k \\vV 1 \wF11 / / Tj^T ^ ~ ^ ^^^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiim fcO\\t/f\\\ r 1 1*1///// /Al^l^l^^^^^l^^Z^0^^^00^ fcUJve«H slovenski tednik V^VlHt^sNXv \ A\///^^^ 1 Združenih Drinvnh I/ Z/j//tJsJg^M V"*^—Izhaja vsak torek jgDB^ Telefon: RapJolph X\2. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION • Li""............m^mu"........mint Secand-CIaae Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Angnat S4, If IS ^_______ ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. If undelivered return to: ' "GLASILO K. S. K. » JEDNOTE" 6117 St Clair Ave CLEVELAND, O. The largeat Slovenian ; Weekly in the ynked Statea of America. Sworn circulation 17,100 Issued every Tuesday Subscription rate: For members yearly ....S0.84 For nonmembers ..........$1.60 Foreign Countriea __________JŠ3.0 Telephone: Randolph 3912 Leto XII. — Volume XIL CLEVELAND, O., 8. JUNIJA (JUNE), 1926 1916 - K DESETLETNICI -1926 obstanka našega mladinskega oddelka. mM* la-u- a Oruštvsna naznanila in dopisi * -nI* "" ■ "GLASILO K. S. K. JEDNOtE/' JUNIJA^ 1926. plačati redno sjeherhi mesec Društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, 01. Naše društvo ponovno vabi vse cenjene rojake iz Chicaga. South Chicaga. Cicero. Berwyn, Argo, Summit. Joliet in okolice na izlet v Lemont, katerega priredi v nedeljo, dne 13. junija na farmi čč. oo. frančiškanov. Dopoldne ob 10. uri (stari čas) bo v cerkvi Marije Poma ležbe. Prosil bi vse člane, katerim je le mogoče, da bi prišli asesment plačat na moj dom, in sicer v soboto, dne 12. junija popoldne od 3. do 6. ure Zvečer. Kakor je gotovo že vsem zna-delegata za 16. konvencijo. Rad bi k temu pripomnil, da kadar no, bo treba na te} seji voliti volite delegate, da pozabite na prijateljstvo. V prvi vrsti se lie pa na tri mesece. Tudi vas proiim v imenu društva, da naj vsak član pri-_ pelje na prihodnjo sejo (junl- Kja) enega novega člana, če ne V odrastli, pa vsaj v mladinski " oddelek, da tudi mi pokažemo našo dobro voljo in tako prej dosežemo zaželjeni cilj 30,000 članstva v K. S. K. Jednoto. Naznanjam tudi vsem članom našega društva, da sem premenil svoj naslov. Blagovolite to vpoštevatl in pošljite vsa pisma ter vse, kar se tiče tajnikovega dela na doli označeni naslov: Mihael Bahor, 5148 Natroha Way, V Oak ForogSflf&nitorium se vilu. Vzemite seboj svoje družine, sorodnike, prijatelje in znance. Na lepi in prostorni še vedno nahaja naša sosestra Viktorija ftoth. Tiste naše članice, ki imajo doma avtomobil« se prosijo, ako jo ob priliki obiščejo. Končno pa opominjam vse tiste članice, ki dolgujejo na asesmentu, da poravnajo svoj dolg, drugače se bo postopalo z njimi po Jednotinih pravilih. Sosestrski pozdrav; Julia Gottlieb, tajnica. P. S. — Naše društvo je sklenilo, da se daruje $100 Slovenski sekciji Evharističnega shoda. gaj sv. maša. Po sveti maši mora vpoštevati, ako je kandi-bo na hribu pri jezeru stota-!dat sposoben za to mesto; dru-nek. Rfcjaki, vdeležite se tega gie pa volite takega, ki ne gre izleta ali piknika v obilnem šte- na konvencijo samo za "good time'' in zaradi vožnje, ampak v korist društva in Jednote. Vse člane, ki še niste oddali« farmi bo obilo razvedrila za vse. spovedne listke, prosim, da to. Tu je lepa cerkvica Marije Po-!takoj storite. Oni, ki kaj dru-magaj, pod hrasti je hladna štvu dolgujote, izvolite svoj senca, zdrava studenčr.a voda, dolg gotovo do 12 junija g?o-za mladino je lep prostor za ravnati. base bali. Naše sosestre in so- Jako žal mi je.^da se člani bratje društva bodo preskrbeli našega društva gtako malo za-za vse cenjene goste od blizu nimajo za napredek naše Jed-in daleč, da ne bo nobeden la- note. Nedavno smo čitali v čen ali žejen. Rojaki vdeležite; "Glasilu" več točk priporočenih se v obilnem številu. Vsi ste po glavnem odboru za premem-dobro došli. Prireditev bo v bo Jednotinih pravil. Poleg kori*t blagajne društva sv. Šte-j točke za premembo imena je še fana. 22 drugih. In vendar, ali se je Rojaki, kateri se želite voziti s "truckom," naj naznanijo najkasneje do petka pri kateremkoli društvenem uradniku, da se zamore preskrbeti zadostno število "truckov" ter prostor za vas. Zbirali se bomo ob pol osmi uri zjutraj na 22nd in ^Lincoln ulici. Vožnja s trucki bo jako nizka. Za odrastle bo 75 centov za otroke pod 16. letom pa 25 centov. Označena svota bo zadostovala za tja in nazaj Otroci v naročju so prosti. Kateri se boste vozili s poulično železnico iz Chicaga, vze-mite Western ali Kedzie Ave., do Archer, tu vzemite Archer do City Limits, kjer dobite Lemont ali Joliet karo. Vozni listek kupite do St. Mary's ali Franciscan Fathers. Kara se ustavi tik pred cerkvijo Marije Pomagaj. Ako le mogoče, pridite dopoldne. Ako bo lepo vreme, bo sv. maša na prostem. K obilni vdeležbi vabi: Odbor. Vabilo na sejo. > S tem se uradno poživlja vso člane in članice društva sv. Cw rila in Metoda, št. 50 v Eve-lcth,*> Minn., da se polhostevihio vdeležite redne seje, dne- 13. junija ob 9. uri dopoldne, ali po prvi sv. maši. Na tej sčji si boste izvolili delegate za prihodnjo konvencijo, vršečo se meseca avgusta v Pittsburghu, Pa. Na tej seji se bo tudi debatiralo za korist, zboljšanje in napredek Jednote. S sobratskim pozdravom. Frank Peterlin, tajnik. aejo in poveste in izrazite vsak kak član oglasil se za kako drugo točko? Ne. Iz tega se razvidi, da oni, ki so kričali za "Kranjsko," so to delali Več iz nasprotstva kakor pa iz resnega mišljenja za dobrobit Jednote. Po mojem mnenju bodo oni, ki znajo trezrto misliti, volili za Ameriško, ne pa Kranjsko. Se-' dan}« ima Jedfcote VŽ snglešttmr jeziku je ''jaw breaker'' rain, O. Prošene ste vse članice našega društva, da se vdeležite prihodnje seje 13. junija v polnem številu, ker imamo dosti važnih stvari rešiti. Kakor vidite v "Glasilu," je konvencija že pred durmi", treba jc, da tudi me povemo naše mnenje, kako bi bilo boljše za vse članstvo in Jednotin napredek. Same uradnice ne moremo tega storiti; kjer je pa več glav skupaj, tam se lahko dosti ukrene. Kakor je vam, cenjene sosestre znano, ima naše društvo prost pristop še do 11. julija, zato pojdite vse na delo, da bomo imele ob zaključku kon venčne kampanje 100 članic; dosedaj smo še preccj lepo napredovale v obeh oddelkih. Kaj pa naša dekleta? Lepo število jih je pri društvu, pa še več bi jih lahko bilo. Vsaka ima kako prijateljico; pregovorite jo, da postane tudi ona vaša društvena sosestra, kajti naše društvo namerava ustanoviti Šivalni klub, ali kar si bodo naša dekleta izvolila. Kakor po drugih naselbinah, tako se bomo tudi me potrudile, da ne bomo ravno zadnje. Na izvanredni seji smo tudi Sklenile prirediti! ob zaključku naše kampanje ^piknik v parku, tako da se bomo tam prav po domače zabavale, i Več o tem sporočim prihodnjič. Obenem se prav lepo zahvalim vsem cenjenim sosestram, ki ste pomagale pri zadnji veselici; zaradi moje bolezni, mi ni bilo mogočo sc iste vdeležiti. Posebno hyalo izrekam sestri predsednici Agnes Kompare in sestram Anastazija in Marija Ambrožič. Lepa vam hvala! Upam, da se vse vdeležite prihodnje seje. Naj še k sklepu omenim, da som prejela pismo od slovaškega g. župnika, ki nas v imenu svoje župnije vabi k blagoslov-Ijenju cerkve dne 4. julija. Zato vas vse še enkrat uljudno prosim, da pridete na prihodnjo sejo, da sc glede tega domenimo. S sosestrski m pozdravom, Frances Tomazin, tajnica. svoje mnenje. In da ne bo zopet kakor je bilo v maju, da smo dvakrat sejo skušali obdr-žavati, rečem skušali, ker obakrat ni bilo zadosti članov navzočih, da bi se sploh seja mogla vršiti. Kako more potem na tak način onih par odbornikov, kateri so navzoči, kakšno reč ukreniti in napraviti? Ali je morebiti samo društvenih odbornikov dolžnost? Ali ni vsakega posameznega člana ravno tako dolžnost, da prihaja vsak mesec redno na društveno sejo ih plača svoje mesečne prispevke tako, da se ob času pošlje asesment na. Jednoto, ne da bi moral društveni tajnik čakati do zadnjega dne in čakati od kod bo kateri član prinesel de- Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, HI. s < S tem sc naznanja vsem čla- župnik Rev. i John Judnič. Po končani službi božji se zopet zberemo vsi skupaj ter odkorakamo nazaj v Dom slovenskih društev; tam bo že vse pripravljeno za veselico, lei se bo vršila popoldne zunaj na vrtu, zvečer pa v dvorani. Pri plesu bo svirala izborna godba. Vsi člani in članice našega društva se morajo vdeležiti te slavnosti dne 13. junija; ako kateri izostane brez gotovega vzroka, zapade kazni $2 kot prispevek v društveno blagajno; izjema je samo bolezen. To je bilo sklenjeno na redni društveni seji dne 8. aprila. Torej na veselo svidenje dne 13. junija! Joseph Erjavec, tajnik. mu\ da se bo mogel poslati asesment, ne da bi se ga moralo vzeti iz blagajne ali pa iz banke, vsled česar se še obresti zgubi. Potem pa pravite: MImamo takšen odbor, ki nič ne pazi na društveno premoženje. Še dosti bi vam rad tukaj napisal, pa je* škoda dragega prostora v "Glasilu." Rajši vam bom osebno povedal na prihodnji seji v soboto zvečer, dne 12. junija. Torej vas še enkrat opominjam, da pridete vsi na sejo; ako kateri ne pride,'bo po društvenih pravilih moral plačati predpisano kazen; pri tem mu ne bo pomagal noben izgovor. S pozdravom, Anton Krašovec, tajnik. članice nadalje. Dragi mi bračo i. sestre! Čujte da smo opet u kratkem vremenu zgubili drufu sestru Ano Kovačič; na 18. maja je delala, 20. maja več bila mrtva. Poročilo o njezini smrti bu pri-občeno v prihodnjem broju. Dalje budem v prihodnjem "Glasilu' priobčil sve darovate-Ije, goste i delavce, kume itd. od banketa, jerbo isto nema sada prostora. Samo rečem: Svim najprisrčnija hvala, dok jim dam drugu pohvalu, Bog vas živi! Sa sobratskim pozdravom, Matt Brczenič, tajnik. Društvo sv. Barbare, št. 92r Pitsthurgh, Pa. Naše društvo bude imalo svo-ju redovitu sjednicf na 12. junija točno u 2 sata posle podno u Benettu u crkveni dvorani. Sestre, dogjite šta u večem broju ; tu če biti biranjq delegaticu ui byducu konvencij u, ko j a ,čc se obdržavati meseca avgusta o. g. Koje rte bude na sjednici, nema pravo prigovarati; i biti če vjše zaključka. I koje du-gujete, da jed^n, put bude temu konac, te da podmirite svoj Jug. Društvo plača sve Jedno-ti svaki mjesec; treba da i ve točnije plačate, Ako društvo ne skolekfca sve, pa za bolestne fali. Gleda j te da asesment same donesete,- da vas ne bu treba opominjati. Tako treba, da sve u sjednici dojdete, osim ko-ja je bolesna. Sada su lepa vi-emena za vun projt; sada ni zima, da bi se iz-govarale; pa se treba jedan put pokazati u društvenu sjed-nicu. Toliko do znanja našim članicam. M. Novogradac, tajnica. ; Naznanilo. