki je visoka 493 metrov. Na Dunaju so postavili odrsko ogrodje, ki bo potrebno pri popravljanju zvonika stolnice sv. Štefana. Računajo, da bodo dela trajala deset let in ogrodje bo pogled na zvonik ves čas zakrivalo. Pater Freitag, ki je bil v Oeblarnu na štajerskem cerkveno poročil dva jugoslovanska begunca pred civilno poroko, je bil na okrajnem sodišču v Leobnu obsojen na 200.— šil. globe. Številni farani so bili pripravljeni za svojega župnika odsedeti v zaporu naloženo kazen. Zdaj je zvezni predsednik župnika pomilostil. šofer Rudolf Ristič iz Salzburga, ki je dodeljen višjemu zdravniku ameriške vojske, je bil odlikovan, ker je prevozil 80.000 km brez nesreče in ne da bi kršil prometne predpise. Vsekakor redek primer današnjih vozačev. Avstrijsko zborovanje kemikov bo v Celovcu v dneh od 19. do 22. septembra. Udeležili se ga bodo poleg domačih kemikov tudi ugledni znanstveniki iz inozemstva. V bližini Maribora se je skupini vojakov posrečilo, da so ujeli medveda, ki se je priklatil s pohorskih gozdov. Medveda so ujeli živega. Pretekli teden je bilo v Avstriji spet 1313 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 27 ljudi, 1099 pa je bilo ranjenih. Na Koroškem je bilo 139 nesreč, 122 ranjenih in 2 mrtva. PRVA POŠILJKA AMERIŠKE POMOČI EVROPSKIM POPLAVLJENCEM Prihodnji teden bodo poslali v Avstrijo prvo pošiljko ameriške pomoči za žrtve letošnje donavske povodnji, kot je naznanila Uprava za delovanje v tujini. Avstrija bo dobila 25.000 ton koruze za živinsko krmo. O potrebah drugih prizadetih držav, ki jim je predsednik Eisenhover .ponudil pomoč — Nemške zvezne republike, Jugoslavije, Vzhodne Nemčije, Madžarske in češkoslovaške — se posvetujejo zdaj tamkajšnje o-blasti, predstavniki Rdečega križa in Združenih držav. K rešitvi tržaškega vprašanja Prizadevanja ZDA in Velike Britanije so spet oživela Organizacija Združenih narodov: „Arena miru11 Politični teden Po svetu Politična borba ne miruje — to je vsakomur razumljivo —, mnogo več ipa dajejo misliti nove zračne in topovske bitke v vzhodni Aziji. Uvod za to so bila napovedovanja rdeče-kitajskih politikov o ,,osvoboditvi” Formo-ze, kjer vlada čang-kaj-šek. Temu so sledile koncentracije čet na celini nasproti o-toka Quemoy, ki spada še k Formozi, leži pa zelo blizu kitajske celine. Poročila pravijo, da so komunisti zbrali okrog 200.000 vojakov na tistem mestu in v bližnjih pristaniščih na tisoče malih ladij — poznanih kitajskih džunk. To so bile priprave, ki so kazale, da menijo celinski Kitajci svoje napovedi tudi uresničiti. Zato je Čang-kaj-šek ukazal bombardirati tamošnja vojaška oporišča in zbirališča ladij. Komunisti so odgovorili s topniškim ognjem na otok Que-moy, ki bi bil zanje pripravna odskočna deska za invazijo Formoze. Ali bodo Amerikanci s svojo mornarico branili Qucmoy in Čang-kaj-šeka? Kot se danes — bi rekli — svet hitreje suče kot včasih —, tako bliskovito se tudi menja središče političnih napetosti. Zdaj je spet v jugovzhodni Aziji vroče in nevarno. Nihče ne more tajiti, da ni komunizem gibljiv, in teži za razširjanjem. Na Koreji ni nič izgubil, v Indokini je kvečjemu pridobil, v Evropi je zadovoljen, ker ni prišlo do sklenitve Evropske obrambne zveze in zdaj je dregnil v Tihem oceanu, tam, kjer imajo zapadne demokratične velesile vrsto svojih strateških postojank in svoj. zavezniški obroč okrog azijske komunistične mase. Da bo vprašanje Formoze nekega dne prišlo na vrsto, je vedel vsak politik. Amerikanci so zato sklicali na Filipinih konferenco svojih zavezniških držav, ki so sklenile tako imenovani jugovzhodni obrambni pakt v Aziji. V določbah tega pakta For-moza ni omenjena, ker je sploh vse vprašanje tega otoka pravno nejasno. Bil je kitajski in potem japonski, kasneje so ga zasedli Amerikanci in potem Čang-kaj-šek na svojem umiku s celine. Eisenhotver in Dul-Jes sta večkrat poudarila, da Amerikanci ne bodo dopustili, da bi otok zasedli rdeči Kitajci. Formozo so napravili za nekakega svojega varovančka in zdaj je prišla ura, ko se bo videlo, v koliko bodo mogli ali hoteli držati svojo besedo. Že zdaj se ameriška javnost bavi s vprašanjem, ali naj v slučaju prave invazije Amerika udari po komunistični Kitajski in ali ne bi to privedlo do splošne vojne? Na drugi strani pa je jasno, da je težko samo gledati, kako komunizem počasi osvaja postojanko za postojanko. Nekomunistični svet ni enoten. Indija hoče nenapadalno pogodbo s Kitajsko ... Amerikancem se ni posrečilo organizira-rati večine jugovzhodnih azijskih držav. Zdaj nameravajo tako zvane »nevtralne” države, kot so Indija, Indonezija in Burma ponuditi Kitajski nenapadalni pakt. Sicer to ne bi bilo nič posebnega, toda take nenapadalne pogodbe so v bistvu zavezništva proti tretjemu. Te stvari poznamo iz nedavne politične zgodovine. Nenapadalna pogodba Indije, Indonezije in Burme s Kitajsko ipomeni vsaj to, da so te države v slučaju vojne takorekoč nedostopne za protikomunistični tabor. Torej bi služile vsaj posredno nasprotniku. Ta vest je prišla povsem nepričakovano in bo nedvomno vplivala na politični razvoj na svetu. Žalovanje za pokopano evropsko obrambno zvezo se je umaknilo trezni presoji. Zdaj je šele jrrav jasno, da s to zvezo Evropa še ne bi bila rešena pred vsako nevarnostjo in da je mogoče tudi brez te pogodbe Nemčijo pripeljati kot enakopravnega udeleženca v sklop držav zapadnega sveta. Krik in vik zaradi francoskega zadržanja so zagnali v prvi vrsti tisti krogi, ki so v evropski obrambni pogodbi videli samo najkrajšo pot do novega vojaškega vzpona zapadne Nemčije ali Nemčije sploh in je dvomiti o njih, v koliki meri so res žalovali za »Evropsko” idejo, katero si predstavljajo bolj po svoje. Zapadno Nemčijo nameravajo sprejeti v Atlantsko zvezo. Po svoji znani izjavi nemškega kanclerja Adenauerja londonskemu časopisu »Times”, v kateri je ostro obtožil Francoze in po močnem odjeku, katerega je z njo sprožil v Franciji in po dovolj neugodnih komentarjih v zapadni javnosti, je dr. Adenauer to popravil, ko je izjavil, da s po- lomom Evrojoske obrambne pogodbe še ni konec evropske skupnosti in da je zanjo predpogoj sporazum in sodelovanje med Francijo in Nemčijo. Istočasno je francoski ministrski predsednik Mendes-France govoril o nujnosti nemške suverenosti in nemškega doprinosa k evropski varnosti. S tema izjavama se je končala večdnevna notranjepolitična kriza v Parizu in Bonnu. »Leteči posrednik” Eden Angleški zunanji minister je te dni končal svoje potovanje po prestolicah držav, ki so se pogajale zaradi sklenitve evropske obrambne zveze. To je izvršil v nekaj dneh. Ko to pišemo, je v Rimu. Najvažnejši je bil njegov obisk v Bonnu. Kanclerju Adenauerju je predlagal nove kompromise, ki upoštevajo tudi francosko stališče, ko gre za nemško atomsko in težko vojno industrijo. Že v Bruslju je Mendes-France predlagal, naj v Nemčiji ne bo težke vojne industrije, na kar pa Nemci niso pristali, češ, da bi to bila »diskriminacija” Nemčije. Zdaj je Eden predlagal Adenauerju, naj bi Nemčijo sprejeli v Atlantsko zvezo, v kateri naj bi vojaške sile vseh držav članic bile podrejene skupnemu generalnemu štabu in v posebnem dodatku naj bi bila določba, da se atomska in težka vojna industrija ne sme osredotočiti v neposredno o-groženih frontnih ozemljih. Tukaj; je seve-cla mišljena Zapadna Nemčija, ki meji na Vzhodni blok. če Nemci žele res skupno z ostalimi evropskimi narodi braniti Evropo in sebe, potem store to lahko tudi pod skupnim generalnim štabom. Končni uspeh Edenovega potovanja še ni znan. Tisti pa, ki bi povzročil neuspeh njegovih prizadevanj, naj bodo to Francozi ali Nemci, — si bo naprtil dokaj odgovornosti. ... in pri nas v Avstriji Za volitve v Delavsko zbornico se pri nas že začenja volilna kampanja. Časopisi so začeli pozivati volilce, naj se odločijo za to ali ono listo. Vsaka stran poskuša posebno nazorno prikazati razne »zasluge” in »uspehe”, ki jih je baje v zadnjih časih dosegla. Za bodočnost pa obeta vsaka najmanj paradiž. Torej zgoden začetek, če pomislimo, da bodo volitve šele 24. in 25. oktobra. Zvezni kancler inž. Raab je na deželnem zboru OeVP v Solnogradu izjavil svoje mnenje k raznim vprašanjem. Nakazal je napredek v Avstriji, odkar je OeVP začela izvajati novi načrt (tako zva-ni „RaabJKamitz Plan”); dotaknil se je tudi vprašanja otroških podpor za samostojne obrtnike in kmete. Obljubil je, da bo zadeva gotovo urejena že s 1. januarjem 1955. Koliko bodo izplačali podpore kmetom in obrtnikom za vsakega otroka, še ni točno znano. Zahteve gredo za tem, da bi bila podpora enako visoka, kot jo dobivajo delavci. Občni zbor OeVP, ki naj bi se vršil 16. in 17. septembra, na Dunaju temeljito pripravljajo. Preglavice jim dela, kako bodo odgovarjali tistim poslancem izmed 600 delegatov, ki bodo zahtevali izpolnitev danih obljub: višje otroške doklade, rešitev vprašanja šole, vprašanje cerkvene poroke itd. Posebni pododbori se bodo bavili z možnostmi izhoda: da se zahtevam ugodi ali pa da dajo »moder” odgovor, ki ne bo nič povedal. Zbor mora skleniti tudi smernice za deželnozborske volitve v nekaterih zveznih deželah in za volitve v Delavsko zbornico. Koroški deželni glavar Wedenig je sprejel skupno z deželnimi glavarji Pred-arlske, Solnograške in štajerske, visoko odlikovanje »velike zlate častne medalje z zvezdo za zasluge za republiko”. Odlikovanje je deželnemu glavarju preteklo sredo slovesno izročil zvezni kancler inž. Raab na Dunaju. Ferdinand IVedenig je že od leta 1947 deželni glavar, njegovo ime je z gospodarsko in kulturno obnovo Koroške po drugi svetovni vojni tesno povezano. V Kaprunu so na zgornji stopnji, to je ob ogromnem je/u, ki zapira dolino »Moserboden”, začeli nabirati vodo. Nabiranje bo trajalo vso jesen, vendar umetno jezero še ne bo polno. Pozimi nameravajo pognati s to vodo že prvi strojni oddelek. Zanimivo je, da na vrhu jeza še delajo, medtem ko se v dnu že voda nabira. Vsebina konference v Manili Pomeni manilska konferenca v resnici ko ncc kolonializma? Letošnja manilska konferenca bo po vsej verjetnosti v zgodovini veljala kot sestanek, na katerem so državniki napravili črto čez kolonializem. Danes sicer velja glavno zanimanje določbam obrambne pogodbe, katero so v Manili podpisali. Če pa ne bo prišlo do tega, da bi države-podpisnice po tej varnostni pogodbi bile vezane stopiti v vojaško akcijo, obrambna pogodba v zgodovini še daleč ne bo imela toliko vpliva kot tako imenovana »pacifiška listina”, ki je bila tudi v Manili podpisana. Ta listina podpira v glavnem temeljno zahtevo o enakopravnosti in samoodločbi. Države-podpisnice (Avstralijo, Veliko Britanijo, Francijo, Pakistan, Filipine, Tajsko, Novo Zelandijo in ZDA) obvezuje, da zastavijo vsa miroljubna sredstva za vzpostavitev domačih vlad in za zagotovitev neodvisnosti vseh dežel, katerih ljudstvo to želi in je tudi zmožno prevzeti nase bremena, ki so s tem v zvezi. Listino bodo gotovo pozdravili ne samo v Aziji, ampak tudi drugod po svetu, posebno tam, kjer beseda »kolonializem” vsebuje grenke spomine. Manj veseli pa bodo listine v Moskvi in v Pekingu. Mednarod- ni komunizem se je posebno v zadnjih letih delal velikega zaveznika in borilca za neodvisnost vseh narodov pod tujo oblastjo. Komunisti so si postavili geslo: »Nacionalizem proti kolonializmu!” in so ga dobro izrabljali. To geslo jim je pomagalo v Aziji do uspehov; še posebej v Indokini, kjer je komunistom, ki so se izdajali za nacionaliste, uspelo spraviti pod svojo oblast pol Vietnama. Zamisel za listino so dali Filipini. Njeno vsebino pa je očrtal ameriški zunanji minister Dulles ob začetku konference takole: »Mednarodni komunizem uporablja geslo nacionalizma, da se polasti oblasti, potem vsili na njegovo mesto svoj način krutega imperializma, ki je pravo nasprotje nacionalizma. S popolno upravičenostjo se protivimo komunističnim grožnjam. Pri tem pa morajo zapadne sile skrbno paziti, da v svojem navdušenju ne bodo pozabile tistih, katerim je pojem kolonializma še vedno združen s pojmom Zapada. Treba je na povsem nedvomljiv način dokazati, da smo vsi odločeni utrditi neodvisnost narodov in pospeševati njen razvoj. Le tako bosta mogla Vzhod in Zapad sodelovati v pravem prijateljstvu.” Strašen potres v Algeriji Pol mesta je podrtega — preko 1300 smrtnih žrtev, tisoči so ranjeni V noči na pretekli četrtek je doživelo mesto Orleansville v severni Afriki nepopisno katastrofo. Nekaj čez polnoči je bilo hipoma začutiti potres, ki je trajal z nezmanjšano silovitostjo 12 sekund. V tem kratkem času je potres terjal ogromno število žrtev. Tudi v okoliških vaseh in v bližnjih mestih so čutili potresne šunke. Potres je zalotil prebivalce mesta ravno v najglobljem spanju. Začel se je s tako silovitostjo, da so se hiše zrušile v prvem hipu. Iz razvalin je bilo slišati obupne klice na pomoč. Porušila so se poslopja glavne pošte, policijske uprave, sedež orožništva, sodnija, jetnišnica, mestna hiša, bolnica, železniška postaja in katedrala — najstarejša cerkev v Afriki, ki so jo sezidali še v času rimskega cesarja Konstantina. Hotel, ki se je zrušil, je pokopal pod svojimi razvalinami 40 gostov, ki so vsi spali, 10 jetnikov v jetnišnici je izgubilo življenje. Po prvih potresnih sunkih so nastale v zemlji velike razpoke, i/ katerih so prihajali strupeni plini. Mnogo ljudi se je zaradi njih zadušilo. Po cestah in preko razvalin so drveli preplašeni ljudje napol oblečeni in si niso znali poma-£ati- V mestu Ponteba je potres razrušil jez in je istoimenska reka vdrla v hiše in jih zalila. Več tisoč ljudi je brez strehe. Vse telefonske zveze so pretrgane. Ranjence vozijo z letali v Alžir, kjer so organizirali zasilno bolnico s 400 postelja- SLOVENCI _____ d o t iia U t p & s mi li______ Ljubljanska opera je v Trstu gostovala z baletom »Ohridska legenda”, v katerem sta kot solista nastopila Duško Trninič in Veronika Mlakar, sceno in koreografijo pa sta pripravila Pia in Pino Mlakar. Na sporedu je bila tudi Gotovčeva opera »Ero z onega sveta”, v kateri so peli Vilma Bukovčeva, Jože Gostič, Janko, Lupša in Elza Karlovčeva. Zbor je pripravil Jože Hanc, dirigiral je P^ado Simoniti. V »Faustu” so nastopili Miro Brajnik, Danilo Merlak, Vilma Bukovčeva, Samo Smerkolj, Sonja Drakslerjeva, Ivo Anžlo-var, Bogdana Stritarjeva. V »Gorenjskem slavčku” pa Gostič, Bukovčeva, Karlovčeva, Janko, Mlejnikova, Dolničar, Korošec, Banovec. Najnovejšo slovensko opero »Prešeren — Slovo od mladosti” je uglasbil dr. Danilo Švara. V glavnih vlogah so nastopili Drago ČJuden kot Prešeren, Vilma Bukovčeva kot Julija, Elza Karlovčeva kot njena mati, Scheuchenstuela pa je pel Samo Smerkolj. Opero je dirigiral avtor sam, režijsko jo je pripravil Ciril Debevec, sceno je zasnoval inž. arh. Ivo Spinčič, balet je naštudiral koreograf Pino Mlakar, Zbor pa je vodil Jože Hanc. Pesnik in pisatelj Vinko Bcličič, ki živi na Opčinah pri Trstu, je izdal v založbi Tabor v Trstu pesniško zbirko »Pot iz Doline”. Zbirka obsega 21 psemi. Opremila jo je s 4 linorezi slikarka in grafičarka Aleksa Ivanc iz Rima. Goriški rojak inž. Stanko Konjedic, doma iz Plavi, ki že več let deluje v Abesiniji, je bil od neguša (abesinskega cesarja) izbran za šefa inženirskega oddelka imi abesinski vladi. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE. V državi Wyoming je bila Slovenka, g. Terezija Potočnik imenovana za »katoliško mater 1. 1954”. Gospa Terezija je mati petih otrok, od katerih je najstarejša hči frančiškanska redovna sestra, najstarejši sin Frank pa duhovnik benediktinec. Gospa Terezija hodi vsak dan miljo daleč, da se lahko udeleži sv. maše in prejme sv. obhajilo. Kot izredno sposoben vrtnar je vzbudil pozornost č. g. Jože Ferkulj, ki je pred nekaj. leti prišel za dušnega pastirja v St. Vincent Home, Quincu, v državi Illinois. O g. Ferkulju, kateremu pri oskrbovanju vrta pomaga tudi Slovenec Frank Bregar, je pred nedavnim pisal tamošnji krajevni list kar v treh kolonah: o g. Ferkulju samem, o njegovih vrtnicah in o Sloveniji, ki jo je list zelo lepo predstavil. ARGENTINA. Drago Marijan šijanec je dirigiral v okviru argentinske državne kulturne komisije simfonični koncert v gledališču Cervantes. Buenosaireška kritika je polna hvale; kritik A-y v »Freie Presse” se huduje zaradi preredkega nastopa tega dirigenta — ki deluje v mestu Eva Peron — v Buenos Airesu. Zadnji teden avgusta so bile v Bariločah razne smučarske prireditve in tekme. Med drugim je bilo tudi tekmovanje za argentinsko smučarsko prvenstvo v smuškem teku na 15 km. Pri teh tekmah sta ponovno zmagala Slovenca Franc Jerman in Andrej Kukoviča. Jerman je prišel na cilj prvi, Kukoviča pa drugi. ŠPANIJA. V Barceloni je bil posvečen za novomašnika salezijanec Gaberc Kazimir, kateremu so tamošnji Slovenci poklonili novoma-šni križ. Novo sv. mašo je daroval v svetišču Tibidabo nad Barcelono; navzoči so bili vsi slovenski rojaki. mi. številne vojaške čete so bile poslane na kraj nesreče. Tisoči so zaposleni z odkopavanjem ruševin in iskanjem pod razvalinami zasutih ranjencev.’ V Franciji vise črne zastave na pol droga v znak žalovanja ob tej strašni nesreči. Vse francoske radijske postaje so spremenile svoj spored in oddajajo le resno glasbo. Brzojavke z izrazi sožalja prihajajo od vsepovsod. Po najnovejših poročilih so se potresni sunki tudi v petek še ponavljali. ONSTRAN ŽELEZNE ZAVESE Dva prijatelja se srečata na praški ulici: »Kako se počutiš, Jan?” »Kot redkvica.” »Kot redkvica? Kako to?” »Rdeče zunaj in belo znotraj.” IV. ljub izredno hladnemu in mokremu poletju je prišlo letos dosti letoviščarjev v Sele. Iz mestnega vrišča so si pač želeli ven v prosto naravo, da si pomirijo živce in se okrepe v svežem planinskem zraku. Mene pa je iz zakotnih Sel zopet vleklo na jug, k morju. Ker sem lansko jesen v družbi dveh sobratov preživel v Alassiu prijetne dneve, sem tudi letos prišel semkaj na dopust. V Alassio se pripelješ z ekspresnim vlakom Dunaj—Nizza v dvajsetih urah preko Benetk, Milana, Genove. Od tod imaš do italijansko-francoske meje še 40 minut z brzovlakom ali 2 in pol uri z avtobusom. Pred štiridesetimi leti je bil Alassio še neznatno obmorsko mestece. Zaradi svoje ugodne lege in podnebja pa se je razvil v veliko moderno morsko kopališče. Na severu zadržuje vrsta pogorja mrzle vremenske vplive, od juga iz Afrike pa imajo topli zračni tokovi prost dostop. Zime v naši obliki tu ne poznajo. Če že kdaj izredno sneg pobeli zemljo, takoj spet zgine. Večkrat so tudi pozimi dnevi tako.topli, da sede ljudje na vrtu. Rastlinstvo je južno. Spominjam se, da sem kot fantič na pliberškem jarmaku slišal vpiti prodajalca: Halo, halo! Fige, rožiče za mlade dekliče! Stari babi pa lorberja! Takrat so se nam sline cedile po figah in rožičih, sedaj jih tu sveže jem in vidim zoreti, pa tudi pomaranče, limone, grozdje in razne druge južne sadeže. Mogočne palme in druga tropična drevesa rastejo v lepih parkih in krasne gredice raznobarvnih cvetlic dajejo mestu prijetno lice. Alassio se po pravici imenuje „mesto cvetlic”. Sedaj je - in pravijo, da tudi pozimi - cvetje čez in čez, torej vse „v rožcah”. Staro mesto z ozkimi ulicami leži ob morju; vmes in na vseh straneh v bližini pa so zadnja leta zrasli veliki moderni hoteli z vsemi mogočimi udobnostmi in vsi obronki daleč naokoli so kar posejani z modernimi vilami in gostišči. Tu je vedno dovolj gostov. Pozimi in v vigredi prihajajo z mrzlega severa Angleži, poleti se sončijo in kopajo Italijani, jeseni pa Švicarji in Nemci. To so ljudje iz držav z dobrimi valutami, ki si kljub draginji lahko marsikaj privoščijo. Živahno je čez dan življenje na obrežju. Morje je plitvo. Lahko se spustiš 80 do 100 korakov od obale, preden ti seže voda do brade. V morju in na obrežju je obilo mivke (glince), drobne kot zdrob, ki se na soncu tako ogreje, da komaj stopaš po njej; je pa dobro zdravilo proti revmatizmu, če sedeš, ležeš nanjo ali se vanjo zakoplješ. Obrežje Alassia je dolgo 3 do 4 km v obliki loka. V kopalni sezoni prebijejo gostje kar tam večji del dneva, leže na naslonjačih in se z velikimi sončniki branijo pekočih sončnih žarkov. Koža jim na soncu močno porjavi. Taki so, da bi jih prej mogel imeti za zamorce kakor za belokožce. Nisem pa mogel opaziti na kopališčih kaj spodtak- (X) mor ju in. na &oneu (Pismo iz Alassia, piše Alojz Vauti) Ijivega; vse je oblečeno v dostojne kopalne obleke in tudi vedenje je dostojno. Vsak hotel in zavod, vsako gostišče ima del obrežja; tam postavi za svoje goste kabine, nadzoruje in vodi pa vse „bagnino” (=kopalni mojster). Pred kratkim se nam je nudil poseben prizor. Od zahoda so v dolgi vrsti priplule majhne jadrnice. Na zaznamovani točki vštric Alassia so se obrnile in jadrale lepo nazaj. Kar cela procesija jih je bila, plule so kot beli labodi mimo nas in polagoma