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda, št. 90, South Omaha, Neb., se naznanja vsem članom, katerih ni bilo na zadnji seji. da bo prihodnja društvena seja v soboto zvečer namesto drugi dan v nedeljo, kot ponavadi; zakaj bo tokrat seja, nekateri nicam našega društva, da se že znate, nekateri pa tudi mo-vrši redna seja v četrtek, 17, rebiti ne. jnnija, ob pol osmi uri zvečer.) Kakor vam je znano, si Iir-v navadnem prostoru. Na tej vati in Slovenci zidajo svojo seji se bodo volile delegatinjc dvorano in šolo in na ta dan, sa prihodnjo konvencijo. Ker ko bi se imela vršiti naša seja, sc karte ne bod,o pošiljale, naj bo blagoslovljen vogelni kamen vsaka vzame to naznanjc, in si pri šoli in seveda bb takrat pa-zapomni dan seje. |rada vseh tukajšnjih društev, Obenem naznanjam žalostno da bomo sprejeli škofa, oziroma vrst, da smo zgubile dve .člani- njegovega namestnika. Torej ei, in sicer v teku enega tedna, se bo tudi naše društvo vdele-Prva je umrla Genevieve Wol- šilo te slavnosti. Da bo pa so-kur, stara 19 let. Bila jc pri ja cn dan prej, jc teč važnih društvu dve leti, ter je umrla vzrokov, prvič, ker je šestme za jetiko. Bila je bolana šeal sečna ali polletnu seja, na ka mesecev. Tukaj se vidi, da je teri se lahko kakšna stvar premladim društvo ravno tako po- meni ali predela, in je tudi ne trebno, kot starim. [vdeležba pod kaznijo, to vsak- Druga je umrla tudi za jetiko do zna, vam ne rabi® to£R l)ra* Mary Mohorič, stara 34 let, ter viti. je bila pri društvu 12 let. Za-1 Drugo, kakor znate, se bo Naznanilo. S tem naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa, št. 112. Ely, Minn., da se bo vršila prihodnja seja drugo nedeljo v tekočem mesecu, to je dne 13. junija v Langhovi dvorani, točno po prvi sv. maši. Ker bo to polletna seja, je dolžnost vsakega člana iste se vdeležiti, oso-bito ]» radi tega, ker bo na tej seji volitev delegata za prihodnjo konvencijo K. S. K. Jednote, vršečo sc meseca avgusta. Prosim vas torej, da se prihodnje seje vdeležite vsi člani. Cim več nas bo navzočih, tem Uigljc sc kaj ukrene za korist in napredek društva. Z bratskim pozdravom, Joseph Agnich, tajnik. 9:30 v cerkev k sv. maši, ki se ™ ___________in,^tt^^Bt'VtW^^^' d«ie«at s#"*asvencijp, d^vlača; vsak»taftka. Obema drušfoan* i*- sploh hočet*, poslati katerega; tve člane našega drustv*. by. ■ član zna, da sc mora-društvo i rekam globoko sožalje, v torej je tr^a, da pid»to v.i na mašp bo daroval na* domacajlS. juna, da ostanete člam i Društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Colo. Cenjeni mi sobratje in sosestre. Kakor je vam vsem znano, bo naše društvo obhajalo prihodnjo nedeljo, dne 13. junija 20-lctnico svojega obstanka. Na to slavnost smo povabili vsa tukajšnja slovenska in hrvatska društva. Zbirali se bomo ob 9. uri dopoldne v Domu slovenskih društev, in potom bomo skupno odkorakali ob Iz ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa. Do znanja članom i članicam da se vrši buduča sjednica dne 13. juna točno u dva sata posle podne u običnoj prostori j i na 10 Maryland Ave. Na ovu sjed-nicu se pozivate i marljivo u večem broju, jer bude vrlo zanimiva i Važna, kakve još več godina nije bilo. Isto ima važ nih točka na dnevnem redu: 1. Primanje novih članov- i Članic, ko j i želje u naše redove pristupiti ovaj mjesec dok je prost ali badavan pristup; to valja samo do 30. junija za oba oddelka. Zato prosim naše članstvo, da bi pripeljali svaki po jednega novog člana na bu-duču sjednicu, e to nam več jednega delegata više. * 2. Citanje računov o našem prošlem banketu. 3. Da budete znali, da čomo tia ovoj sjednici birati delegate za prihodnju (16.) konvenci ju. Isto treba, da su vsi čla novi prisutni iste sjednice, da izaberete dobre, svisne, razum nje muže na konvenciju za de legate, koji budu znali i razu mili pravila i predlagali ono što budu u dobro za našu or-ganizaciju i njezino članstvo da ne budu šli samo na ponos sebe, nego na ponos i v pomoč Jednote i društev, te njihovih Članov i članic. 4. Bračo i sestr?! Opet ima mo predlog za biranje delavcev koji budu delali na budučem pikniku 27. junija; i svaki koji delo zauzme, da ga dobro upamti; a ne. kada se predla ga reče: evo sam; a kada treba delati, nema ga. To nije ljepo Isto znate, da več pred piknikom nemarno sjednice, i baš moramo sada to storiti. Opet kako čujem, da nekoji sj^ini-ce vodite po ulicama i po ku-čama; osobito nekoje članice. Koji če kaj imati i predlagati, neka dogje na sjednicu, tamo je mjesto za društvene stvari. o. Opomenjam sve ccnjeno članstvo, da mi predate :ala lordu__ Lastnina Kraalafco-Slaeeasks KatoIUke Jsttaon t »tial.sBi državah fuacriifclb. UrodsHtvo ur QPTSTBtltVO} J t - - •117 St CUk Am. CLEVELAND, OHIO. Telefon: Rancfclpb 3812 Ca Clans, aa lata Za nečlane .. ........ Za Inozemstvo __ JOM Ji 1.80 3aoo OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in tho interest of the Order. _ Issacd every Tooaday OFFICE: 6117 «L Clair Ave. Telephone: Randolph 3812. CLEVELAND. OHIO IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA NAZNANILO ASESMENTA 6-12 ZA MESEC JUNIJ, 1926. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna št. 58. 1373 IGNAC PERKO — Star 59 let, član društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., umrl 8. aprila, 1926. Vzrok smrti: necrosis cervical vertebra. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jedno-ti 2. maja, 1897, R. 42. 59. 4711 KATARINA GOJAK — Stara 43 let, članica društva sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa., umrla 30. marca, 1926. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jed-noti 16. oktobra, 1910, R. 33. * 60. 26233 ANTON POTISEK — Star 37 let, član društva sv. Antona Padovanskega„ št. 185, Burgettstown, Pa., umrl 5. aprila, 1926. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 1. marca, 1925, R. 36. 61. 26273 LOUIS MIKLlC — Star 31 let, član društva sv. Jožefa, št, 169, Clevieand, O., umrl 16. aprila, 1926. Vzrok smrti: obistna bolezen. Zavarovan za $1',000. Pristopil k Jednoti 22. marca, 1925, R. 30. 62. 18720 ANTON VIDMAR — Star 42 let, član društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., umrl 7. maja, 1926. Vzrok smrti: umo-bolnost. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 1. decembra, 1912, R. 31. v 63. 2034 MARY HODNIK — Stara 49 let, članica društva sv. Roka. št. 15, Pittsburgh, Pa., umrla 23. aprila, 1926. Vzrok smrti: srčna napaka. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 17. oktobra, 1903, R. 38. 64. 6633 JOSEPH GOLAR — Star 65 let, član društva Marice Pomočnice, št. 17, Jenny Lind, Ark., umrl 19. aprila, 1926. Vzrok smrti: onemoglost: Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 2. aprila, 1904, R. 54. 65. 1364 NICK NOVAK — Star 68 let, član društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., umrl 25. aprila, 1926. Vzrok smrti: ubit od avtomobila. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 6. maja, 1895, R. 50. 66. 4835 MARIJA ŽUGEL — Stara 58 let, članica društva sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont., umrla 8. aprila, 1926. Vzrok smrti: diabetes. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 7. februarja, 1911, R. 47. 67. 4049 JOSEPH GORENC — Star 53 let, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., umrl 23. aprila, 1926 Vzrok smrti, pomotoma zavžil strup. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 28. maja, 1902, R. 41. 68. 11614 MARIJA PETROVIČ — Stara 50 let, članica društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., umrla 28. aprila, 1926. Vzrok smrti: Izkrvavljenje možgan. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 23. avgusta, 1924, R. 48. 69. 1964 MARTIN KOCEVAR — Star 66 let, član društva sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont., umrl 28. aprila, 1926. Vzrok smrti: želodčna bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 24. junija, 1898, R. 50. 70. 4711 GEORGE ŠAVOR — Star 63 let, član društva sv. Petra in Pavla, št. (M, Etna, Pa., umrl 20. aprila, 1926. Vzrok smrti: srčna kap. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 8. novembra, 1902, R. 48. , ? i . 71. 3932 JOHANNA RUKAVINA — Stara 37 let, članica društva sv. Antona, št. 72, Ely, Minn., umrla 2. maja, 1926. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 28. januarja, 1909, R. 27. 72. 12334 MARY FLACK — Stara 38 let, članica društva sv. Jožefa, it. 146, Cleveland, O., umrla 11. maja, 1926. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 8. marca, 1925, R. 37. Imena poškodovanih in operiranih članov in ftanic. Zaporedna št. 91. 25716 JOSEPH KOŠCAK — Clan društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., operiran 22. aprila, 1926. Opravičen do podpore $100. 92. 22493 JOSEPH TERLEP — Clan društva sv. Jožefa, št. i, Joliet; 111., operiran 8. aprila, 1926. Opravičen do podpor« $100. 306 CATHERINE KOREVEC — Članica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., operirana 6. aprila, 1926. Opravičena do podpore $100. 94. 5311 FRANCES KLINC — Članica društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., opevana 24. februarja, 1926. Opravičena do podporo $100. 95. -eae 10470 JOSEPHINE VIDMAR — Članica društva sv. Janeza Krstnika, it. 14, Butte, Mont., operirana 19. marca, 1926. Opravičena do podpore $100. 96. 23537 MICHAEL FLAJNIK — Clan društva »v. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., operiran 27. marca, 1926. Opravičen do podpore $100. > 97. 21748 JOSEPH VRECEK — Clan društva sv. Alojzija, š*. 47, Chicago, 111., operiran 26. marca, 1926. Opravičen do podpore $100. _ 98. 26068 LOUIS FERFOLIJA — Clan društva sv. Lovrenca, št 63, Cleveland, O., operiran 24. aprila, 1926. Opravičen do podpore $100. 99. 21707 JOHN KOZEK — Clan društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis., operiran 20. marca, 1926. Opravičen do podpore $100. 100. 1326 FRANCES HEN1GMAN — Članica društva sv. Barbare, Št. 74, Springfield, 111., operirana 25. marca, 1926. Opravičena do podpore $100. 101. 22324 LOUIS VIRANT — Clan društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O., operiran 28. februarja, 1926. Opravičen do podpore $100. x 102. 21721 JOHN TKALCICH — Clan društva sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn., operiran 17. marca, 1926. Opravičen do podpore $100. 