zopet izginjale v daljavi. Domači dečki in deklice so mojstri v plavanju. Iz mesta sega ven v morje precej dolg pomol, nekakšen most, kakih 6 metrov nad vodo. Če vrže kdo kak novec v vodo, kar planejo tl plavači v morje, da ga poberejo z morskega dna. V ustih ga priheso ven. Tako so v morju doma kot ribe. Malo drugače pa pobirajo darovani denar pred kapucinsko cerkvijo ob spomeniku sv. Frančiška Asiškega. Bronast kip predstavlja svetnika, ko pridiguje tičkom in ribam. Ptički ob robu vodnjaka so bronasti, ribice v vodnjaku pa so žive. Tja v vodo mečejo ljudje kovance, a ribice jih ne pobirajo kot’ mali plavači, pač pa prihaja od časa do časa bradat kapucin s posebnimi dolgimi kleščami in izvleče denar iz vode. Zelo zanimiv je stari del mesta. V ozkih ulicah je tako rekoč stalen velesejem. Vse mogoče je naprodaj. Blago, obleke, perilo, kopalne potrebščine, čevlji,’ galanterijsko blago' in izdelki vseh vrst, sadje itd. itd., vse to je razloženo kar zunaj na ulici na ogled. Pa menda ni kake tatvine. Vsaka veža, vsak prostorček je izrabljen. Iz kota se sliši pobijanje po kopitih. S tem te ,,calzolaio” ( -čevljar) vabi, da kupiš pri njem čevlje, sandale ali cokljice. Dosti imenitnih gospodičen lahko vidiš, kako ti cokljajo po tlakovani cesti. No seveda, nekaj izrednega morajo imeti, posebno če to zahteva moda. Promet je v Alassiu silno živahen. Skozi mesto vodi dvotirna železnica in najmanj vsake četrt ure pridrdra od te ali one strani dolg vlak. Privatni avti švigajo po cestah, vmes si pa dostojanstveno utirajo pot krasni veliki avtobusi. Nekaj posebnega so fijakarj i. Po vseh mestih so že menda taksiji spodrinili fijakarje, tukaj: pa iskri konjički še niso prišli ob veljavo. Vpreženi so v lahke ekvipaže z gumijastimi obroči na kolesih in z belim prtom pogrnjenimi sedeži ter urno vozijo gospodo po mestu. Moram reči, da je klopotanje konjskih kopit bolj blagoglasno kakor trobljenje in piskanje avtomobilov. Vsak konj ima na glavi slamnik, skozi katerega uhlja prijazno kukata in migljata. Vsaka konjska vprega med vožnjo zvončka kakor pri nas pozimi. Osli ali mule, vprežen e v visoke gare z velikimi kolesi, vozijo v mesto pridelke iz okolice le na bolj stranskih cestah. k' nedeljo popoldne sem obiskal „campo santo (=pokopališče) zadaj za mestom. Alassio je zdrav kraj, pa smrt gospoduje tudi tu. Angleži imajo svoj del pokopališča. Grobovi so različni, nekateri z gomilo kakor pri nas, večina rajnih pa počiva v betonskih sarkofagih. Posamezne družine imajo svoje grobni« v obliki kapele. V zidu grobnice so odprtine za rakve kakor \ katakombah, d e odprtine po pogrebu zazidajo. Troje grobišč je skupnih, ki nudijo stoterim in stoterim pokojnikom prostor za zadnji počitek. Pri gledanju teh se ti vsili vtis, da stojiš v trgovini jrred veliko polico z mnogimi predali. Eno grobišče ima manjše predale; vanje postavljajo žare s pepelom sežganih. Izmed več cerkva so najvidnejše tri: farna, kapucinska in salezijanska. Vse tri so lepe, a za naš okus izredno temne. Zvonovi so vsi bolj majhni, zvonjenje klavrno, ker le kembelj udarja na mirno viseč zvon. Nekdanjo frančiškansko cerkev je sv. Janez Boško kupil od občine in jo zopet priredil za hišo božjo. Ob njej je velik zavod salezijancev s šolami. Salezijanci imajo tudi svoj kino. Ženskih redovnih postojank je v mestu dvanajst; največja redovna družina so fran-čiškanke. Te imajo poleg samostana tudi internat za dekleta in petrazredno ljudsko šolo z nad 100 učenkami. Vse gojenke imajo enotno obleko. Frančiškanke so bile tudi prve, ki so pred štiridesetimi leti sezidale in odprle prvo gostišče s štiridesetimi sobami za tujce. V tem gostišču je bil lani in je tudi letos moj dom v času dopusta. Ne plačamo toliko kot v velikih hotelih po 3000 do 5000 lir dnevno, a smo prav dobro postreženi. Lep, prostoren, senčnat vrt z lurško votlino, zraven krasna kapela, prijazna postrežba, okusna in obilna hrana — vse to mi sladi počitnice. Večeri so lepi ob luninem svitu, na vrtu in na terasi je prijeten hlad po vročem dnevu. Nekateri gostje gredo po večerji še v mesto, kjer sedi gospoda zunaj pred hoteli, poje, kadi, se zabava ob zvokih godbe in pevskih vložkov. Ti zvoki se slišijo še semkaj! Na nebu nešteto zvezdic, v mestu številne luči, tam v kapeli pa tiho .brli večna luč pred tabernakljem ... Hajdi, opravi tam še večerno molitev, da te tem lepše zaziblje angel v spanje kljub drdranju in žvižganju vlakov, ropotu avtov in motorjev in vpitju živahnih Italijanov. Drage bralke in čitatelji našega lista! Ko berete to pismo, nikar ne recite: O ta selski gospod, ta jih pa mora imeti pod palcem, da se more peljati tja doli na riviero med bogataše in si privoščiti vseh mogočih dobrot. čisto tiho na uho vam povem, kako to zmorem: Vlada je nam, ki smo v Hitlerjevi dobi stradali in zmrzovali za zamreže- FRAN 'ERJAVEC, PARIZ: koroški Slovenci (5. nadaljevanje) V. KONEC KARANTANSKE NEODVISNOSTI Proti sredini VIII. stol. so se Obri, živeči v Podonavju, že zopet tako okrepili, da niso prirejali ponovnih roparskih pohodov samo v Italijo, temveč so začeli resno ogrožati že tudi slovensko Karatanijo. V podobne stiske so prišli v istem času tudi Bavarci od strani Frankov. To je zbližalo oba naroda, da nista ustavila le medsebojnih napadov, temveč stopila v prijateljske odnošaje in slednjič celo v vojaško-politično zvezo. Ta je prišla do izraza že 1. 743. Tedaj so namreč Franki napadli Bavarce, da bi si jih podvrgli in takoj so jim prihiteli — zvesti dani besedi — na pomoč tudi Slovenci. Toda ves napor je bil zaman: Bavarci so bili premagani in morali so priznati frankovsko nadoblast, vendar so si ohranili še nadalje znatno samoupravo. Ta bavarsko-slovenski poraz je takoj opogumil tudi Obre, da so začeli še oni pripravljati napad na Karantanijo. V tem položaju so izvršili Karantanci usoden korak in se obrnili za pomoč na Bavarce. Združeni so potem 1. 744. ali 1. 745. res odobili obiski napad. Toda Bavarci so položaj zahrbtno izrabili in na pritisk Frankov, katere je bodla v oči samostojnost slovenske Karantanije, zahtevali, da prizna sedaj tudi Karantanija frankovsko-bavarsko nadoblast. In s tem je bila za več kot tisoč let odločena naša slovenska usoda. Težko je danes soditi, če so storili karantanski Slovenci s tem napako, kajti težko je ugibati, kako bi se bila razvijala naša usoda, ako bi bili ravnali drugače. Morda bi si bili vsaj za nekaj časa in do neke mere še rešili večjo ali manjšo samostojnost in s tem tudi bolj zakoreninili svojo državno zavest, ki smo jo pri nas do zadnjih časov tako zelo pogrešali, lahko je pa tudi, da bi bili doživeli usodo polabskih Slovanov. V Srednji Evropi je začela namreč prav tedaj že nastajati velika državna tvorba in slovensko ozemlje leži na takem prostoru, da bi se je mi sami vsekakor ne bilj mogli izogniti, a ostali sorodni nam jugoslovanski narodi tedaj politično še niso bili toliko organizirani, da bi se bili mogli uspešno nasloniti nanje. Ko so torej združeni Slovenci pod vodstvom' kneza Boruta in Bavarci pod vodstvom vojvode Odda potolkli Obre, so si izgovorili Bavarci za svojo pomoč hudo plačilo; zahtevali so namreč, da priznajo Karantanci sedaj bavarsko nadoblast. Slovenski knez Borut se očividno ni čutil dovolj močnega, da bi se bil uprl taki bavarski zahtevi, zato se je uklonil. Vse pa kaže, da Bavarci niso zaupali zgolj knezovi besedi, temveč jiim je moral dati ta s seboj še talce, med katerimi sta bila tudi Borutov sin Gorazd in nečak Hotimir. Bavarska odvisnost od Frankov je bila izprva le bolj rahla, a 1. 749. so se skušali otresti še te. Ni jim uspelo, kajti Franki so jih hitro ukrotili, zahtevali sedaj, tudi oni talcev od Bavarcev, Bavarsko še tesneje vključili v nastajajočo veliko frankovsko državo ter jim odslej celo sami postavljali njihove vojvode. To je bilo daljnosežnega pomena tudi za Slovence, živeče že pod bavarsko nadoblastjo, kajti z Bavarci vred so bili tako vključeni v frankovsko državo tudi Slovenci. Toda nova slovenska odvisnost od Frankov nikakor ni bila kako slepo podložništvo ali celo sužnost, temveč le priznanje vrhovne frankovske politične nadoblasti. To nam potrjuje zlasti dejstvo, da so ohranili karantanski Slovenci še nadalje celo svoje lastne kneze, le da so morali imeti tudi frankovsko potrdilo. Že knez Borut je ostal namreč še nadalje karantanski knez, vendar ni dolgo preživel izgube svoje popolne neodvisnosti. Umrl je okoli 1. 750. in takratne listine nam poročajo, tla so po njegovi smrti Slovenci ..napravili za’ kneza” njegovega sina Gorazda, a ko je tudi ta že tri ________O D M E V I_____________________ Ne hodim pogosto v kino, saj mi „moj finančni minister” tega ne dovoljuje. Vendar grem prav rada k predstavi, o kateri vem, da je dolbra. Zanjo zvem po zanesljivi kritiki iz katoliško usmerjenega časopisa, ali od dobrih znancev. Tokrat sem sledila zgolj splošnemu velikemu zanimanju ljudi za film. Naslov filma je „Prvi poljub”. Vodstvo kinopodjetja je moralo celo povečati število predstav zaradi velikega navala. Torej javno mnenje je filmu silno naklonjeno. In kakšen vtis je napravil film name? — Nezadovoljna, prazna sem odhajala iz kinodvorane. Razmišljala sem žalostno ugotovitev, da ljudem na splošno danes ugajajo filmi brez globoke vsebine, brez vzgojnih momentov, samo da je kratek čas in zabava. V filmu je prikazana prva ljubezen in z njo vsa pretkanost mladih sester — dvojčk do zaljubljencev in svojih staršev, v kateri jima dobro pomaga laž. Priznam, da je tako — na žalost — marsikje v resničnem življenju. Vendar se vprašujem: Naj takim razmeram filmi pojejo slavo? Učijo s tem starše prave vzgoje otrok in vzgajajo mladino k resnicoljubnosti in odkritosti do svojih staršev? Vsekakor le nasprotno! Ali nismo dali s tako številnim obiskom predstav filmu polno priznanje? Strah me je pred ugotovitvijo, da je današnje javno mnenje tako lahko, tako nekritično, naklonjeno zgolj smehu in plehki čustvenosti. Ali je res? Smo res vsi taki? Ne! Tudi dobre družine so še, družine v katerih imajo otroci do staršev tako zaupanje, da se jim razodenejo tudi v prvi ljubezni. Zato ti otroci ne poznajo nespametnega mladostnega ljubimkanja in zapravljanja mladostne sreče, in ni treba lagati in skrivati po kakšnih potih so hodili. FILMOV O TAKI DRUŽINSKI VZGOJI, O TAKI MLADINI SI ŽELIMO! LETEČE KROŽNIKE SO VIDELI ŽE STARI RIMLJANI »Leteče krožnike” so že pred 2000 leti videli stari Rimljani. O njih poročata rimska pisatelja Plinij in Seneka. Plinij, starejši piše o tem v svoji enciklopediji »Naravna zgodovina”, kjer trdi, da je »leteče ščite” imelo priliko videti mnogo ljudi. Prej tem poročilom niso pripisovali bog-ve kake pozornosti. Sedaj pa, ko živi št et pod vtisom fantastičnih poročil, ni čudno, da je celo neki francoski znanstvenik v ugledni reviji »Latinkas” poročal o tem. Torej: »Nič novega pod soncem.” nimi okni, vendarle dala nekaj drobtinic odškodnine. Ali ni prav, da si zdaj privoščim nekaj prijetnih, brezskrbnih dni za prestani strah in trpljenje? Pa še en dober rojak me je iz Amerike v ta namen podprl z nekaj dolarji. — Malo so pa tudi častite sestre frančiškanke pri določanju oskrbo-valnine izjemoma pogledale skozi prste. — Upam, da mi niste nevoščljivi. Pozdravljeni! leta nato umrl, pravijo listine, da »je narod dal knežev-stvo” njegovemu bratrancu Hotimiru. Kakor smo slišali že spredaj, so odvedli Bavarci nekaj let poprej oba ta dva slov. kneževiča s seboj kot talca; a ko sta bila po smrti svojih prednikov izvoljena za nova kneza, so ju izpustili in napotili v njuno domovino. To bi se seveda nikakor ne zgodilo, ako ne bi.Franki spoštovali še nadaljnje avtonomije karantanskih Slovencev. Zgoraj navedeni označbi iz tedanjih listin, da so Slovenci Gorazda »napravili za kneza”, a glede Hotimira, da »mu je narod dal kneževstvo,” nam pa obenem tudi z do-voljno gotovostjo pričata o demokratičnem ustroju tedanje slovenske vladavine. Vladarskih poslov pri starih Slovencih nikakor ni enostavno prevzemal sin od očeta, kakor pri večini drugih narodov, temveč si je svojega kneza narod svobodno volil sam in le iz take svobodne volitve se je mogel razviti tudi znameniti obred ustoličevanja na Gosposvetskem polju, ki je pravi pravcati edinstveni primer resnične ljudske demokracije v vsej evropski pravni zgodovini. VI. POKRISTJANJENJE KARANTANSKIH SLOVENCEV Že spredaj smo slišali, da je prodrlo krščanstvo na Koroško že za časa Rimljanov in da sta bili že v IV. stol. ustanovljeni tu celo dve škofiji: ena v mestu Virunu-mu na Gosposvetskem polju in druga v mestu Teurnia blizu današnjega Spitala, a v neposrednem obližju je delovala še tretja, namreč v mestu Aguntum pri današnjem Lienzu, ki je spadal tudi k poznejši Karantaniji. V Teur-niji je bila menda zgrajena najstarejša krščanska cerkev na Koroškem. Ker so bili stari Slovenci pogani, so ob času njihove naselitve na Koroško propadle seveda tudi vse te tri škofije, najprej (okoli 1. 580.) virunska, kakih deset let na to pa potem še teurnijska in aguntska. (Nadaljevanje prihodnjič) n ms na Mmkem ..namišljenih gospa” mater, ki zatajijo svojo materino govorico in se spakujejo z nečem tujem, kar še večinoma same ne razumejo in kar jim nič ne pristoja. Volinova mati je ta zaklad, maferino govorico, visoko cenila in z nežno ljubeznijo gojila v svoji družini ,ki je danes čislana od vseh. Bila j,e naobražena, ker je veliko čitala in prijetno je bilo govoriti .z njo, ker je bila zaradi izobrazbe, ki jo je dosegla s čitanjem, povsod doma. Ne-razumem, kako morejo biti nekateri tako proti slovenskemu jeziku tukaj pri nas, saj je vedno dobro če človek zna več jezikov. Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš,” tako se je pogosto izražala. Zaradi te svoje značajnosti je morala pokojna v času nacizma veliko trpeti. Izseljena z možem, ki je v izgnanstvu umrl, se je po razsulu nacizma mogla zopet vrniti na svoj dom. Bila je velikega srca: od njene hiše ni odhajal noben revež nezadovoljen. Udejstvovala se je tudi na kulturnem polju, dokler ni končno onemogla. Spomin blage pokojnice je počastil, dasi morda veliko starejši od Ambruževega. Letnice na križu so pomembne: 1689, ta letnica nam pove, da stoji znamenje že skoraj tristo let na tem mestu. Zadnjič je bilo prenovljeno leta 1934. Napis na znamenju nam pove, da je sedanji gosjmdar Andrej Pušl v Marijinem letu 1954 dal popraviti križ. Tako vidimo, da so pri Pušlnu skozi stoletja lepo skrbeli za svoj križ sredi vasi. In upamo, da bo tudi v bodoče rodove tako. Tudi ta križ je poslikal g. Mirko Jerina. Sv. Nikolaj, škof iz Mire, križ stoji ja ob vodi, on je patron ribičev; Križani z Janezom in Marijo; sv. družina, sv. Mihael, farni patron, naj ne manjka. Tudi sredi vasi in malo proč od velikega prometa na glavni cesti smo imeli pete litanije, nato smo nadaljevali procesijo k zadnjemu križu, ki stoji na oni strani vasi pri Miklavcu. Ta kapelica, ki ima kip Brezmadežne, je zidana v istem slogu kot kapelica na Bistrici v zahvalo, da SO’ našli rudo; mora biti od istega mojstra, torej najmanj, stara sto let. Angelci obdajajo Marijo. Florijan pa iiiiiniiimiiiniiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiinimiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiimiinniiiiiiinmiiiiii H)M da! ^Hajbolpu d&ta nas1 čaka v gospodinjskih šolah v ŠT. JAKOBU IN ŠT. RUPERTU! Poleg gospodinjske izobrazbe Vam bosta šoli nudili tudi srčno vzgojo, ki je najboljši porok za srečno življenje. S T A R š I, ki hočete svojim hčeram vse dobro, prijavite jih čimprej! ..................................................................................................................... CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. CELOVEC Prejšnji teden je praznoval časnikar Franc Fischer svoj 40. rojstni dan. Gospod Fischer je ožji sodelavec lista že odkar obstoja „Naš tednik”. Od tedna do tedna razveseljuje naše zveste bralce s svojim ..Političnim tednom”. Uredniško delo pa olajša tudi s tem, da večkrat piše literarne članke, športna poročila in drugo. Poleg tega pa g. Fischer pridno zbira inse-rate in tako mnogo pripomore s svojimi oglasi h gospodarskemu vzdrževanju našega lista. Uredništvo in oglasni oddelek se mu lepo zahvaljujeta za njegov trud pri uredniškem delu in pri oglasih ter ga prosita za enako sodelovanje tudi v prihodnje. — Na mnoga leta! DAROVI ZA STARČEV SPOMENIK Neimenovana, 10.—; neimenovana iz št. Ruperta pri Velikovcu, 20.—; Mohor Picej, Schwarzach, 10,— šil.; J. H. Globasnica, 50.—; Dve neimenovani iz Tinj,, 15.—; župni urad Hodiše, 150.—. Ker je za spomenik še nekaj računov odprtih, prosimo naše bralce, da prispevajo za Starčev spomenik. Darove pošljite po položnici ali oddajte osebno v upravi lista. Darovi za pesnika Limbarskega J. H., Globasnica, 50.—; Neimenovana iz Italije, 25.—. UČITELJI IN NOVO ŠOLSKO LETO Za definitivnega direktorja ljudske šole v Gorjah na Zilji je bil imenovan Ženki Oskar. Direktor ljudske šole na Rudi Rudolf Pdrtsch se bo nahajal še dalj časa na bolniškem dopustu. Hans Rosnegger, do-sedaj učitelj na glavni šoli v Grebinju, je bil imenovan za direktorja ljudske šole v šmarjeti pri Volšpergu. Za definitivne šolske vodje: Za Vrhom: Struger Simon; Apače: Rudolf Vouk; Lepena: Sattmann Franc; Trušnje: Wolte Valentin; Remšenik: Skant Johan; Žvabek: Rapp Primož. Za krajevno definitivne učitelje: Bilčovs: Maurer Pavla, Wutte Irena; Sele: Hriibernig Anton; Zgornje Libuče: Mavrovič Melita; Št. Peter na Vašinjah: Suanjak Marko. PLIBERK Pri predpripravah za pliberški sejem se je zgodila tudi smrtna nesreča, ki je vzela življenje 23-letnemu delavcu Alfredu Hin-termair iz Celovca. Ko je dne 2. septembra na sejmu hotel priklopiti elektriko, ga je zadel električni tok in je bil takoj na mestu mrtev. Vsi poskusi za oživitev so bili zaman j. V prihodnji številki bomo priobčili obširno poročilo o pliberškem sejmu in njegovo zgodovino, kar bo bralce gotovo zanimalo; saj gredo vsako leto na tradicionalni sejem, ne vedo pa, kako je nastal in se razvijal. GORNJE LIBUČE Prej kakor smo pričakovali, se je zgodilo. Angel smrti nam je odpeljal v večnost blago Marijo Jelen p. d. Volinovo mater. Zapustila nas je v visoki starosti 75 let. V ne- Kolcsa znamk Puch, Junior in RWC. Vsi nadomestni deli za kolesa in motorna kolesa. Radio aparati, šivalni stroji ter vsi kmetijski stroji, najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev Johan Lomšek 8T. LIP5, Post EBERNDORI deljo, dne 29. 8. t. 1. je zatisnila trudne oči in tako dokončala svoje plodonosno, vzorno in požrtvovalno življenje. Pogreb je bil v torek, v Sp. Libučah. Pogrebne obrede je opravil g. dr.Zeichen, župnik v št. Rupertu pri Velikovcu, v spremstvu 7 duhovnikov, nekdanjih delavcev v vinogradu Gospodovem v pliberški fari. Kljub lepem vremenu, ki je vabilo na delo na polju, je bila številna udeležba pri pogrebu. To je dokaz, kako je bila pokojna priljubljena. V pogrebnem nagovoru smo še globlje spoznali veličino te matere. Bila je žena globoke vere; ljubila je svojo družino in jo vzgajala v krščanskem duhu. Kar je posebno krasilo pokojno, je bila njena značaj-nost. Ostala je samostojna. Ni šla po potu ne v polnem številu zaradi nujnega dela na polju, pliberški slovenski pevski zbor s svojimi ubranimi žalostinkami. Za to jim vejaj „,Bog plačaj!” , Draga Volinova mati, po zglednem življenju, plodonosnem delovanju doma in v okolici, uživajte plačilo Večnega! Počivajte v slovenski zemlji, ki ste jo tako ljubili! RINKOLE Kropivnikov oče se zelo trudi s svojimi sinovi, da bi zunaj cerkve prav lepo popravil. Znotraj je namreč že popravljena, treba jo je samo še zunaj, pobeliti. Delavci tvrdke Mayerbrugger so popravili stolp, kroglo na stolpu ter petelina, da lepo kroži in nam oznanja lepo in slabo vreme; naj bi odslej oznanjal samo ugodno vreme. Kar lepo se bi išči tg krogla in petelin v soncu. Križ ima dve povprečni ram-nici, torej dvojen križ! To pomeni, da je bila ta cerkev nekdaj pod oglejskim patriarhom. Ohranjen je še prvotni križ. Rin-kolška cerkev je ena najsevernejših cerkva, ki so spadale nekdaj pod oglejski patriarhat. Saj je bila Drava meja tega patriarhata na severu. Tudi streho smo popravili. Naj bo to v Marijinem letu vse Mariji v čast. GONOVECE V nedeljo popoldne so blagoslovili preč. g. župnik vse tri gonoveške križe. Najbolj znamenit in najlepši je Ambružev, ki ima osmerokotno obliko. Velika kapelica, na kateri je naslikan cel križev pot. Križ je poslikal Mirko Jerina in se mu je delo zelo posrečilo. Svetle, privlačne barve od daleč privabijo oko potnika, ki gre ali se pelje mimo. Križ stoji na križišču državne ceste z Bistriško cesto; zelo lep pogled je iz železnice na kapelico. Križ stoji torej na vidnem mestu. Zato vsa čast Ambruževi družini, ki je tako lepo poskrbela, da