103. 3179 LOUISE POZEK — Članica društva sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans., operirana 20. aprila, 1926. Opravičena do podpore $100. 104. 23667 JOSEPH BOGATAJ — Clan društva sv. Jožefa, št. 122, Rock Springs, Wyo., operiran 13. aprila, 1926. Opravičen do podpore $100. 105. 6651 PIJUS PRIJATELJ — Clan društva sv. Cirila in Metoda, št. 135, Gilbert, Minn., operiran 31. marca, 1926. Opravičen do podpore $100. 106. 22571 JOHN TRZINSKY — Clan društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., operiran 15. februarja, 1926. Opravičen do podpore $100. 107. 11754 FRANCES SKOK — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., operirana 4. aprila, 1926. Opravičena do podpore $100. 108. 9195 ANNA LUKASKO — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., operirana 20. aprila, 1926. Opravičena do podpore $100. 109. 11251 SOFIA DUKOVlC — Članica društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., operirana 7. aprila, 1926. Opravičena do podpore $100. 110. 22710 ANDREW GRAHOV AC — Clan društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 166, South Chicago, 111., operiran 16. aprila, 1926. Opravičen do podpore $100. lil. 25713 JOSEPH KRAL — Clan društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., operiran 10. aprila, 1926. Opravičen do podpore $100. 112. 12885 ANNA HUDOKLIN — Članica društva sv. Ane, št 173, Milwaukee, Wis., operirana 12. aprila, 1926. Opravičena do podpore $100. MLADINSKI ODDELEK. Zaporedna št. 225. 6183 JOHN REPP — Star 7 let 2 meseca in 29 dni, član društva Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111., umrl 3. aprila, 1926. Vzrok smrti: zastrupljenje krvi na levi nogi. Pristopil k Jednoti 25. januarja, 1920. Bil je član 6 let, 2 meseca in 8 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 8 let. Opravičen do podpore $200, kateri znesek je bil nakazan 6. maja, 1926. Josip Zalar, glavni tejnik. iz urada duhovnega vodje. Predragi bratje in sestre! Mesec maj je za nami, napočil je pa prekrasni mesec junij Kakor je mesec maj posvečen preblaženi Materi, tako je junij posvečen presvetemu Srcu Jezusovemu. Srečni smo katoličani, da imamo naše dneve posvečene v čast Bogu in svetnikom. Vsak dan nas spominja na kaj takega, ki povzdigne duha k Bogu. Tako se obvarujemo tistega praznega in obupanega posvetnega rajanja, o katerem pravijo nekateri, da jih veseli, pa se motijo. Katoličane danes razvseeli en praznik, jutri drugi. Sedaj se spominjamo naše nebeške Matere, ki nas ljubi in za nas skrbi in prosi za nas. Ta mesec pa bomo zopet srečni v češčenju brez mejne ljubezni Jezusove. Presveto Srce Jezusovo nas še prav tako ljubi, kakor je ljubilo zemske otroke ob času svojega bivanja na zemlji. Ali ni to veselo in tolažilno za nas? Pred nedavnim sem dobil pismo od neke slovenske matere, ki me prosi: "Dobite kak zavod za mene. Sem pri svojih ljudeh, sicer pa me ne marajo." Kako žalostno se to glasi! Tukaj je mati, katera je prebdela marsikatero noč, pretrpela velike bolečine, prestala veliko napora, da je vzgojila svoje otroke. Sama si je pritrgovala in morebiti hodila raztrgana in lačna, da so bili njeni otroci siti in oblečeni. Sedaj pa, ko so jo moči zapustile in si ne more več pomagati, ko bi jo morali otroci z največjim veseljem vzdrževati in skrbeti zanjo, sedaj pa "matere ne marajo." Kam naj se obme za tolažbo? Kam naj gre iskat pomoči? Sree Jezusovo jo kliče, "Pridite k meni vai, kateri se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil." Ce bi te tolažbe ne bilo in tega ljubečega Srca, kateri* nikdar ne pozabi sirot, nima taka mati nobene tolažbe več na svetu. Moja hči je zopet bolna. Kako me tolaii, d« je bila vedno tako dobra in pridna. Vsi jo imajo radi. Kako teika j« slutnja, da. jo bomo izgubili,, pa Bog jo ima tudi rad." Zopet tolažba edino le pri Bogu. Sveto Srce Jezusovo j«, ki čuti z ubogo materjo in ji d*je moč, da more reči, kakor je rekel On sam: "Oče, Tvoj*volja naj se zgodi!" Marija Žalostna Mati stoji na straai trpečim materam, katere morajo, kakor ti, darovati svoje otroke in jih gledati, kako trpijo. Telefon je zazvonil. "Kdo je?" Glas iz telefona govori: "Prosim, povejte tej in tej družini, da je umrl A. K." Umrli je bil dijak. Stariši so upali, da bo enkrat pel novo mašo. Prišla je bolezen m za njo smrt, ki je vzela vse. Mladeniču življenje, starišem krasne nade in veselje do vsega. Kam naj stfobrnejo? Svet hoče, da se držimo le njega. Pa v takih in sličnih položajih svet ne mara biti z nami. Resničen je pregovor, ki pravi: "Smejaj se, in svet se smeje s teboj; plakaj in boš plakal sam." Zopet je tolažba le pri Srcu Jezusovem in Materinem. Pojdi, mati, pojdi* oče in zjokaj se na teh srcih, dobil boš pravo sočutje in tolažbo. A vi, odpadniki, vi brezbožniki, ki se štejete tako napredne in trobite v svet, da je vera in pobožnost nazadnjaštvo in nepotrebna, zakaj tako molčite v takih slučajih? Kako, da ne pridite vi tolažit z vašimi nauki in naziranji v takih grenkih in težkih urah? Dragi bratje in sestre, v takih urah, kakor vseh drugih, je naša edina zaslomba in tolažba pri našem Zveličarju in pri Nebeški Materi. Častimo torej presveto Srce Jeausovo in izročaj-mo se Mu v varstvo. Prej ali slej zadene vsakega poizkušnja v tej dolini solza. Kadar pa nas ta zadene, potem nam bo pomagalo le to, ako smo bili pobožni otroci naše nebeške Matere in verni in zaupajoči častilci presvetega Srca Jezusovega. Rev. J. J. Oman. o Druga mati mi piše: boli, ko vidim, da bi bila tako rada zdrava in delala; pa ne more( „ in niti upanj« ni več, da bi še kdaj ozdravela. Edino to me prejšnja leta, ko so druga 0n|- RAZMOTREVANJE (Nadaljevanje iz 3. strani) mo morali plačevati po 75 centov na mesec." Jaz ne vem, kako visoko bolniško podporo plačujejo nekatera društva. Vem pa, da mnoga društva plačujejo komaj po $5 na teden podpore za 50 centov na mesec. To je sicer njih zadeva. Ampak pri centralizaciji plačujejo $7 bolniške podpore na teden za 75 centov. Je-torej tudi tukaj marsikje razlika, ki se je treba ozirati na njo. Vzemimo še to, da član plača pri centralizaciji res $3 na leto več kot pri lokalnem društvu za bolniško podporo._ Ali člani lokalnih društev ne prispevajo društvu nič drugega skozi leto, kot samo tistih 50 centov na mescc? Pt-av malo kje bo tako. Navadno taka društva pri-rede v letu po več prireditev, veselic, iger in drugih zabav, za kar jim sicer vsa čast, ker s tem pokažejo, da so agilni. Ampak na kar. se jaz oziram je to, da vidimo, kje članstvo več prispeva in več žrtvuje za bolniško podporo: pri društvu ali centralizaciji? Kadar gremo na veselico, posebno v današnjih časih, ko je vse drago, ali ne potrošimo samo na eni veselici mnogokrat več, kot so tisti trije dolarčki, ki bi jih plačali več v centralizacijo? Mislite in računajte! Kdor bo stvarno preračunal, bo prišel do zaključka, da nas v veČini stanejo lokalne bolniške blagajne precej več na leto, kot bi pa stala centralizacija. Zdaj pa glede starih članov, ki imajo morda kake dolgotrajne ali kronične bolezni in bi jih zdravniška preiskava odklonila za sprejem v centralizacijo. Tu bi pa bila poklicana Jedno-ta in njena konvencija, da se ukrene nekaj za to, da se jih sprejme kot brate in sestre v centralizacijo. So pač naši bratje in sestre in za nje moramo biti odgovorni. Pač treba najti pot, da se tudi za te preskrbi, kakor to zahteva naša bratska ljubezen in človekoljubje. Toliko na razne argumente, ki jih eden ali drugi postavlja v ospredje in z njimi straši druge pred centralizacijo. * . Bratje in sestre, dejstvo je, ki ostane nepobito, da smo zadnja tri leta prišli do toliko novih društev* edino potom centralizacije. Jaz ne silim nikogar, da mora v centralizacijo. Jaz le pojasnujem po svojem prepričanju v tem oziru in prosim kot takega me naj tudi vsak razume. K. S. K. Jedno-ta j c dosegla tekom svojega obstanka lep napredek. Vsa čast ji ! Njena mala društva po malih naselbinah zaslužijo dvakrat čast. Koliko so ta društva morala prestati v tekmovanju z društvi drugih Jednot štva nudila rojakom vse ugodnosti glede bolniške podpore, naša pa niso bila v stanu. Pred par leti mi je pravil neki tajnik to le: "Pri nas je šlo vse v nasprotno Jednoto, ker jim nudijo boljšo bolniško podporo. Tam so že tedaj dobili po $1, $2 in $3 podpore na teden. Pri našem društvu pa nismo mogli dati več kot po $5 na teden. Kolikor je nas ostalo pri društvu, smo zraven za to, ker smo trdni katoličani in ne gledamo na podporo nič . . ." Povdarim naj, da je danes več ljudi, ki gledajo bolj na ugodnosti, kakor na svoje prepričanje. Ljudje so pač materialni in gledajo torej tudi za materialne podpore v slučaju potrebe. Zameriti jim za to ne morete. Je ravno tako, kakor bi kak gostilničar prodajal boljše pijače, pa bi s tem pritegnil k sebi odjemalce. To samo seveda v kolikor se tiče materialnih podpor. Naši ljudje so prišli v Ameriko kot katoličani in so si mislili po malih naselbinah: "Ha, naj grem k tej ali oni Jednoti, jaz bom katoličan vseeno ostal; a grem pa tja zato, ker sem bolj zasigurran za slučaj bolezni." Pod tem vtisom je že marsikdo šel v nasprotno organizacijo, čas pa je seveda poteni naredil svoje. Nasprotniki so skrbeli, da so s svojim vbrizgavali protiverski strup polagoma, kapljico za kapljico, toliko časa, da so jih zastrupili. Ti ljudje, nekdaj dobri, danes sami ne vedo kdaj so se nalezli protiverskega duha. Ta bo kdo prišel nasproti tem s kakim argumentom češ: "Ja, kdor hoče dober ostati, ostane lahko dober, če hoče, jaz sem vedno tak, kot sem bil in tudi bom." Brat, sestra, počasi! Tebi je lahko govoriti,' ki živiš vsa tvoja leta v tej novi domovini v veliki naselbini, kjer imate župnijo, svojega slovenskega duhovnika, ki vas uči in vodi, ti takih skušenj nisi doživel, ko bi bil ti v takih razmerah kot so tisočeri naši bratje, kje bi morda ti bil? Tebi morda ni bilo treba iti v protiversko organizacijo, ker ona naselbina je velika in katoliško društvo je lahko skrbelo za svoje bolnike. Ali je pa po malih naselbinah tudi tako? Pomisli in daj si odgovor! Zgodovina našega naroda v Ameriki nas uči, da so katoli ška društva bila tisti faktor za naše rojake, da so jih ohranila katoliške in zvesti svoji veri. Kranjsko Slovenska Katoliška Jcdnota ima v tem oziru neprecenljive zasluge. Le koliko več dobrega bi bila še storila, ako bi ji dali pred 20 leti tiste ugodnosti glede bolniške podpore, kakor so jo imeli drugi. Naša Jednota bi ne štela danes le 30 tisoč udov, ampak gotovo še enkrat toliko.