je križ tako lepo poslikan. Delo je res imenitno in lepo. Slikar Jerina si je ustvaril res dosmrten spomin, in če bodo barve dobro držale, bo delo oznanjalo slikarjevo slavo še poznim rodovom. Slike je slikar tako zamislil, da so one, kjer Kristus stoji, velike, padci pod križem, križanje in drugi prizori iz Kristusovega trpljenja pa so naslikani na najh-nih podobah. Velike slike so n. pr. Kristusa obsodi Pilat, Kristus sreča Marijo, Kristus na križu, trinajsta postaja. G. župnik so ob blagoslovitvi tega križa govorili o pomenu naših znamenj, ki so potniku klicar-ji v večno domovino. Veliko' ljudi se je zbralo k blagoslovitvi. Zapeli smo nekaj pesmi in nato se je pomikala procesija skozi vas k Pušlnovemu križu, ki stoji sredi vasi. Sicer ni tako velik kot Ambružev pa je naj varuje vas časnega in njene prebivalce večnega ognja. Čisto v duhu Marijinega leta je, da se letos popravijo Marijina znamenja in kapelice njej v čast. Videti je, da še veje Marijanski duh v fari in imajo ljudje smisel za božje reči in božjo čast. Lejra slovesnost je bila za Gonovece, blagoslovitev treh križev en popoldan; zelo požrtvovalni so bili gospodarji, da so vsi trije dali1 križe tako lepo popraviti. Bog plačaj! DVOR Pri Šumiku je bilo veliko veselje, ko so 27. avgusta oznanili veselo novico, da je rojen družini Janezu Jop in Hildi roj. Peruzzi, fant! Za botra je bil g. Angelo Peruzzi, uradnik iz Celovca. Veselo razpoloženje je vladalo tudi pri krstitju! Mali Er-win Filip naj raste v veselje in srečo staršev ter naj ga spremlja skozi življenje angel božji! STRPNA VAS Družini W61fl Emilu in Pavli roj. Andrej, pd. Erženovim, so prinesli botri Janez in Amalija Tomažej malo Rozko v nedeljo 29. avgusta t. 1. čestitamo! ŠT. VID V PODJUNI V soboto, dne 28. avgusta, smo spremljali na farno pokopališče Ravčevo mater, Heleno Mišic v Rikarji vasi, ki nas je zapustila v starosti 80 let. Pevci so se poslovili od nje na domu in ob grobu. Vsem sorodnikom naše sožalje! TRG Nek upokojenec je pred kratkim prišel k nam, da bi si vse potrebno nakupil. Ko je plačeval, je imel denarnico s 7540.— šil. še pri sebi. Na poti domov je opazil, da je denarnica izginila. Takoj je to javil pristojnemu uradu. Zelo se je začudil in bil ves srečen, ko je tam izvedel, da se njegova denarnica z denarjem že nahaja' na uradu za najdene predmete. Denarnico z vrednostjo 7540,— šil. je našel nadvse pošteni žagar Eduard Pilaer, ki je denarnico takoj oddal uradu. Za svojo poštenost je dobil lepo nagrado, se razume. Tega ubogega gozdnega delavca si lahko vzamemo za vzgled! MEDGORJE Na prvo nedeljo v mesecu septembru sta stopila pred oltar in si obljubila zakonsko z^fcstobo Piklnov Gašper in Ropicova Ger-trud. Poročna slovesnost je bila z mašo. Mladima zakoncema želimo sreče in božjega blagoslova na življenjsko pot. Na praznik Imena Marijinega, 12. septembra, je pripeljal pred poročni oltar svojo nevesto Knapičev Gregor. Med poročno sveto mašo so jima želeli gospod božjega blagoslova in prave družinske ljubezni, ter so posebno poudarili, da bo verska preob-nova v Marijinem letu imela trajne uspehe le, ako bodo družine zares krščanske. Pohvalili so tudi lep običaj, da je poroka z mašo. Res je: Z Bogom začni vsako delo pa bo lep uspeh imelo. — Prav za Marijin praznik so dovršili obnovo farne cerkve in pokopališča. Sedaj je farna cerkev vsa prenovljena. Ko so delavci firme Koschat končali z delom, so domači fantje naznanili vsej fari veselje, da so dela dovršena s tem, da so začeli streljati z možnarji. Na zvoniku pa so razvili cerkveno zastavo. Vsak je skušal po svojih močeh pomagati, danes se pa vsi veselimo, da je najlepša zgradba v vsej fari hiša božja. Eno željo imamo in bi bilo prav, da bi nas uslišali. Prav nobene zveze nimamo s Celovcem in ne z drugimi: okoliškimi kraji, in vendar hodi vsak dan veliko naših ljudi v Celovec. Ob.četrtkih pa itak gre vse v Celovec. Že večkrat smo izrazili željo, a nismo uspeli. Sedaj ponovno prosimo vse merodajne oblasti, da store potrebne korake: Če že ne vsak dan, vsaj ob četrtkih naj nam ustrežejo ter uvedejo jutranjo in večerno zvezo s Celovcem. Pred volitvami so nam celo obljubili, da bodo zgradili cesto iz šmarjete preko Kočuhe in Podgrada na Celovec in tako zbližali šmarjeto s Celovcem, tem od sveta odrezanim krajem pa dali lepo zvezo. A vse je ostalo le pri besedah. Naj nam sedaj vsaj našo željo izpolnijo in nam dajo zvezo s Celovcem, to je želja in prošnja vseh medgorskih občanov. ŠT. JAKOB Prav rada berem vse naše liste in knjige. Imam tudi svoje veselje, da vedno kaj, pišem in premišljujem. Že večkrat bi Vam rada kaj poslala, a vedno pač pride kaj nav-mes. Ljubim svoje brate naše narodne in duhovne delavce, rada imam Vas čez vse. Le delajte naprej! Vi za nas in mi za Vas, v molitvi se Vas spominjam. Od vseh strani sprašujejo ljudje: bodo naš č. g. Zaletel kmalu prišlii? Ali so šli na dopust? Kar domači so postali med nami, čisto naši. Nihče ne verjame, da so res odšli. Ko 'bi ne imeli že naslednika, bi tega ne mogli verjeti. Presneto, že poldrug mesec so od nas, pa nihče nič ne napiše. Kar pri delu na polju so se mi te misli primotale, doma pa sem jih kar zapisala. Potem sem še par dni metala pismo sem in tja, moj „on” mi je.še marsikaj' skritiziral, kar je bilo preokorno. Kakor mala iskrica se mi zdi to v primeri z veliko ljubeznijo, s katero so gospod vršili svoje delo med nami. Saj nas oni razumejo najbolje, ko so bili toliko let med nami. Vse skupaj Vas pozdravljata Treza in Tine Bučela ŽIHPOLJE Zopet imamo nekaj novic. V nedeljo 22. avgusta, smo imeli blagoslavljanje popravljenih križev in zvezda na cerkvenih stolpih, eno so kar takoj dvignili, druga pa je morala še počakati, ker stolpi še niso bili docela pobarvani; no, zdaj sta že obe gori in se bliščita daleč na okoli. Isto nedeljo je bila po maši srebrna poroka, ki sta jo obhajala nek delavec in njegova žena iz Celovca, ki sta bila pred 25 leti tukaj poročena. Isto nedeljo sta sklenila zakonsko zvezo Hanzi čuden in Rezi Mandl iz Gol-šove. V torek, 24. avgusta je odhitela med nebeške krilatce čebrova Hani v šestem letu starosti, imela je srčno napako že od rojstva in je strašno trpela, nazadnje je pa dobila še angino, kateri je podlegla. Ležala je na mrtvaškem odru vsa v belih rožcah. MIKLAVČEVO Pri trgovini Keber so staro pumpo za bencin ,,Martha” obnovili in napravili modernejšo, tako da odgovarja modernim zahtevam. Na mestu, kjer je stala stara, so postavili dve novi pumpi na električni pogon z avtomatičnim štetjem, in sicer eno za bencin, drugo pa za Dieselmešanico. Na ta način so vozači hitro postreženi in vsak lahko sam razbere množino in ceno. BELŠAK PRI PLIBERKU Pred kratkim je udarila strela v poslopje kmeta Hutarja na Belšaku. Je razumljivo, da je v tem času, ko je vse pod streho, bilo v trenutku vse v plamenih, tako da jih skoraj ni bilo zadušiti. IZ ŽIVLJENJA = V švicarskem mestu Arbon se je tole zgodilo: Nad jezerom v bližini mesta je nek meščan opazil zanimivo, rdečkasto se 'bleščeče telo, ki se je zdelo, da plava nad gradom na jezerski obali. Po kratkem času je močno zablestelo in ob naglem poku hipoma izginilo. Takoj se je razširila govorica, da so ,,leteči kronik” obstreljevali s protiletalskimi topovi, celo mestece je kar gorelo v mrzlični razburjenosti. In kaj je bilo v resnici? Nekaj, srednješolcev si je hotelo privoščiti premeteno šalo: V rdeč lampijonček so vtaknili gorečo svečo, napihnili tri ali štiri gumijaste otroške balončke, in rdeči lampijonček se je dvignil v zrak. ,,Leteči krožnik” je bil tu. Na žalost se je lampijonček vnel, zgorel in balončki so popokali. Meščani pa so hiteli zatrjevati, da je leteči krožnik „močno zablestel in ob naglem poku hipoma izginil”. Mlad duhovnik je pred svojo prvo pridigo obiskal državnika Israelija, da bi ga naprosil za kak dober nasvet v govorniški unietnosti. „Ni tako zelo važno, kaj poveste,” je odgovoril sloviti državnik, „važneje je, koliko časa govorite, če bo vaša pridiga trajala tri ure, potem kot župnik ne boste daleč prišli. če bo trajala eno uro, bodo vsi vaši farani zaspali. Pridiga, ki ne bo daljša od četrt ure, vam bo nudila možnost napredovanja, če pa jo boste celo na pet minut skrajšali, vam zagotovim, da boste v treh letih postali škof.” (St. Louis Post-Dispatsch) O pripravah za marijanski kongres v Celovcu še dobrih 14 dni nas loči od marijanskega kongresa, največje marijanske slavnosti, kar jih je kdaj doživela Koroška. Odbor ima veliko dela s pripravami, zlasti da pre-skriti prenočišča za udeležence. Na kongres bodo vozili posebni vlaki s 40 % popustom in avtobusi s 25 % popustom, ki ga bodo dobili vsi, ki bodo imeli plaketo in karto za Celovec. Za prenočišča se morajo udeleženci javiti kongresnemu odboru. Otvoritev kongresa bo v petek, 1. oktobra ob 8. uri zvečer v koncertni dvorani. Slovenski verniki začno kongres v soboto s slovesnostjo v stolnici ob pol dveh, nato bo slovenska marijanska akademija v koncertni dvorani in sicer ob pol treh za mladino, ob petih pa za starejše udeležence. V soboto, 2. oktobra zvečer, bo procesija z lučkami in prireditev mladine na razstavnem prostoru. Starejši imajo nočna češče-nja po cerkvah. V nedeljo ob 9. uri bo na razstavnem Mirt Vinko: 400 LET MESTA SAO PAULA Letos so se pričele v Sao Paulu, največjem industrijskem središču Južne Amerike, velike proslave v spomin 400-letnice ustanovitve mesta. Celo leto bodo najrazličnejše proslave, mednarodna zborovanja, koncerti, razstave in razne prireditve, vse v spomin tega dogodka. Brazilija danes ni več znana po vsem svetu samo po svoji izvrstni kavi temveč tudi kot pomembna in važna sila Južne Amerike, ki se uspešno uveljavlja na mednarodnem gospodarskem in političnem polju. Slovenci imamo malo literature o tej naj-večji državi latinske Amerike, ki je skoraj tako velika kot vsa Evropa a šteje le nekaj nad 52 milijonov prebivalcev. Prav je, da tudi naši bralci kaj zvedo o tej, nam skoraj nepoznani državi, kjer živi tudi precej Slovencev. Uradno glavno mesto Brazilije je sicer Rio de Janeiro — cidade maravilhosa — čarobno mesto, kot ga ponosno imenujejo njegovi prebivalci, vendar srce, ki daje Braziliji življenjski utrip, je Sao Paulo. Pisati o Sao Paulu se pravi pisati o Braziliji. Ko so leta 1523 stopili prvi Portugalci na brazilska tla, so s svojim prihodom vključili to veliko neraziskano posest v svoj imperij. Ob obali Atlantskega oceana so pričeli ustanavljati naselja, odkoder so potem prodirali v nepoznano in skrivnostno zaledje. Kmalu za prvimi naseljenci so prišli prvi misijonarji — jezuiti. Med njimi prostoru skupni rožni venec in ob 10. uri slovesna škofova maša s 'škofovo pridigo. Na različnih razstavah si bomo ogledali delo naših samostanov, torej tudi delo naših šolskih sester v št. Rupertu pri Velikovcu, in pa razstavo katoliškega časopisja in knjig itd. Posebno razveseljivo je, da bo ob času kongresa in razstav tudi „teden dobrega filma”. Videli bomo n. pr. „Povest duše” (Ge-schichte einer Seele), barvan film po lastnem življenjepisu sv. Terezije Deteta Jezusa, ki je ena največjih umetnin religiozne filmske umetnosti. Film „Zadnji most” (Die letzte Brucke) je večkrat odlikovan, napeta igra iz vojnega časa, pa polna človečnosti. „Ljubo življenje” (Geliebtes Leben), „Hiša življenja” (Haus des Lebens), „Ob odločitvi usode” (Auf der Schicksals Scheide), že znana „Don Gamillo in Peppo-ne” in „Don Camillov povratek” so dobri priznani filmi. Po dolgem času bomo zopet videli pasijonski film „Križ na Golgoti”. Natančen program objavimo prihodnjič. Tako nam bo kongres pripravil versko korist in umetniški užitek. sta bila tudi patra Jose de Anchieta in Ma-nuel da Nobrega, ki veljata za ustanovitelja mesta Sao Paula. Na trgu, kjer stoji danes mogočen kip sv. Pavla, je pater Anchieta postavil prvo kapelico. Bila je iz blata in s travo pokrita. 