> Čas je, bratje in sestre, da spregledamo tudi mi. Ne tiščimo vedno v eno smer, da naj bo vedno vse po starem, ko pa nas vsakdanje skušnje uče, da je treba vsak dan poslovne programe zboljšavati in spreminjati. Mi imamo en temeljni princip, s katerega ne smemo nikdar kreniti, to je katoliški princip naše K. S. K. Jednote. A pri poslovanju pa moramo gledati, da se naš program zbolj-šuje, da je konkurenčen proti drugim, potem bo v njem »tista privlačna sila, ki bo vlekla ljudi v Jednoto. Od nas, bratje in sestre, je odvisno, ali bo naša Jednota še bolj hitro napredovala, ali pa bo omejena samo v tem teritoriju po velikih t naselbinah. Premislimo vsi nekoliko to; ne bodimo ozkosrčni in imejmo srce tudi za mate naselbine, kajti velike naselbine so dolžne, storiti nekaj tudi za male. Na prihodnjih par sejah boste gotovo pri vseh društvih razmotrivali, kako naj se zbolj--ša ta ali ona jstvar pri naši Jednoti. Vzemite v pretres tudi centralizacijo! Vzemite jo kot bratje in sestre in ne samo kot ljudje. Mislite na, bodočnost, mislite na tisoče in tisoče slovenskih rojakov po naših malih naselbinah, ki bi radi prišli pod okrilje K. S. K. Jednote, pa imajo morda pomisleke ravno radi bolniške podpore. Velika društva, bodite velika v tem oziru tudi po svojem bratskem srcu; kajti le na ta način se bo naša mogočna K. S. K. Jednota še bolj razrastla s svojimi vejami in bo iste, kot dobra mati pokroviteljsko raztegnila nad sleherno slovensko naselbino v Ameriki, bodisi mala ali velika. Dal Bog, da bi do tega prišlo! Jehn Jerich, nadzornik KSKJ. Društvo sv. Jožefa, št. 21, »« Preste, Pa. Naše društvo je na izvanred-ni seji dne 23. maja, 1926 raz-motrivalo o različnih točkah v prilog prihodnje konvencije, katera se bo vršila meseca avgusta, in sicer: 1. Ime Jednote naj se spremeni tako, da se bo glasilo "Ameriška Slovenska Katoliška Jednota," ker to ime je bolj pravilno, kot dosedanje. Za spremembo imena so glasovali vsi navzoči člani na seji. V slučaju, da ta konvencija ne odobri tega imena, se bo pa ime spremenilo kasneje, ker naša mladina bo to enostavno zahtevala. 2. Pri Jednoti naj se vpelje splošna centralizacija, ker še le potem, kadar bo vpeljana splošna ccntraiizacija, se bo mogla Jednota imenovati prava bratska organizacija. 3. Konvencija na3 se vrši vsake štiri leta in glavni odbor naj bo izvoljen za dobo štirih let; s tem bi se v 12 letih prihranilo precej tisočakov v Jed-notini blagajni. 4. Novo izvoljen glavni od-bof naj bo zaprisežen takoj na konvenciji. 5. Vsako društvo naj bo opravičeno le do enega delegata nad 50 članov; več delegatov od enega društva je po našem mnenju brezpotrebno, ker eden delegat ima ravno tisto navodilo od društva kakor drugi in tretji. Skušenj imamo že dovolj. Kadar pride poročilo ali priporočilo delegatov na konvenciji in če ima društvo več delegatov, poroča drugi ali tretji ravno tisto, kakor jc poročal prvi delegat društva; zatorej pri tem ni drugega, kakor veliki stroški za Jednoto in članstvo. Društva, broječa izpod 50 članov, naj ' se združijo kakor do sedaj. , 5. Konvencija naj sprejme, da imena delegatov, kateri kaj predlaga ali podpira predlog ne pridejo v zapisnik, ker mnogo-lDalje oa 7. strani) ANGELČEK GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE Izhaja vsako prva arado v maaeeu Naakrr orednlitva "Aafel&a": Eav. J. 4. Qua. SMT ft. M* 8L Cleveland, Ohio. LITTLE ANGEL OFFICIAL ORGAN at the JUVENILE DEPT. of K. S. K. J. (G. C. S. U.) Issued every first Wednesday in the Month. Editor's Addreae: Rev. J. J. Oman, till K. MHfc 8C Cleveland, Ohto. PRISTOPILI - meseca maja, 1926. K drušvu sv. Štefana, it. 1, Chicago, IU., 16016 Mary Kramaršič, 16017 Olga Kramaršič, 16018 Ignac Kramaršič, 16019 Joseph Kramaršič, 16020 Ama-lia Kramaršič, 16061 Charles Zulich; 16062 Lillian Zulich, 16063 Frank Vavpotich. K društvu ^ Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, IU., 16131 Mary Metez. K društvu sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 16190 Joseph Pa-pesh, 16191 Stanley Shray, 16192 Leopold Shraj, 16193 Louise Shraj, 16194 Frank Shraj. K društvu sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., 16096 Agnes Verhovšek. K društvu sv. Jožefa, št. 21, Presto, Pa., 16021 Mildred Haf-nar. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., 16064 Lillian Tanko, 16132 John- L. Jakich. K društvu sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich., 16022 Claricc A. Lamuth. K društvu sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont., 16218 Victoria Križan, 16219 Nicholas Križan. K društvu Vitezi sv. Florija-na, št. 44, South Chicago, 111., 16023 Anna Evanich, 16024 John Evanich, 16025 Mary Evanich. 1 ' t » - ' K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa., 16195 Anna Krusich, 16196 Helen M. Vukmanovich. K društvu sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., 16097 Silvia Matkovich, 16098 Elio Saligoj, 16099 Louis Trušnik, 16100 Anton Mausar, 16101 Mary Rajar, 16102 William Bajt, 16103 Jacob Saper, 16104 Frank Stergar, 16105 Jacob Lekse, 16106 Louis Lekse, 16107 Rose Lekse. 16108 Kari Brodnik, 16109 Louis Brodnik, 16110 Henry Urbancic, 16111 Bertha Urbancic, 16112 Anton Grabnar, 16113 Mabel Grabnar, 16114 Everett Grabnar, 16115 Louise Faletich, 16116 Angela Faletich. K društvu sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo., 16212 Martin Plut, 16213 Mary Plut, 16214 Anton Plut, 16215 John Plut, 16216 Joseph Plut. K društvu sv. Lovrenca. Št^i6i4i 63, Cleveland, O., 16065 Joseph Habjan. K društvu sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., 16066 vich, 16038 Violpt Derikrava, 16039 Steffen Derikrava, 16040 Michael Derikrava, 16041 John Derikrava, 16042 Robert Derikrava, 16034 Stephanie Mar-kun, 16044 Joseph Markin, 16047 Josephine Pucelj. K društvu Friderik Baraga, št. 83, Chisholm, Minn., 16198 Joseph Bradach Jr., 16199 Helen M. Setina. K društvu Marije Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo* 16068 Karl Krisek. ; K društvu sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale, 111., 16127 Frank Kerzich. K društvu sv. Genovefe, št. 108, Joliet, IU., 16069 Catherine Klenovich. K društvu sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., 16051 Angela Zupec. K društvu sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa., 16136 Victoria Krasovic, 16137 Rachel Krasovich, 16138 Marion Pe-terlin, 16139 Anna Peterlin. K društvu sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O., 16128 John Kocjancich. K društvu sv. Roka, št. 132, Frontenac, Kans., 16045 John Zore, 16200 Anton Orazen. K društvu sv. Ane, št. 134, Indianapolis, Ind., 16070 Mary Perenich. K društvu sv. Družine, št. 136, Wiliard, Wis., 16071 John Bukovec, 16072 Martin Kokolj, 16073 Frank Perme, 16074 Felix Kotcen, 16075 Albert Bukovec, 16076 Paul Snedec, 16077 John Snedec. ' K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 143, Joliet, IU., 16078 John Papesh. K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., 16129 Anna Pes-kar, 16130 Josephine Gustin-cich, 16201 Angela Peskar. K društvu Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa., 16079 Barbara Kelihar. K društvu sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa., 16046 Je-lisavka Pugar, 16080 Joseph Kirn. K društvu sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn., 16202 Angeline Bradach, 16203 Frances Bradach, 16204 Margaret Bradach, 16205 Rose Bradach, 16206 Joan Bradach, 16207 Pauline Bradach. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 160, Kansas City, Kans., 16140 Mary Zakrajšek, Emmual Zakrajšek, 16142 Christina Zakrajšek, 16143 Olga Zakrajšek, 16144 John Zakrajšek. K društvu sv. Alojzija, št. Frank Petroviči). f 161, Gilbert, Minn., 16145 K društvu sv. Barbare, št. Frances Sterniša, 16146 Julia 74, Springfield, 111., 16133 James Plese, 16134 John Plese, 16135 Catherine Plese. K društvu Marije Vnebovzetja, št 77, Forest City, Pa., 16197 Henry Peterfin. K društvu Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, IU., 16117 Helen Sagadin, 16118 Louis Wol-cic, 16119 Molly Kokolj, 16120 Evelyn Kokolj, 16121 Mary Roblek, 16122 Jennie Roblek, 16123 Lilly Roblek, 16124 Louise Roblek, 16125 Loretta Korenchan, 16126 Gfeorge Hu-sich. K društvu Marije Čistega Sterniša. K društvu sv. Mihalja, št. 163, Pittsburgh, Pa., 16220 John Kruljz, 16221 Mary Kruljz 16222 Frances Draskovich. K društvu Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., 16047 Mary Gasperic, 16048 Henry Gasparic, 16049 Frank Gasparic, 16050 Frances Gasparic, 16208 Mary Godec, 16209 Alois Godec, 16210 Anton Godec. K društvu sv. Jožefa, št. 168, Bethlehem. Pa., 16147 Geza sajt. 16148 Louis Sajt, 16149 Joseph Sajt. K društvu sv. Jožefa, št. 169, Spočetja, št. 80, South Chicago IU 16026 Steve Jerich, 16027 Cleveland, O. 16052 Albina Virginia Jerich. 16028 Sam Je-!Vidmar, 16053 Helena^NovoseJ, rich, 16029 Minnie Peiich, ~ 16030 Celiar Perich, 16031 Stella Peric h, 16032 Sara Petro-vich, 16033 Jane Petrovich, 16034 Agnes Petrovich, 16033 16054 Frank Hribar. 16055 Wil liam Cvertnik, 16056 Karol Cvertnik, 16057 Andrew Cvertnik, 16058 Albin Cvertnik, 16059 Mary Vidmar, 16060 Ig- št. 174, Wiliard. Wis., 16084 Pauline Trost, 16081 Catherine Jeras, 16082 Mary Jeras, 16083 Jennie Trost, 16085 Mary Kol-^can, 16086 Helen Kolcan, 16087 Frances Kolcan, 16088 Mary Snedic, 16089 Josephine Snedic, 16090 Mary Kokolj, 16091 Silvia Kokolj, 16092 Anna Kos-čak, 16093 Maime Pekolj, 16094 Anna Bukovec, 16095 Anna Govek. t K društvu Vnebovzetje Marije, št. 181, Steelton, Pa., 16217 Katherine Kovačevič. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O., 16150 Joseph Semich, 16151 Albert Semich, 16152 Rose Semich, 16153 Anna Semich, 16154 Peter Semich. K društvu sv. Štefana, št. 197, Rice, Minn., 16155 Jacob L. Tarman, 16156 Mary H. Tar-man, 16157 Florence L. Tarman,- 16159 Cecilia Robich, 16159 Mary A. Robich, 16160 kRose M. Bernik, 16161 Johanna Bernik, 16162 Emil C. Bernik, 16163 Antoinette Bernik, 16164 Joseph A. Rupar, 16165 Emily M. Rupar, 16166 Rose M. Ferche, 16167 Frances Fer-che, 16168 Emily Koželj, 16169 Oliva Kozel, 16170 Benedict S. Kozel, » 16171 Thomas Kozel, 16172 Juliana Zupan, 16173 Hiidegarde Zupan, 16174 Car-Ima Justin, 16175 Silvester M. Justin,v 16176 Johanna Justin, 16177 Josephine Justin, 16178 Eugene JyStin. 