25. januarja 1554 je bral tam prvo sv. mašo; navzočih je bilo nekaj belcev in večje število Indijancev. Ker je ta dan ravno god sv. Pavla puščavnika, so imenovali kraj Sao Paulo. Ta dan velja za u-stanovni dan Sao Paula, mesta „ki raste najhitreje na svetu”, kot ponosno izjavljajo Braziljanci. Pater Anchieta in sobratje so uspešno delovali med domačini. Oznanjali so jim vero, jih zdravili, spoznavali njihove običaje in se učili jezika. Naselje je naglo raslo. Zelja po novih odkritjih je gnala ljudi odkrivat nove pokrajine. Začeli so se drzni pohodi ,,bandeirantov”. To besedo je v slovenščino težko prevesti, pride namreč od portugalske bandeira — zastava. Človek, ki je bil v prostovoljni ali obvezni službi določene osebe ali kraja, je bil bandeirante. To so bili neustrašeni ljudje, včasih tudi kruti, ki so pod vodstvom ali s pomočjo domačina prodirali v notranjost pragozdov, iskali dragocenih kamnov in zlata, ustanavljali nova naselja in lovili sužnje-Indijan-ce. Rodovi Indijancev so se dvignili v o-brambo in so napadli naselbino. Poročajo, da je Sao Paulo štel takrat 140 družin belcev, Indijancev in mesticov. (Mestici so mešanci belih in Indijancev.) Okoli leta 1905 so našli ob vznožju hriba Jaragua, ki leži blizu Sao Paula, zlato. Prvi uspehi so znova podžgali pustolovski duh bandeirantov. šli so znova odkrivat pokrajino v notranjost. Potovanja so trajala tudi več let in so se nekateri ustavili šele na drugi strani celine ob Tihem oceanu. Vpliv in moč bandeirantov sta se zelo povečala in sta segala od današnje Bolivije na severu do današnje Argentine na jugu. Leta 1693 so bandeirantje odkrili bogata ležišča zlata v današnji zvezni državi Minas Gerais. Zlato je hotel imeti portugalski dvor in je začel strogo nadzirati vse ozemlje, kjer se je nahajala zlata ruda. Bandeirantje pa so se imeli za prave gospodarje novoodkritih zlatih polj in so začeli neusmiljen boj s portugalskimi kraljevimi odposlanci, ki so jih imenovali „emboabas”. Ime je indijanskega izvora in pomeni ptiča z operjenimi nogami, prenešeno pa je na tujce, ki so bili tedaj vsi v škornjih ali usnjenih ovijačah. Mnoga krajevna imena še spominjajo na te boje. Portugalski kralj Janez IV. je leta 1711. imenoval Sao Paulo za mesto. Na prvotnem ozemlju, ki je spadalo pod oblast Sao- Paula, pa so polagoma nastajale nove pokrajine, iz katerih so se razvile kasnejše zvezne države, med njimi Minas Gerais, Santa Gatarina, Rio Grande do Stil, Mato Grosso in Goyaz. Portugalski dvor se je pred Napoleonom umaknil v Brazilijo. Kralj Janez VI. se je trudil, da bi izkoriščano deželo dvignil na raven tedanjih evropskih držav. Proglasil jo je za kraljevino, združeno s Portugalsko. Ko se je kralj vrnil na Portugalsko, je pustil v Braziliji svojega sina, princa Petra. Princ se je protivil ponovnemu izkoriščanju dežele in je 7. septembra 1822. leta o-klical Brazilijo za neodvisno kraljevino. V kraljevini je Sao Paulo naglo napredoval. Tedaj je pričela cveteti trgovina s kavo. Z zgraditvijo železnice se je začela doba še večjega gospodarskega razmaha. Iz Evrope so pričeli prihajati priseljenci v velikih skupinah, največ jih je prišlo iz Italije. Tudi tretji slovenski izseljenski tok po letu 1880 se je razlil v Brazilijo. Danes se Brazilija uradno imenuje: Re-publica dos Estados Unidos do Brasil — Republika združenih držav Brazilije. Iz male in borne naselbine, ki so jo ustanovili jezuitski misijonarji pred štiri sto leti, se je do danes razvilo velemesto. S svojimi širokimi avenidami, velikimi trgi in ogromnimi viadukti, z neštetimi nadvozi in podvozi (le malo mesta je na ravnem), z visokimi in ponosnimi nebotičniki je Sao Paulo danes največje industrijsko in trgovinsko središče Južne Amerike. Danes šteje že preko 2,750.000 prebivalcev in je že presegel glavno mesto Rio de Janeiro. Sao Paulo raste dvakrat hitreje kakor Rio, trikrat hitreje kakor Buenos Aires, njegovo prebivalstvo narašča desetkrat hitreje kakor Chicago in trinajstkrat hitreje kot New York. V divjem prometnem vrvežu, v množicah, ki hitijo in se gnetejo po širokih pločnikih, najdeš vse človeške rase, otroke vseh narodov in vseh jezikov. Borba za boljše življenje, volja do dela, do ustvarjanja in želja po materialnem napredku jih je prignala v to mesto, v topilnico narodov in ras. Kot je bilo v Severni Ameriki, tako je sedaj tudi v Južni in tu rastejo drugi narodi, ko „stari svet” — Evropa hira in izgublja vodstvo. URADNE STATISTIKE O TRSTU Po uradnih statistikah je danes v Trstu 30.000 beguncev italijanske narodnosti iz cone B in ostalih predelov Julijske Benečije, ki so pripadli Jugoslaviji. To pomeni, da na 10 oseb, ki bivajo v Trstu, pride vsaj en begunec. Če bi isto razmerje o-hranili v Italiji, bi moralo danes tam živeti 4,700.000 beguncev; v resnici pa jih je v Italiji vštevši vse razseljene osebe 300.000. Zato ni čudno, če je v Trstu 20.000 brezposelnih. J. Š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (84. nadaljevanje) Kot bi odrezal, je godba prenehala. „Igrajte!” ukaže tuji svet. „Da ne poskusite!” veli domači svet. „Mi smo gospodje!” kliče tuji svet in sega po denar. ,,Capini ste!” je nekdo pikro, razdraženo zavpil. Padla je huda, žaljiva, nekrščanska beseda, ki je tudi Cimburo zbodla in užalila. Kako ne bi zbodla tujega sveta? Kakor skala je treščila ta beseda in razbila ograjo, ki je delila svetova, zdaj se bodo srečali in pomešali. Moj Bog, huda bo! Vriščeč, kakor preplašene golobice prhnejo dekleta iz naročij plesalcev k zidu, fantje pa se postavijo v kot k mizam, k sedežem in steklenicam, pri vratih ob odru za godce pa stojijo polirji, stojijo Vlahi, med njimi pa gori kakor divji mak „rdeča gospodična”. Plesišče je prazno. Tu na plesišču bodo sedaj trčili črni oblaki, tu se bo odločila bitka. Grbasti Venceljček se v svoji maškari sam opoteka sredi med obema razdraženima strankama. Z divjim krohotom so se za-krohotali prvi, drugi pa so od jeze posi-njeli, kot bi jim strupa brizgnil v kožo. »Odidite v miru in ljubezni,” kliče Cim-bura z mogočnim, bobnečim glasom, da se trese strop. Vse je tiho in posluša. »Nikamor ne gremo, tu smo v javni gostilni,” kljubovalno odgovori polir. ..Niste prišli z dobrim namenom, užalili ste nas, rečem vam drugič, odidite, odkler je čas. — Venceljček, pridi k nam.” Cim- buri se je na čelu spet zarisala rdeča brazgotina in žile so mu na senceh in vratu nabrekle. »Naj pride, kdor si upa,” se je oglasilo z nasprotne strani in nad glavami Vlahov so se zabliskali noži, toda hkrati je udaril nagli striteški Kotrch s stolom ob tla in kakor da bi jih odsekal, so odletele trde, hrastove, lepo rezljane noge, *on pa jih je razdelil fantom. »Spravite nože,” je zagrmel Cimbura, »nož je orodje, me orožje. Z nožem reži kruh, cepi drevo, zakolji žival, toda nad človeka ga ne dvigaj; udarimo se, ako se vam hoče, z golimi rokami.” Nož. se je zabliskal in zažvižgal mimo Cimburovih sivih las in se zapičil v steno. »Razbojniki!” je zavpil Cimbura in se hotel vreči naprej. »Očka, pustite nas,” je čudovito mirno spregovoril Jan in Cimbura je zagledal sina Martina, kako je prvi kakor lev planil naprej, za njim pa Kotrcha in Jan, kmet Černoch, Kloudovi, šterba in Fruncek, ki ga je slišal, kako je zaklical: »Pazite na luč, da bomo videli!” »Glej no, to mi pa ni prišlo na misel,” je dejal Cimbura in segel po svečnikih. Dvigni! jih je nad glavo in svetil. Videl je, kako so zginili polirji z »rdečo gospodično” in na njih mesto so planili kakor hrti Vlahi in se postavili po robu. Padali so udarci, toda zdelo se je, da jih nihče ni čutil, brizgala je kri, toda samo dekleta so si zakrivala oči. V mirnih kmečkih ljudeh se je prebudila zver, ki je udušila človeka. Razbesneli zveri podoben je postal vsak, celo žene so pogumno skakale na klopi, v očeh jim je plamenelo in možem so klicale »ne dajte se”. Udarili so se trdo, toda kratko. Porinjeni v kot ob vratih so jo »bratranci” drug za drugim ucvrli ven, le štiri zadnje so- fantje ujeli. In ko so Vlahi začeli gostilno obmetavati s kamenjem, so med vsako okno postavili enega, mu zvezali roke z jermenom, da ne bi ušel, ga privezali h križu in pijani od zmage plesali tja do jutra in šele tedaj so začutili rane in se brigali zanje. Tako se je končalo znano putimsko »krvavo- proščenje”, znano tudi po zadnjem Cimburovem silnem činu. Kajti ko je Cimbura pri pretepu svetil in mu sledil ter se ga v duši udeležil, je oba votla, dva čevlja dolga lesena svečnika nevede zmečkal kakor papir. Ko ju je hotel spet postaviti na mizo, sta se oba zagugala in razpadla v kose. Toda brez koristi to proščenje ni bilo. čez eno leto se je Marijana preselila v Stri,težo h Kotrchom in po dveh letih je Martin privedel domov Hamakovo Mar-janko. »Tak, želim ti, da bi bil z njo zadovoljen, kakor jaz s svojo Marjanko,” je želel Cimbura odkritosrčno sinu in odšel na pre-užitek. »In še nekaj je to proščenje Putimcem prineslo,” so