16179 Dorothy A. Justin, 16180 Genevieve G. Justin, 16181 lone M, Justin, 16182 August P. Justin, 16183 Martha M. Justin, 16184 Helen Trobec, 16185 Johanna Trobec, 16186 James Trobec. K društvu Marije Vnebovze-te, št. 205, Ely, Minn., 16211 Angela Marinch. K društvu sv. Neže, št. 206, South' Chicago, 111., 16187 Frances Franko, 16188 Virginia Franko, 16189 Marie Franko. Jcseph Zafar, glavni tajnik. B. G oren j ko: POMLADNA Moj oče je kmet in ima njivo iti konje s kodrasto grivo iu zelen plug. In kadar or je, grem s konji jaz, in oče drži za drevo in moii potihem tako: "Gospod, gospod, obvaruj nam plod, daj leto po svoji nam volji, da stradala ne bo družmica, da zdrava bo ži vinica. Gospod I" SteUa Petrovich, 16036 Martha ,natius Vidmar. Petrovich, 16037 Nick Petro-i K društvu Manj« Pomagaj, IZ OTROŠKIH LET Mihatov. Ali veš, mali prijatelj, kaj sem v otroških letih najraji počenjal? Težko boš uganil. V živahni otroški glavici se poraja marsikaj, za kar se odrasli niti ne zmeni; v mladi domišljiji vre vsevprek. Kaj sem torej najraji počenjal? Ti misliš morebiti na žogo-met. Te igre, ki je danes med mladino skoro najbolj znana in priljubljena, tedaj še nismo poznali v naši gorski vasi. Torej pa kako drugo otroško igro? Ribe loviti? Ptičkom nastavljati? Ne, pnal sem nekaj boljšega, hočem reči, znal 3em ne-fcaj, kar se je meni zdelo bolje in bolj prijetno. Vendar tega ne boš uganil, zato hočem sam povedati: najraji sem legel v travo na hrbet, sklenil roke pod glavo, zrl nepremično v modro nebo in sanjal. V takih trenotkih so me vselej polaščala nekam čudna čuvstva, največkrat nekak bla-žilen trepet pred Neskončnim. Menil sem, da sem zamaknjen in prestavljen v drugi svet, daleč proč od ljudi. Moji prijatelji in soigralci so bili oblaki; toda tem se je včasih tako mudilo, da so kar hipoma izginili iz mojega vidika. Cemu bi se pa tudi pri meni mudili, saj so bili kakor poslanci, ki se morajo požuriti, da pripovedujejo vesoljstvu o neskončnem Stvarniku. Hej, kako so se podili, drug drugega izpodrivali in v najrazličnejših oblikah drug Čez drugega skakali! In ko se je nebo obleklo v prelestno višnjevo ozračje, se mi je zdelo, da plavam v morju neskončnosti. Cele ure sem tako polegal, nikdar mi ni bilo dolgčas. Še dobro se spominjam, kako je nekoč na moje uho udaril očetov glas: "Ti lenoba, ti, že zojiet leži v travi in buli v nebo. Kaj neki bo iz tega sanjača? Kaj pametnega najbrž ne!" Ali si tudi ti kdaj tako sanjal?- Ali se je tudi tebi kdaj tako godilo, da te je mati ali oče ali kdo drugi sredi najlepših občutkov vzdramil in te povrhu še nahrulil: "Po koncu, lenoba!" Kaj si tedaj občutil, ko se je ves čar. sanj razblinil in je stopila pred 1 te mrzla vsakdanjost? Najbrž kaj podobnega kot jaz, če so me vzdramili iz sanj o Neskončnem : Dvignil sem še enkrat hrepeneči pogled proti svojim prijateljem, plavajočim oblakom, ali pa sem se še enkrat pogreznil v višnjego ozračje in odšel na delo, ki so mi ga odka-zali. In to sanjarjenje, ki se ga pa nisem mogel iznebiti, me je včasih celo nekoliko potrlo, in tako sem tudi sam menil, da menda res nc bo iz mene nič pametnega. Pa čas vrti se neprestano: oči, ki sem jih tako rad dvigal proti nebu, so se kmalu ukopa-le v latinščino in druge učene stvari, ki se uče na gimnaziji in v semenišču. In ko sem prišel domov, da bi obhajal novo mašo, me je mati, polna veselja in blaženstv^, smehljaje vprašala: "Ali še vedno po cele ure stave, toda leta > in skrbi so v teku časa tudi zahtevale svoje. Obilica let — učakala jib je 82 — je uklonila vitko rast, vsakdanje gorje in skrbi pa so pobelile v glavo. Lica in čelo je imela nagubančeno, kakor z brazdami razorano, kajti zob časa ne prizanaša nobeni stvari, tudi rdečim licam in mladostno sveži koži ne. Narave je bila bolj resne? smejala sc ni rada. Zdi pa se mi danes, ko premišljam njeno nrav, da je včasih pritajevala smeh zato, ker je imela v ustih odkar sem jo poznal, samo en zob. Bila je pobožna, a ta njena pobožnost ni imela prav nič prisiljenega na sebi, tudi tedaj ne, ko me je učila moliti. Ljubi Boga, spoštuj svojega bližnjega in moli za pravo pamet, to je bilo njeno življensko geslo in to mi je neštetokrat zabičevala. V izpolnjevanju verskih dolžnosti je bila nad vse vestna in na to vestnost včasih naravnost ponosna. Nekak blažilen od-svit notranjega zadovoljstva je šinil .preko njenega razoranega obraza vselej, kadar je pripovedovala, da ni v vseh 82 letih niti eno nedeljo zamudila sv. maše, čeravno smo stanovali v vasi, ki je bila eno uro oddaljena od farne cerkve. Ko sem bil še v ljudski šoli, me je skoro slednjo nedeljo vzela s seboj. K maši grede mi je iz-prva povedala, kako zanimivo dogodbo izpred leta 1848, ko so morali naši predniki gr^ščakom še tlako opravljati, nato pa je napeljala pogovor na vsakdanje življenske resnice in me prav po Sokratovem načinu učila, kako mora človek živeti, da doseže časno in večno srečo. Svoj pouk je skoro vselej zaključila z rekom: "Kdor hoče pošteno živeti in srečo imeti, naj moli In dela naj vmes." Na potu od maše sem moral pa jaz zvečine govoriti in ji pripovedovati pridigo. Zatrjevala mi je, da na stara leta že bolj slabo sliši, toda večkrat sem se uveril, da jo marsikdaj ona več slišala kot jaz v svoji mladostni raztresenosti. V šolo ni nikdar hodila, ker na kmetih takrat še niso imeli šol, a njena ukaželjnost ji ni dala miru tako dolgo, dokler se ni sama naučila brati. Umela pa je samo takozvani stari "Druck" — tisk — kakoršen se nahaja v "Dushni Pashi." Ta gledaš v oblake? Menim, da knjiga jc bila njen najljubši boš moral odslej bolj navzdol i molitvenik in duhovni svetova-gledati!" |,ec jftZ ®e danes hranim S tem je hotela podražiti tu-j kot. najdragocenejši spomin na-di mojo zunanjost, ki jc bila;njo- Ko smo v nedeljo popol- dne drugi odšli h krščanskemu nauku, je vzela ona iz stenske omarice "Dušno pašo*" sedla k mizi, nataknila črno okovane naočnike ter brala toliko časa, da smo se vrnili iz cerkve. Pp tudi sicer je bila pridna. Nikdar je nisem videl brez dela, delala je neprestano v letu in zimi. Poleti je bilo njeno največje veselje, ako je delala zunaj, pod milim nebom, na po-llju ali senožeti. Da ste jo vi- SPOMIN NA STARO 'deli> kar dvajaet lef 3C,jc,p?' visoka kakor brzojavni drog. Da, da, zdaj gledam navzdol, pa ne na ljudi, ampak na čudežna dela Stvarnikova, ki jih v mladih letih nisem poznal; in vse, kar na tej ljubi zemlji "leze ino gre," vse mi jasno in razločno oznanja neskončnost in lepoto božjo, kakor šo mi jo razodevali v mladi duši sinje višnjevo nebo in v njem plavajoči oblačni zastori. MATER -Miiiatov. / Svoje stare matere ne bom nikdar pozabil, spominjam se je vedno s hvaležnostjo in ljubeznijo, ker mi jc v premnogih I slučajih nadomestovala mojo dobro in skrbno mater, ki je večkrat bolehala. V mlajših letih je bila moja stara mati visoke in sloke po- mladila, kadar je nastopila košnja in so se grabljačice kosale meti seboj. Preprosto jc žjyela moja stara mati, a zadovoljno! Tedaj sem bil tudi jaz srečen in zadovoljen. O, ko bi bil le tudi pozneje verno ohranil v svojem srcu vse njene zlate nauke, njene premišljene besede in se po njenih nasvetih tudi vselej ravnal! B. Goreitko: PRED TOLA2NICO ŽALOSTNIH Pod gorico v drobni koči vsak večer se čujc vzdih — stara majka moli k Tolažnici žalostnih. Kaj tako toguje majka, kaj, da njen jc dom ves tih, čtsa tako prosi starka Tolažnico žalostnih ? Sin ji njen živi v tujini sredi zlobnega sveta in morda žc njenih naukov, ali žc nič Več ne pozna! I11 morda se več ne spomni na dobrotljivo Gospo, ki kot dete jo častil jc v drobni koči pod goro. Zanj zaupno mati moli, ko večer žc dremlje tih, s stene milostno jo gleda Tolažnica žalostnih. KRESNICA Gori v temačnem slemen-skem tramov ju koče, v kateri je ležal Jezušček v jaslicah, je sedela majčkena kresnica in kukala s svojima očescema vsa začudena na to, kar se je godilo v hlevcu. Mimogrede pogleda enim očesom tudi skozi luknjo v strehi in vidi veliko zvezdo, ki je visela na nebu. Z drugim' očesom pa je merila skozi razpoko v steni venkaj v nočno pokrajino in je videla, kako je oznanjal angelj pastir-cem na polju neko nadvse veselo novico. Tedaj sklene tudi naš hrošček, da bo posnemal angela in šel poročat tudi živalim v gozdu, kar se je zgodilo na zemlji važnega in čudovitega. Zato pfrči venkaj na polje, da poišče bleščečega angelja in izve od njega prav natanko, kakšne novice da naj ponese v gozd. Angelj sprva ni malega pomagačka niti opazil — bilo je pač ponoči — samo to je čul, kako je brenčal svojo prošnjo pred njim. Rad je prečital črvičku podobnemu hrosteku natančno besedilo "veselega oznanila" (po grško: evangelija), ko je pa hotel malček urno proč, seže angelj v svoje zlate kodre, ki so blesteli žarne svetlobe, vzame tam iskrico in jo pripne kresnici med krilca, da je zažarela tudi ona kot plamteč demant. Nato je zletela in svetila s svojo novo električno žarnico, letela je od grma do grma, od cvetke do cvetke, od drevesa do drevesa in zbujala ptice in hrošče, kačje pastirje in metulje, pa tudi velike živali, žabe v močvirju in tudi deževne gliste, ki so prihajale na površje v vlažni nočni prsti. Kako močno so se pač čudile vse te znanke, ko so videle letečo lučico in spoznale, da ne more biti nihče drugi kot kresnica, ki opozarja nočno bakljado s svojim lampijon-čkom. In vse živali v gozdu in v ravni pustinji so z veseljem pozdravile novice o nebeškem Detetu. Ko je kresnica — tako so jo odslej imenovali vsepovsodi — dokončala svojo dolgo pot, je poletela, nc meneč sc za utrujenost, kot sijajna zvezdičica takoj nazaj k hlevu, kjer je čula v temnem kotu Mati pri svojem Detetu in ji je zvesto svetila kot "nočna lešjca" vso tiho noč. Ugasnila je "večno lučko" šele zjutraj, ko je stopilo sobice na mesto zvezde-jutranjioe. BELA KRIZANTEMA Ivan Cankar Na Dunaju je živel človek, ki je bil razsipnik izmed vseh razsipnikov. Kq^or si je lahkotno pridobil denar, tako ga je lahkotno razdal. Nihče ni vedel, odkod da grabi in kam da meče. Njegova dlan je bila kakor kamen na dnu potoka — voda jc pritekla in jc tekla dalje, ustavila se ni. Ali je kvar-tal, ali je stavil, ali je kradel, ali je morda cel6 delal — zlata voda je tekla čez dlan. Nekoč je kolovratil po cesti ves bogat in prešeren, pa je stopil v prodajalno, da bi si kupil cvetice, izmed vsega dišečega blagoslova je njegove oči najlepše pozdravila košata bela krizante-ma. Neutegoma si jo je vtaknil v gumbnico. Nato pa je položil na mizo kup zelenih bankovcev ter je rekel prodajalcu: "Dokler bom živ, pridem sleherni dan po belo krizantemo." Kupčija je bila dogovorjena in potrjena — vsak dan je prišel razsipnik po svojo belo krizantemo. AH sreča je kakor solnce: kadar je najlepše, zatone. Komaj je bil razsipnik uganil tisto prešerno kupčijo, je usahnila zlata voda na njegovi dlani. Ni se še prav ozrl, pa je bil. berač in potepuh. "Kaj bi tisto!" je rekel, "če vse mine in izgine, krizantema le ostane." Hodil je po gosposkih cestah, razcapan, bos, nepočesan in neobrit — ali v gumbnici s prelepo' belo krizantemo. Bogataši in imetniki so se temno ozirali nanj: "Tak berač, pa tako krizantemo!" Toda razsipnik je nosil glavo po koncu ter se je smehljal po kraljevsko: "Kaj berač, kaj potepuh, kaj lačen, kaj žejen — da imam le krizantemo, kakor ji na svetu ni enake!" Živel je dolgo in predolgo, dokler ni zmrznil pred cerkvenimi vrati. Ko so ga pobrali, je bil v cunje zavit, bos in gologlav; ali na njenih prsih je bila krizantema, belejša in svetlejša od snega. In ustna so sc mu smeh ljala: "Nič sočutja, ljudje božji, kdo izmed vas ima tako krizantemo ?" Lepa zgodba jc, ali kaj bi z njo? Sam je rekel: "Žlahtna cvetica v nežlahtni gumbnici!" Krizantema je najlepša cvetica na svetu, ampak če si jo vtakne v gumbnico berač, ostane berač na vse zadnje vendarle berač. MATI Najslajša beseda, polna radosti in sreče. Otroku se odpira svet dobrot, sladkosti, ljubezni in veselja, ko izgovori besedo: "mati, mati, mamica!" V materinem naročju se posuši vsaka solza žalosti, v njeni bližini se dvigne in stopnjuje vsaka dobra misel, njena ljubeča roka izleči vsako rano, njena mila beseda tolažeče vpliva na bolno otrokovo srce. Materi je otrok v mislih noč in dan. Zanj dela, zanj se trudi, zanj trpi, zanj moli, joče in poje. Sveto materino srce je najbogatejša zakladnina vsega dobrega in blagega. Otrok naj svojo mater ljubi in spoštuje! Naj je nikoli ne žali niti z besede niti z dejanjem! UFE AND LABOKft «f Rt Re?. FREDERIC BARAGA, First Bishop of Marquette, Mich. By P. CHRYSOSTOMUS VBRWYST. O. F. M. » of Loa Antelea, Cat. "From La Pointe I went with the zealous missionary Rev. Van Paemel to Fond du Lac. a mission statio^P which I had also visited for the first time and founded in 1835. At my first visit there I had many been prepared for this sacrament. "Another mission station which gives me much consolation and spiritual joy is the mining station Minnesota. Here and in the surrounding mines been "a large congregation with with a big salary." Of course, Bishop Baraga never knew the man's disposition; for he would never have "imposed hands on hira" had he known his sordid lovfe. of money. He gave to the unhappy priest nis dimissorial, thus ridding the diocese of this hireling. But such occurrences deeply saddened the noble and sensitive heart of „ Baraga. Hence we find, under date of November 1st, the following entry: (To be continued) •-o- The boy with five loaves. baptisms and the same in my is the largest congregation of subsequent visits. On the 15th of August of this year I administered the sacrament of Confirmation, forty of my dear | many Germans. - Here Rev. Indians being confirmed. This Martin Fox. a Prussian, worKS Catholics in the whole diocese. Irish, Canadians or French from Canada, and especially was the first Confirmation and labors with that ever took place in Fond land wonderful du Lac. A person can imagine He is untiring zeal perseverance, the builder of three these simple-hearted, faithful churches, two of which are re-Christians. at conferring holy Siarkably beautiful and spaci-Confirmation in a mission, in ous. They are, it is true, built which this holy and strength- of wood, but inside they are giving sacrament had never be- plastered in such a manner that fore been administered. they look as if they had been "The, next station I visited constructed of solid masonry was Portage Lake, a mining and ceiled. And the architec-station. the inhabitants coasist- tural style of these churches is ing of Irish. Canadians and (a pleasure to look at them. The many Germans. Rev. Father persevering zeal with which Jacker. of L'Anse, usually at- Rev. Father Fox labors, not tends this mission. After I only in building churches, but had preached in English, Ger- also in attending his various man and French, and given i missions, deserves great praise, confirmation on the Sunday 11 Although he- is German, he spent there, which confirma-j speaks and preaches very flu-tion was also the first in thisjently in English and French, place, I made arrangements : and he w loved as much by the for the building of a church on' French and Irish as he is by the lot which had been bought the Germans. Forty-five per-for that purpose. 1 opened a sons were confirmed here, subscription or collection, and I "I next visited another min-myself subscribed a sum of i ing station, where another Ger-money, and in a short time, I man priest, Rev. Louis Thiele, might say, in a few moments, [labors with unflagging seal, in $130 were collected. We have word and in deed. He has sevat present a large school house, ieral missions to attend, of in which the misisonary says , which the most important are Mass and preaches whenever;called Cliff Mine and Eagle he comes, but it is too small for Harbor. He always preaches the many Catholics who are in three language, English, here. I hope that we shall soon French and German, because have a suitable church. the people of his mission' belong "The next mission I visited j to those three nationalities. Rev wa L'Anse. This mission I Thiele is already busy build founded in 1843 and I was mis- ing two churches. The first sionary therefor ten years. It one at Eagle Harbor is large is now under the spiritual care and very beautiful, and as an of Rev. Edward Jacker, who addition to the church there is works hard in order to preserve built a large and beautiful the Indians already converted house for the missionary. He in a truly Christian life and to had great trouble to build such instruct them more and more a beautiful and large church in the Catholic religion, as also with the scanty means at his to bring pagans over to the disposal. May God reward him holy church of God. Father in eternity! Rev. Thiele also Jacker deserves great credit exerts himself very much, in for what he does for the mis- converting Protestants. When sion school, which he teaches I was at his place he again bap-every day for from five to six tized four Protestants, En hours. glish-speaking persons, whom "Some of my most consoling he had previously xproperly in-reminiscences are connected strueted, and received them with this mission. When I en- solemnly into the Church of ter the small, unpretentious God. missionary room, which the "The mines hitherto spoken very zealous missionary, Ed- of are copper mines. But We ward Jacker, now occupies, I have also very productive and remember the many consola- really inexhaustible iron mines tions and spiritual joys I en- At Marquette is such an iron joyed here when I saw how a mine, and we have there deeply sunken band of Indians, church and congregation, which entirely demoralized through is attended by a French priest, drunkenness, had been changed Rev. Duroc. He, too, has built into a congregation of fervent a small church and parsonage. Christians through the power- But as the church had become ful and beneficent influence of too small, he enlarged it last the holy word of the Cross, summer which God in His unfathomable mercy caused to be preached to them in their own expressive language. In this little room 4too. I have labored much for Indian literature. It was here I composed the Indian Grammar and Dictionary and a comprehensive work for our missions. Thus the good bishop labored with tireless seal for the "flock over which the Holy Ghost had placed him as bishop to rule the Church of God, which He had acquired by His Blood. But he was not spared the bitter cup of sorrow, sadness and interior desolation of spirit, with which God in His unscrut- On Sunday, the 12th of j able wisdom tries His faithful September, I preached to the servants from time to iime. Indians in the morning and aft ernoen and conferred Confirmation oft 30 of them, who had He had ordained a priest, whose sole object in entering the priesthood seems to have Has any one ever written about him, that little boy, never named by the Evangelists, or wondered how he happened to have the loaves and fishes for Christ to bless? The children had been playing some time before they noticed the Man at the roadside. Philip settled his srpall sister Esther on the doorstep, bidding herself with some pretty stones he had found. She grumbled, protesting that she could run races too, but as she was only three, while Philip and his cousin, Isaac, were nine, they refused to consider her as eligible. The boys raced from Isaac's door to the big tree down the road. They passed the tree before they could stop themselves, Philip winning rather easily. He turned triumphantly intending to taunt his cousin, but Isaac laid a warning finger on his lips: "Look," he whispered. Then Philip saw the Stranger standing beneath the tree. He was evidently resting, grateful for the shade. Back of Him the road stretched uphill, dusty, a hot glare of sun. The Man's gaze was far away, apparently on a field of ripening wheat. His face was tender, wonderful. About the whole figure was a quiet, majestic loveliness, and Philip'9 heart throbbed quickly as he drew nearer to "the most beautiful among the sons of men." "It is the Nazarene," Isaac warned, placing a restraining hand on Philip's shoulder. "You remember I often told you of the time I saw Him by the Sea of Galilee, when fish in great numbers, came to the nets at His command. He is said to be the Messiah, and there is talk of making Him King." "King? Messiah?" Philip exclaimed, wonderingly, but not awed. "Why not ask Him to go into your house that He may rest? It is so near, and He seems tired and the sun is hot." The boy's black eyes widened at the suggestion. "Oh, I would not dare speak to Him, but I'll run and tell Mother that He is here." Acting on the impulse, Isaac started for home, making a slight detour to avoid passing the Man. Left alone, Philip approached without fear. "Master," he said, "there is another big tree with a seat under it, down the road near Isaac's cottage. It is a better place to rest." The. Stranger turned to the little boy. It seemed as though some of the sunshine from the fields came with His glance; so beautiful and kind were the eyes that smiled into Philip's. "I will show You the way if You wish to go," Philip continued politely. "Very well," the Stranger answered and confidently a child's hand clasped that other, as yet an unwbunded one. * As the boy and the Man walked toward Isaac's cottage, Philip was greatly puzzled. How was it that this Holy One, the Messiah, Israel's future King, had been thus left alone? Philip, dimly realizing the dignity of hiff position, a courtier in the royal Predme, was puzzled as to how he should act or what he should say. Was it proper that he maintain a ro-spectful silence, or should he try to entertain "the Desired of all nations?" Presently, however, he spoke: Master," he asked, "do You not gefterally have some of the people with You?" 