ljudje dejali, kadar koli je v okolici nanesel pogovor nanj. »Kaj pa?” »Rešili so se .Sodome’.” Resnično. Rabuka pri Srnku je bila nekak poslednji javni nastop »bratrancev”, nastop v slovo od Putime. Kos železnice z mostom meti putimsko in ražičko postajo je bil postavljen, železnica pa je tja do Ho-raždovic tekla po tračnicah železnice Franca Jožefa in šele tam odcepila k Sušit i, Kla-tovom in Domažličem. Tja v tisti konec so se odselili polirji s svpjo družino in za njimi je ostala samo trgovina gospoda Salo- mona Steinerja. Nič mu ni pomagalo, tla je odpustil iz svoje službe »rdečo gospodično” — nič, da je v trgovino obesil razpelo in je ves dan gorela pred njim lučka z oljem, zaupanja Putimcev si ni mogel pridobiti. Nihče ni govoril zoper njega, nihče ga ni žalil, nič hudega mu niso storili, toda tudi nihče ni šel k njemu. Tedaj pa je on prišel k njim. Plodil je med sosede v nedeljo popoldne sedet in se pogovarjat. Mirno so ga poslušali, z ničimer, niti z besedo ga niso užalili, toda v trgovino k njemu niso niti pokukali. »Zakaj se me izogibljete?” se ni mogel premagati Salomon, da jih nekoč ne bi naravnost vprašal. »Ne izogibljemo se vas, saj sedimo z. vami in vi med nami.” »Čemu pa potem pri meni ne kupujete? Ali se bojite, da je moje blago zastrupljeno?” »Zato, ker niste naš človek, ne po krvi ne po jeziku in ne po veri.” »Imamo svoja dva trgovca, zakaj ne bi privoščili zaslužka njima in ga nosili k vam?” Bistri Salomon je spoznal, da mu tukaj pšenica ne bo šla v klasje, da ženske ne morejo pozabiti na »rdečo gospodično” in da ljubosumno čuvajo nad možmi tudi zaradi — žganja. Zato je zaprl trgovino in se preselil nekam h Klatovom. Putimski kmetje so ga zastonj odselili na ražičko postajo, žene so naredile za njim tri križe in novi putimski župnik (Hinko Skala je namreč umrl prav tega leta, ko so gradili železnico) si je oddahnil in rekel kaplanu: »Kako sem vesel! Naša vas je spet deviška.” »Kako to mislite?” »Je vas, v kateri ni Žida.” Obisk primorskih Slovencev na Koroškem Puščavnikovo grozdje in „voljatoj>ola, breze, bukve in javorja. Najnovejši tehnološki napredek je omogočil ceneno predelovanje omenjenih vrst trdega lesa, ki ga je v izobilju, v celulozo. Ameriška proizvodnja celuloze narašča, v načrtu je veliko povečanje papirnic na Alaski, ki bodo lahko izkoristile tamošnje neizmerne gozdove. SPREMEMBA KOLEDARJA Na 18. zasedanju gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov v Ženevi je prišlo na vrsto, tudi vprašanje koledarja. Indijski zastopnik je predlagal reformo koledarja. Po njegovem nasvetu naj bi bilo leto razdeljeno v štiri enake dele po tri mesece. Zadnji dan v letu in v prestopnih letih dan po 30. juniju, bi bil „bel dan”, ki ne bi pripadal nobenemu tednu im ne mesecu. Torej kakor da ga ni. S tem bi dosegli, da bi posamezni dnevi v letu padli na isti dan v tednu. Katoliška Cerkev taki spremembi ne bi nasprotovala, če prinaša res kakšno praktično korist. Končno bi bilo tudi za Cer- Bogato izbiro sadnih dreves imam na razpolago po zmerni ceni. — Drevesnica inž. MARKO POLCER, Spodnje Vinare, P. Št. Vid v Podjuni - (St. Veit i. Jauntale) kev ugodno, da bi premični prazniki padli vsako leto na isti dan v tednu, na primer božič vedno na nedeljo. TELEVIZIJA IN VZGOJA OTROK Redovnica sestra Ivana Patricija, ki že nad 25 let poučuje male otroke v Los Angelesu v Kaliforniji, je izjavila, da televizija nikakor ni dobro sredstvo vzgoje za mladino. Začela bo veliko propagando proti temu, da bi otroci gledali televizijske oddaje. Ugotovila je namreč, da taki otroci ne najdejo možnosti pravilnega izražanja ter so zelo nervozni. KOLIKO MESA POJEDO NA SVETU? Največ mesa pojedo v Urugvaju, kjer je v letu 1953 pojedla povprečno ena oseba 124 kg mesa; sledijo Avstralija s 107, Ar-gentinija s 95, Nova Zelandija z 92, Danska s 87, Združene države s 77, Kanada s 67, Velika Britanija z 61, Francija s 55 kg na osebo. V Italiji so porabili lani 18 kg mesa na osebo. TUDI V AVSTRIJI BODO IZDELOVALI PISALNE STROJE Ustanovljena je bila prva avstrijska tvrdka, ki bo izdelovala pisalne stroje. Upajo, da bodo z delom pričeli že v prihodnjih treh mesecih. Prihodnjo pomlad bosta o-ba modela pisalnih strojev, ki ju bo tvrd- Naššm gospodinjam „Življenje mi je postalo lažje“ PRIPOVEDUJE MLADA MATI IZ AMERIKE ..Skoraj celo jutro sem porabila, da sem dojenčka v suho povila in da sem oblekla še oba večja nemirneža. Potem sem mogla ravno še postelje pospraviti in skuhati kosilo; pa bi morala še perilo razobesiti in nekaj nujnega nakupiti! Ostanek dneva mi je potekel v istem hitenju in vendar je bilo od tega, kar sem se namenila, komaj kaj napravljenega. Tisti večer sem se vsa izmučena vrgla na svojo posteljo. Tako potrta nisem bila še nikoli. Nazadnje sem razkrila svoje težave možu, in ta je storil, kar je bilo edino pravilno: Najprej me je poslušal, potem pa se je usedel k meni in mi povedal, kaj sem napak storila. In po najinem razgovoru sem bila postala zadovoljna, čeprav nisem podaljšala naramnic na sinčkovih hlačkah in tudi staršem nisem pisala nameravanega pisma. Ta večer — tako sem kasneje ugotovila — je spremenil moje življenje. Od tistega trenutka sem namreč prenehala svoj gospodinjski uspeh ali neuspeh meriti po tem, koliko gospodinjskega dela sem opravila; merila sem dan le potem, koliko prave zadovoljnosti in umirjene sproščenosti mi je prinesel. Od tedaj delam vse drugače. Dnevi tudi sedaj ne potekajo brez težav, le moje napake me ne vržejo več iz tira. Novo življenje se prične že zjutraj. Nič več se ne zbudim nevesela in omamljena kot včasih, ko sem si še v polsnu mučila glavo z razdelitvijo dnevnega dela. Tudi z otroki je zdaj postalo drugače. Sicer sem prej tudi vedela, da mali otroci zadržujejo pri vsakem delu in da vedno v najbolj ne-pripravnem trenutku kaj zahtevajo. Zdaj pa računam s temi prekinitvami in osta- Gospodinje, Skoraj pri nobeni sadni uporabi ni vpliv gospodinje tako odločilen kakor pri sušenju sadja za domačo porabo. Le gospodinja ve ceniti vrednost suhega sadja, zlasti če si je treba pomagati pri gospodarstvu s tujimi delovnimi močmi in če so otroci pri hiši. človeka boli srce, ko vidi, koliko sadja se brez koristi uniči, kako ogromne množine ga izvozijo za neprimerno nizke cene in naposled, koliko ga pokuhajo v žganje — v strup. Otroci pa marsikje pozimi stradajo, ali jim vsaj manjka zdravilnega sadja, ki se ne da nadomestiti z nobeno drugo hrano. Vsakdo, ki ve ceniti velik gospodarski pomen suhega sadja in se zaveda brezmejne škode, ki jo povzroča alkohol, je prepričan, da bo z veljavo suhega sadja in drugih koristnih sadnih izdelkov v gospodinjstvu padala veljava žganja. Domače sadjarstvo se ho dvignilo in z njim njegov velik gospodarski pomen za našo deželo. Za sušenje so najbolj prikladne češplje, a tudi skoro vse drugo sadje (razen nekaterih sliv) se da uspešno posušiti celo ali zrezano, v koži ali olupljeno. Bistvo sušenja je v tem, da s pomočjo gorkote in zračnega prepiha odtegnemo sadju preobilo vodo. . Sadje naredimo na ta način jako trpežno, ker se ga zaradi pomanjkanja vlage ne morejo lotiti gnilobne gliv ice. Včasih so ljudje sušili sadje na soncu in ga še danes v vročih krajih, še pri nas tu in tam sušijo zlasti olupljene češplje (prinele) na soncu, kar je pa zelo odvisno od vremena. V naših krajih moremo računati za uspešno sušenje sadja večinoma le na ogenj. V prejšnjih časih smo imeli preproste sušilnice z dimom, dandanes nimamo skoro nobenih; kajti stare so razpadle, no- nem mirna. Sem in tja tudi zase vzamem kaj časa, berem nekaj vrstic, poslušam radio, ali delam kaj drugega, kar mi napravlja veselje. In, kar je najlepše, včasih sem pripravljena, da kaj prav neumnega napravim. Pred kratkim je prišel k menit moj 9-letni sinko ravno ko sem bila sredi likanja in me je prosil, naj bi šla z njim igrat žogo. Tedaj sem pustila svoje delo, se preoblekla in šla z njim na igrišče. In tam sva igrala žogo. Kdor kaj takega sam ni nikoli doživel, ta ne ve, kako je to lepo. Ko sva se vrnila domov, je bil že čas za večerjo. In tedaj je bilo videti, da bo nekaj narobe: Mož je namreč že čakal name in gosta je pripeljal s seboj. Za trenutek sem se prestrašila. Potem pa sem brž kupila nekaj mrzlega, vse lepo pripravila in preživeli smo lep večer brez dolgih priprav in brez obilnega dirjanja. Tudi otroci so zdaj veliko mirnejši kot prej. Nič me več namreč ne vrže iz tira, ker sem se naučila, da moram računati tudi z nepredvidenimi presenečenji. Kdo more končno že prejšnji dan vedeti, da bo v cirkusu otroška predstava po znižanih cenah, da so v živalskem vrtu medvedi dobili mladiča in da je v parku videti posebno redko vrsto rac. Za take ..nenavadne” stvari prej nikoli nisem imela časa. Zdaj pa si ga vzamem. Vsekakor nočem zmanjševati vrednosti načrtnega gospodinjstva. Tak dnevni red pa, ki ne dovoli nobenega nepredvidenega dogodka, ki napravi človeka čemernega in slabe volje, odklanjam. Od tedaj je mnogo prijazneje pri nas in življenje mi je postalo lažje ...” sušite sadje! vejših in boljših pa še niso postavili, ker se ljudje kar ne morejo sprijazniti s sušenjem. Naše gospodinje suše sadje v krušni peči ali pa na vedno gorkem temenu. Iz štirih deščic, 1—IVi cm debelih in 8—10 cm širokih, zbijemo štirioglat obod, dolg 40—80 cm in širok 30—40 cm. Za dno pribijemo železno pocinkano mrežico, ki naj ima kvečjemu Vi cm široke luknjice, — in lesa je gotova. Takih les, ki pa morajo biti vse enako velike, lahko naložimo 10—15 drugo vrh druge na štedilnik, ne da bi nam zavzele preveč prostora. Da se spodnja ne zažge, jo podložimo na vseh štirih oglih s primernimi kosi opeke, ali pa damo narediti v ta namen pripraven železen štiri-nožnik. Tudi v peči sušimo sadje na takih lesah veliko lažje in v večji množini kakor na navadnih o-kornih lesah iz protja. Za sušenje mora biti sadje popolnoma zrelo, prebrano in snažno. Posebno je treba paziti, da ne pride vmes kaj nagnitega, piškavega ali kako drugače pokvarjenega sadja. Na lese naj se nalaga le v eni plasti, ne pa več prstov na debelo. Med sušenjem se sadje lahko večkrat popolnoma ohladi in potem zopet suši dalje; to nič ne škoduje kakovosti; pri češpljah je celo priporočljivo. Ker jc celo istovrstno sadje različno debelo in različno zrelo, ni vse naenkrat suho, med sušenjem ga je treba prebirati. Sadje mora biti ohlajeno, ko ga prebiramo. Kdaj