'Yes," the Master answered with a winning smile, "and besides there are some friends who accompany Me on My travels and assist in My work. Just now they have gone into Bethsaida to obtain provisions. I told them I would wait here till they returned." They arrived at the tree and, as the Man took the rustic seat beneath it, Esther threw away her pretty stones, and ran to the Nazarene, joyously claiming Him for her own. He lifted her to the bench and, as she stood up to be nearer, His arm tenderly encircled the child, lest she fall. Philip was pleased; Esther was his sister, and the family in general were honored by the Nazarene's atten tion. Philip, himself was, of course, too big for a position such as his sister claimed, but he drew still nearer, and ently the Master's other hand passed gently over Philip's rumpled hair. From the cottage, Isaac's mother, who was Philip's aunt Esther, looked forth. Yes it was true, as her boy had said: Jesus of Nazarene was there and had even stopped at her door. She approached quietly and invited Him to enter her home. With grave courtesy of manner He thanked her, but declined. His followers, He explained, would soon return and would expect to find Him on the roadside. Esther went to her house, but emerged presently with a baby "If You would hold him in Your arms. Master," she suggested humbly? "we would always rcm'embei- it gratefully. My little one is sickly, and we know that Your touch will bring health." Tenderly the Nazarene held the child, while He spoke grave words. "My delight," the voice sounded like a tender caress as He smiled upon the little assembly, "it to be with the children of men." ' Philip had been pushed aside by the advent of these others, while Isaac remarked to him aside: "It is our bench, our tree." Soon Philip saw some men approaching near the place on the road where he had first seen the Nazarene. Realizing they were the friends for whom the Master waited, the boy ran to tell them where they would find Jesus. As Philip neared the group, he viewed with interest the chosen friends of Israel's future King, they were strong, hardy mčn, wearing coarse, serviceable clothes and, to Philip, they loooked more like fighters than courtiers. One, apparently the leader, seemed a little disappointed on finding that the Master was not where they had left Him. Philip accosted a big, fair man of amiable appearance. "Your Master is down the road there," he said, pointing to the group under the tree. "So He is," the man returned and passed the news to the others. As they went forward to join Him, Philip planted himself squarely in front of the fair man, not without some fear, however, for' the latter was of such sturdy build that unless he looked down, he might walk right over the boy. But the lad was not going to be unnoticed for he gave a strong tug at the giant's garments. King's friends," he announced. There are lots of things that boys can do; like those I do for mother. Couldn't I go with you, and run erarnds? I can run very fast," Philip concluded, with no false modesty as to his own ability. The big man looked down toughtfully. "It is a hard life, child, unless you love Him. Sometimes we have no roof to shelter us and our food is scanty and our purse light. If I speak to the Master about you, I think I know what He will say: that you must wait till you are older and stronger; and, in the meantime, to keep on running errands for your mother and doing kind things for other people; and then some day, per haps, He may send you on errands for Him ; maybe to carry tidings of Him to countries far away." Philip was frankly disappointed. If you mean that I must wait until I grew up," he said disconsolately, "it will take years and this King will surely be dead by that time." A serious expression came into the man's blue eyes. "Little friend," he said, "I will tell you a secret. This King has come to reign forever, for of His Kingdom there shall be no end." The boy was startled. Did this mean that the King would never die? He glanced toward the majestic figure in the distance. The Master had risen and was bidding Esther and the children farewell. "I must go also," the big man said "but first, tell me your name, little man." When the boy told him, the giant looked with addded friendliness as he said: "Philip is; my name too. j We will not forget each other." A little later the boy so* rowfully saw the company. depart without him. Having said goodbye to Aunt Eesther, he took his sister's hand, and the two children trudged back to Bethsaida, theft- home. "I want to be one of theWhout seeing Him again Rachel was very busy with households tasks one morning. Cleaning and baking were both receiving her attention. Presently she came upon a package lying dn the doorstep "Why, Philip," she said, your father must have lost his lunch." "I will take it to him," Phil ip cheerfully replied. He was busy mending a hole in the loose stone' wall surrounding the yard. "Yes, son; but you need not go immediately. I have some bread baking, and your father will enjoy a fresh loaf with the two fishes I cooked for him. You may take also four loaves to Aunt Esther. She is sick and unable to do her own baking.' Later, with a basket swung over his arm, Philip trudged sturdily along the road beyond Bethsaida. He would go first to Aunt Esther's, as his father was working in a field, still further on. It was quite a distance for a small boy to travel, but he was strong and accustomed to long walks. Presently he noticed with surprise that all along his way, men and women were leaving their houses and work, and were hurrying in' the direction of a concourse of people gathered near the neighboring desert. "Where are all these people going?" he asked a man who was hastening by. The latter did not slacken his pace, but called over his shoulder: "Jesus the Nazarene came down from the mountain this morning and is preaching." Philip's heart leaped for joy. So near the King! He must not let this opportunity passJ mithmit oAAinff Him a train.- He turned aside from the road, but alas, when Philip reached the concourse of people that he had seen in the distance, it was but to discover that this was only one t)f many groups hastening to the desert, where Jesus of Nazarene was said to be preaching. Tears of disappointment came to the boy's eyes, when he found the Master was not of the company. A woman laid a kindly hand on his shoulder: "Courage, lajl. The way is not much further, and you are strong and hardy." Philip smiled at her through his tears. Yes, he would still go on; for by standing on a rock, he perceived across the desert sands a vast gathering of people. He shifted the basket to hisi-other shoulder and proceeded, heedless of the hot, pitiless sun, the brambles wounding his feet and the sharfr stones cutting his sandals. He camc at last to the place near the Sea of Galilee, where the twelve formed a guard and kept a space clear about the Master. Motionless, breathless, the people were listening to His clear beautiful voice preaching doctrines such as never before had been heard. A cooling breeze swept in from the sea. The sun sank low in the west, its rays enveloping with golden splendor the figure of the Nazarene. At last He stretched forth His hands in benediction on these people who, because of Him, were forgetful of earthly desires and needs. The voice ceased, but for a time there was no movement in the crowd, still unwearied, and eagerly hopeful for more of His heavenly discourse. At last the Master stepped down from the eminence where He had stood and began conversing in a low tone with His Apostles. Philip meantime, wedged in between two burly men, had caught not even a glimpse of the Master's face. Cautiously, now, he b^gan pushing and working his way forward. At last he reached the inner circle. It was to his acquaintance, the big fair man, that the Master was speaking at the moment. The man seemed surprised; his tone was even one of protest. "Two hundred pennyworth of bread is not sufficient for them that every one may take a little." The boy pondered; was it possible they needed food? The Apostle, two by two, passed among the people, asking if any had brought provisions Trembling, Philip stepped forward, as the Apostles Philip and Andrew neared him and, pulling aside the cover of his basket, he held it up for the Apostles' inspection. "It is very little," he faltered, "but if the King has need, I would so love to give Him this." Andrew patted the boy on the shoulder. "We will see if others have brought any food, and perhaps they will give to those in most need. Do not wander away, little man." he added, and turned to continue his inquiries. Wander away? Philip edged closer to the Master. Presently Andrew returned. In all that vast company only one small boy had food. The child heard the Apostle inform the Nazarene: "There is a boy here that hath five barley loaves and two fishes, bu$ what are these among so many?" An then, the wonder and glory of what followed. He would remember it all the days ofv his life. The Master's glance sought the boy. The Apostles stood aside. Dropping on his knees, "the boy with five loaves and two fishes," offered them to his {King. He heard the prayer of thanks, saw the hands htat blessed, and then, the miracle. The loaves and fishes were multiplied and fed that vast throng. Twilight had fallen when the people began to disperse; and the child realized that he was far from home. How anxious his mother must be. But just then a man pushed through the crowd to the boy. His own father was beside him. "It