je sadje dovolj suho, je težko povedati; to nas najbolje uči izkušnja. Nikdar ga ne smemo sušiti tako dolgo, da bi bilo trdo kakor kamen ali celo opaljeuo. S sušenjem prenehamo, ko je sadje še voljno, pa sc vendar ne da več iz njega iztisniti sok. Samo jabolčne obročke posušimo toliko, da so malo krhki, ker pozneje odjenjajo na zraku. ka izdelovala-, prišla že na trg. Cena domačih strojev naj bi bila nižja od dosedanjih uvoženih. PRED MANJŠO SVETOVNO LETINO PŠENICE Izgledi svetovnega pridelka pšenice za leto 1954 so nekoliko manj ugodni kot so bili lani ob tem času, ko so pričakovali skoraj rekordno žetev. Zlasti pa za Azijo in Afriko. Prezgodaj je pa še delati napoved-be za južno poloblo, kjer so šele pred kratkim končali setev. V GRČIJI BODO DELALI PIVO IZ VINA Grško finančno ministrstvo je odredilo kemijske poizkuse, po katerih naj bi ugotovili možnost pridobivanja piva iz vina in ostankov grozdja. Na ta način naj bi s presežkom vina pomagali vinogradnikom. Poskušajo tudi napraviti neko drugo osvežilno pijačo iz vina. ZA DOBRO VOLJO Gašper je bil pri zobozdravniku, da mu je vstavil dva umetna zoba. Ko ga je Miha srečal, ga je vprašal: „Gašper, ti je zobozdravnik dobro vstavil zoba?” „0, in kako dobro! Tako me bolita, kot bi bila moja.” Na sodišču Sodnik: „Ste bili že kdaj zaprti?” Obtoženec (užaljen): „Oprostite, gospod sodnik, kaj se vam zdi da imam obraz začetnika?” Med zakonci Ona: »Nikoli se ne spomniš mojega rojstnega dneva. Tak neolikanec!” On: „Kako moreš zahtevati, da naj; se spomnim tvojega rojstnega dneva, ko hočeš biti vedno enako stara.” DEKLETA, ALI HOČETE LOVITI FANTE? (Nadaljevanje s 5. strani) spoznati kaj je prav in kaj nc, kajti današnji moderni svet dandanes tudi od žene marsikaj pričakuje in zahteva. Gotovo teste, kaj je vedno iz tega „tanto-Iova”. S tem sc ponižate takorekoč do blaga, ki ga enostavno kupimo in čez nekaj časa vržemo vstran — neštetokrat že z enim „ahtelcem’ vina! Tu in ob takih trenutkih morate pokazati, da ste res na mestu. „GIavno je, da moža dobim”, mislijo nekatera lahkomiselna dekleta; bolj važno zate, drago dekle, je, kakšnega moža dobiš! Dandanes pa ni kar tako enostavno dobiti res poštenega in dobrega fanta ali dekle, s katerim lahko preživiš vse življenje v lepi družinski harmoniji in v vedno cvetoči medsebojni ljubezni. Dobro premislite — odločiti se morate same! Jože St. I/ Hirošime javljajo: VSAK SEDMI OTROK JE NERAZVIT Prekletstvo eksplozije atomske bombe — grozna statistika sedanjosti Še danes, po 9 letih odkar so vrgli prvo atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, se bavijo japonski in ameriški zdravniški strokovnjaki s študijem dogajanja in posledic/ki so nastale na ljudeh, živalih, rastlinah in na predmetih. Pred kratkim je objavil deželni kongres japonskih babic v Hi-rošimi pretresljivo poročilo. To poročilo imajo na Japonskem in v Združenih državah Amerike za najgroznejše poročilo zadnjega časa. Pred eksplozijo atomske bombe ni bilo število nerazvitih otrok v Nagasakiju ne večje in ne manjše kot kje drugod. Po eksploziji atomske bomibe pa se je položaj katastrofalno spremenil. 30.150 otrok se je v zadnjih devetih letih rodilo. Od teh jih je 4282 anormalnih (nerazvitih), torej vsak sedmi otrok je nenormalen. Ta grozna bilanca kaže čisto jasno, v kakšno nevarnost nas je spravila atomska energija, kakšna preteča nevarnost grozi vsemu človeštvu: ena sama atomska bomba je tamošnje ljudi pahnila v strašno trpljenje. Zato poziva nek ameriški list vse državnike in zahteva, naj bi se pred vsakim razgovorom, vsako konferenco in vsakim zasedanjem med Vzhodom in Zapadem prebralo poročilo babic in zdravnikov v Nagasakiju in Hirošimi! KONGRES MEDNARODNE ELEKTROTEHNIČNE INDUSTRIJE Osem sto tehničnih strokovnjakov iz 19 držav se je udeležilo 50. kongresa medna-rod. tehnične komisije, ki je zasedal do 16. septembra. Strokovnjaki razpravljajo o poteh in sredstvih za izboljšanje električne razsvetljave po vsem svetu, za boljšo izrabo elektrike kot pogonske sile in na področju komunikacij. Med evropskimi državami, ki so zastopane na tem kongresu, je tudi Jugoslavija. DOBRA KMJKSA še- vedno toaftefiše dacilo za vsako frtiUUo Album Koroške Rofija (Mauser) . . . 4— Sin mrtvega (Mauser) . . 4.- Prekleta kri (Mauser) ... 4— Cmokec poskokec (Bazilij) , . . ... 3.- Jamnik (Mauser) ... 8-- Cela kolekcija stane Za inozemstvo stane cela kolekcija 2*5 USA dolarjev a MALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 Š (IN 10% DAVKA). Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na-šega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št 43-58). ŽENITVE KINO CELOVEC-KJLAGENFURT STADTTHEATER Od 17. do 19. 9.: „Liebes- eivvachen” (ni za mladino) 20. in 21. 9.: „Kalifornien in Flammcn” (ni za mladino) 22. in 23. 9.: „Dic licbenden vom Gulbrandstal” (ni za mladino) PRECHTL Od 17. do 20. 9.: „Kapt’u Bay Bay” (ni za mladino) Od 21. do 23. 9.: „Heiin!iche Be-gierde” DOBRLA VES 18. 9. ob 20. uri in 19. 9. ob IG. uri: „Die Schlagerparade” 22. 9. ob 20. uri: „Der traumende Mund” (ni za mladino) Plašči iz balonske svile, dežni in za motoriste najceneje v strokovni trgovini V. TARMAN, Celovec-Klagen-furt, Volkermarkter Strasse Nr. IG. Dekle srednjih let z nekaj prihrankov, želi spoznati poštenega fanta ali vdovca 45 do 55 let. Pisma p(xl „Samo resne ponudbe” na upravo lista. Fant, domačin, čisto sam s premoženjem 80.000 šilingov, star čez 40 let, želi spoznati dekle v starosti od 35 do 50 let s gospodarstvom — tudi malo gospodarstvo ni izključeno. Ponudbe in pisma s fotografijo pošljite takoj na „Naš tednik” pod „Lcpa bodočnost”. NAPRODAJ Lederbckleidung nur beim Erzeu-ger. Wcmisch Friedrich, Villach, Italiener Strasse 22. — Qualitat entscheidet! štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico s kurjavo na les ali elektriko, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, St. Vid na Glini - St. Veit a. d. Glan, obisk in ponudba brezplačno. Krasni damski puloverji 29.— šil. Kombineže 22.— šil. Moške srajce od 35.— šil. naprej, klotaste moške spodnje hlače 15.— šilnigov. STOFFSCHWEMME, Klagenfurt, Marktplatz. Novi Homyphon „Rex”, iznenadenje dunajskema sejma, OTTO GAGGL Beljak — Villach šolske torbe in aktovke najceneje pri HEGENBART, Klagenfurt, Villacher Strasse 9. Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3. Neprekosljivi Hoover-pralni stroji za tebe, za mene, za vsel HAAS & CO. CELOVEC, Bahnhofstr. 3 Modroce, tapecirano pohištvo, dobro in poceni samo pri proizvajalcu Johann Ortner, Beljak, Wid-mangasse 31 ter Ringmaucrgasse Nr. 11. KUPIM hišo z gospodarstvom ali gostilno v vrednosti do 200.000 šilingov. Naslov dobite v upravi lista. Priložnostni nakupi: ensni priklopniki, osi za priklopnike, železna platišča (Felgen) in vzmeti SCHROTTVERTRIEB Franz Ruimvolf, Klagenfurt, Flatschcher Strasse 18, telefon 37-78. -" ■ ■ ■ Ta ■■«»•••»« a a ■ ? ® —*^e'**» f .bsž^lllliligi i dp^ .„;ir ^ • a a ■■■■■■■ a ži saaaaii •■■■■■ KBeaaaaaaanat ■aaaoaaaaaaaaa t e\r.e a a a ■ « a a a a •aaaaaaaa ■aaaaaaaaaaa« ««aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa .^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Msaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaa TN* _ « u a m a a a a a a a a a a a u a .-■aaaaaacanuaaaaasaaaa aaaaaeaaaoaaaaaaaaaaaaaaaa ŠIVALNI STROJI v največji izbiri od 2590 šil. navzgor. — Pogrezljive mize in omarice. Ugodna plačila na obroke. Truppe & Ermann BELJAK - VILLACH \Vidmanngasse 41, vogal Kirchenplatz V največji izbiri spalnice, kuhinje, posamezno pohištvo, fotelji, stoli in kavči. — Ugodne plačilne olajšave po dogovoru. Sprejemamo tudi „Haushalts- in Eisenbahner kreditscheine” — Obiščite naše razstavne prostore na St. Veiter Strasse 15 in Sponheimerstrasse RUDOLF IN SIEGFRIED SLAMA CELOVEC-KLAGENFURT, St. Veiter Str. 15 POHIŠTVO SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja 19. 9.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek 20. 9.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Iz tehnike in znanosti. 19.45 Za našo vas. — Torek 21. 9.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Zdravniški vedež: Zanimivosti o vohanju, vohu in vonju. 14.15 Kulturne vesti. — Sreda 22. 9.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Za dobro voljo: Vrli Blatničani. Nekaj ljudskih šal iz Slovenije za radio nabral in povezal Niko Kuret. 18.45 Za ženo in družino. — Četrtek 23. 9. 13.55 Poročila, objave. 14.05 „Hladna jesen že piihaja”. Manuskript: Marija Inzko. — Petek 24. 9.: 13.55 Poročila, objave. 14.05 M. Jezernik: ..Medvedek Godrnjavček". 18.45 Pri klavirju Bojan Adamič. — Sobota 25. 9.: 8.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — Nedelja 2G. 9.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. PARIZ (val 30.17 in 41.89 metrov) Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20 Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije PEČI - ŠTEDILNIKI dipl.-inž. CELOVEC - KLAGENFURT Domgasse 16, telefon 35-58 Vse kurilne, kuhalne in toplotne naprave za kurjavo z drvmi, premogom, paro, plinom ali elektriko. l/tse *za solo- nn drobno in debelo kupite ugodno pri JOSEF ADLASSNIG trgovina s papirjem CELOVEC - KLAGENFURT 8.-Mai Strasse Nr. 7 rf)upp eu dr) kfo r TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN muli: O Poletne igrače O Obleke za deklice O Kopalne garderobe O Obleke za fante O Narodne noše O Otroške vozičke pf> najnižjili eenalt CELOVEC, OBSTPLAT2 Hiša dobrega pohištva 4 PREDNOSTI: 1 Ogromna izbira — nad 100 kompletnih pohištev 2 Najboljše in najcenejše pohištvo v Avstriji. — Spalnice iz trdega lesa samo 3.900 šil. 3 Plačila na obroke brez obresti 4 Dostava na dom z lastnim posebnim avtomobilom Vsi foto-aparati na obroke V I l l A C H Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke. Johann Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschal-Konrad-Pl. 1 [Velika podaja plaščev Celovec-Klagenfurt am Fleischmarkt Ogromna izbira najmodernejših plaščev po neverjetno nizkih cenah. Prodaja na obroke sc nadaljuje. List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: ..Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej, — Lastnik in Izd* jaielj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovor o i urednik Albert Sadiak. — Tiska tiskarna Družbe iv. Mohoria. vsi v Celovcu. Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.