is time we started for home, my son," he remarked. As they walked toward Bethsaida, Philip told how he happened to be present with food. His father reassured him in regard to his mother. She would hear that every one in the fields had gone to hear the Nazarene, and would suppose that Philip" had accompanied his father. When soon after Rachel listened to their account of the miracle, she was overjoyed that her loaves and her son had been so honored. And in her heart, she worshipped that gentle, yet omnipotent Wonder-worker who had compassion on the multitude. "Truly," she exclaimed, "He is the Messiah, the Son of God." —Rose Martin. Benediction of the Blessed Sacrament. The Benediction of the Blessed Sacrament is one of the simplest rites of the Church. The priests enter and kneel down; one of them unlocks the Tabernacle, takes out the Blessed Sacrament, inserts it upright in a Monstrance of precious metal, and sets it in a conspicuous place above the altar, in the midst of lights, for all to see. The people then begin to sing; meanwhile the priest twice offers incense to the King of heaven, before whom he is kneeling. Then he takes the Monstrance in his hands, and turning to the people, blesses them with the Most Holy, in the form of a cross, while the bell is sounded by the one of the attendants to call attention to the ceremony. It is our Lord's solemn benediction of His people, as when He lifted up His hands over the children, or when He blessed His chos«n ones when He ascended up from Mount Olivet. As sons might come before a parent before going to bed at night, so, once or twrice a week, the Catholic family comes before the Eternal Father, after the bustle or toil of the day, and He smiles upon them, and sheds upon them the light of His countenance. It is a full accomplishment of what the priest invoked upon the Israelites. "The Lord bless thee and keep thee; the Lord show His face to the and have mercy on thee; the Lord turn His countenance to thee and give thee peare." Can there be * more touching rite, even in the judgment of those who do not believe in it? How many a man, not a Catholic, is moved, on seeing it, to say: "Oh, that I did but believe it!" when he sees the priest take up the Fount of Mercy, and the people bent low in adoration! It is one of the most beautiful, natural, and soothing actions of the Church. —Cardinal Newman. , MY LIFE My life is but a weaving Between my God and me; I may not choose the colors — He worketh steadily. Full oft He weaveth sorrow, And I in foolish pride, s Forgeth — He sees the upper. And I, the under side. .....—Father Tabb. \ sport's and social activities Edited by Stanly Zupan. ST. JOSEPH'S SPORTS, CLEVELAND (COLLINWOOD), 0. Top row. from left to right: M. Stermole, J. Godic, J. Sur-cala, A. Rajar. Middle row, from left to right: Frank Oberstar, treasurer; Anthony Nachtigal, manager; A. M. Leskovec Jr., chairman. First row, from left to right: F. Zalar, E. Kastiha, J. Omerza, captain; J. Volkovar. K. S. K. J'ERS TAKE HEED The convention is Hearing and it would well -for the youug folks to take into consideration the words of otir president Mr. Anton (irdiua. Mr. Grdina in ail article, written in Slovenian, staled tliat he advises that the various .branches tlect a few young delegates. He goes on to say that even if the young folks had nothing to say, it would be worthwhile to send them as th.y would become more familiar with the problems of the organization and thereby return with a more conipTvhcnsivc view of the principles upon which the JcJnota is founded. The voting folks have just begun to take an active interest in the Jednota, aft.r years "of so-called sleeping. It is natural that in some localities the young folks ha\e to cope with barriers in order to further their plans. This is th.- opportune time for the young folks to get. or at least ask for what they wish, providing they •.-end their representatives to the convention, where they can express their ideas pertaining to the youth of th K. S. K. J. The senior members will be too gla ' lor. Summers. Base 011 balls—Bv Vcllers, 3. Struck out—By Relic. 8; by \ Jlers8. Passed ball—Pa? jack. Summery. Eiiigh.il>. .. Kasic.3b ... (iolctz.'cf .«. tnglehart^s. Roskovich,lf. Coy t it-.^b Demote.rf. Anakcvschjc Grichcr.p. .. ST. JOSEPH SPORTS WINS FIRST GAM£ Come out of holiday fracas with clean slate. The St. Joseph S)x>rts tasted their first slicc. of bacon when they triumphed pver the Nolitical centers, the barb.rihops. Wlure is the barbershop of yesterday? f No more good old songs nor strain* from the barber's mandolin, harmonica or violin. And talk about the magazines that are now found ill a "bob'er" shop, only Pictorial Review, Fashion and Cooking Hint?. It's mostly Cooking Hints, ha. -There was a time when 1 could go into a trim shop and carry on a conversation as to the price of fish, street car strikes, sporting events, weather, ctc. - Now all 1 idle prattle of Misses Mr*, and it is very monoton-%o hear "Mrs. llazzenhoff tins." and "can you imagine Mrs. Ikll E. Ache doing anything like that.", etc. The barbers hoi) Two-base hit—Ehigh. Three-base hit—Coyne. Uoim: rims— Demotte. Elirgh. Stulen b^scs— Shrunip. Ehigh, Kaa>ic,2: Golctr. 2: Engleltart. Kuskuvk^a.r * Weft? on bases—IHrates, 7; JL**. K. JJ old back Jcnce tlut ha» been the mainstay of. gossip, Now, you can't find^ cuspidor at the barber's, hut find instead compacts posted, here and there. What's»tl»e world earning to? o 5. Base oa balls—Off Jones, 3.J It won't be bag ^^ tiiout it, I'll do my best. By the way, I can run a lawn mpwer, that'll help a little. Courage, men! Courage, men! WANTED — A; good anchor for my car so I can park it and feel sure that the wind will not blow it away. Will trade for spare tire or pair of blue overalls. J. Somrak, c o this column. RAZMOTREVANJE (Nadaljevanje iz 4. strani) krat se zgodi, da dva ali trije predlagajo ali priporočajo ravno eno in isto stvar, samo da pride njih ime v zapisnik. Zaradi tega naše konvencije zborujejo do dva tedna, kar bi lahko sklenili v enem tednu. Uvede naj sc Roberts Rules; s tem bi si Jednota prihranila mnogo stroSkov. 6. Naše društvo je tudi proti, da bi se Jednotin denar pogojeval na privatna posestva na večje obresti, kakor je bilo pred kratkim priporočano v "Glasila," ker po našem mnenju bi bil ta denar le bolj riskiran. Ako bi seJednotin denar poso-jeval na posestva na polovico aktualne vrednosti^ nikakor ni to priporočljivo. Po naselbinah, kjer so rudniki ali premogoro-vi, dokler premogotov obratuje, imajo posestva veliko ceno in kakor hitro je pa izčrpan in čc ni v bližini nobene druge industrije, se ne monce prodati posestva niti za polovično ceno. In takih slučajev imamo mnogo. Zatorej je bolj priporočljivo, da se Jednotin denar nalaga tako, kakor sc je dosedaj. 8. Naše članstvo je tudi od-glasovalo proti popravi Jednotinega doma, ker. stalo bi mnogo denarja ali Jednotin dom bi vseeno nc odgovarjal vsem Jed-notinim potrebam; zatorej naSe članstvo priporoča, da se zgradi novi Jednotin dom, 9. Priporočamo tudi. da bi se nekaj ukrenilo za mladoletne dediče in da konvencija izvoli enega glavnega odbornika na to mesto, da bi skrbel za mladoletne dediče s sporazumom predsedniku ali tajnika društva ali pa z bližnjim župnikom, ako je pri Jednoti. John Krek, predsednik, ; Frank Primosich, tajnik, Ignac Krek, blagajnik./ (Pečat) Društvo sv. Alojzija, &(. 47, Chicago. III. Na redhi mesečni seji v aprilu je navzoče članstvo z malo večino glasovalo, da naj ostane ime naše Jednote "Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota." Josip Fajfar, predsednik, Josip J. Kobal, tajnik. Math Kremcsec, blagajnik. (Pečat) Društvo sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo. Na zadnji redni seji, dne 16. maja so člani našega društva potrdili, da naj Jednotino ime ostane in sicer Kran)sko-Slo-venska Katoliška Jednota. Nadalje se je odobrilo nasvet glavnega odbora, da ' naj se zgradi, novi Jednotin dom, ker ga jc zelo potreba in to nuj se na konvenciji Ker več ni daleč do konven-cije, ko se bodo delegat je zbrali na glavnem zborovanju, naj de: lpjo hitro in koristno, da ne bodo predolgo konvencije zavlekli in preveč denarja trošili. Tudi naj gledajo, da ne bodo delali preveč naklad, kajti naklade so najhujše stvari za članstvo, katerih se vsakdo boji. Zatorej delegat je. ko pridejo na konvencijo lahko obvar-jejo članstvo nezaželjenih naklad. Nadalje naj ostane Jednota katoliška kakor dosedaj. Ce je bolj' strogo katoliška, Večji napredek ima. Pri tej priliki opominjam vse člane in članice našega društva, da ml vrnejo spovedne listke do 20. junija, da pošljem potem zahtevano poročilo duhovnemu vodji. Kdor tega ne stori, se bo moral sam zagovarjati vsled svoje zanikrnosti. Josip Simonich, tajnik. Društvo sv. Ane, št. 156, Chishohn, Minn. Na redni seji, dne 2. maja, 1926 jc naše društvo razmotri-valo o nasvetu glavnega odbora glede premembe Jednotinega imena. Društvo se je izreklo za premembo imena, in sicer da se glasi Ameriška Slovenska Katoliška Jednota iz vzroka, ker je to ime bolj času in razmeram primemo. Druga točka, katero priporoča naše društvo je bolniška centralizacija, katera je zelo velikega pomena za K. S. K. Jednoto. , Splošna centralizacija bolniške podpore jc problem vreden premisleka; to jc zelo . važno vprašanje, od katerega je odvisna bodočnost Jednote. Ako hočemo, da bo Jednota napredovala, mora tudi dati članstvu, kar mu sosedne organizacije nudijo. .Nobena prememba ne bo Jednoti toliko koristila v napredku, kakor pogoji, katere bo ponudila novo 1 pristoplemu članstvu. In eden izmed najbolj važnih" ' je', da Jednota splošno ' centralizira bolniško podporo, da bo lahko rekla: "Glej novopristopli član, tukaj pri meni si zavarovan za slučaj smrti, bolezni in poškodbe. Za teboj stoji tisoče bratov irt sester, kateri so pripravljeni ti priskočiti na pomoč in tudi korist po bratsko s teboj deliti!" Dokler pa Jednota ne bo nudila teh pogojev, dokler bo toliko sebičnosti pri Jednoti, dokler bo tako razkrajena kakor jc sedaj, pa ni pričakovati napredka v toliki meri kakoršne-ga bi sc pričakovalo. In ker ni prave bratske in sestrske ljubezni, ker v sili nc podpiramo eden drugega, temveč se je le peščica članstva zavedla jx>me-na bratstva in sestrstva in si v medsebojni vzajemnosti vsta-novila takozvani centralni oddelek in s tem pokazala svoje na-ziranje,_da le v slogi je moč. Tretja, tudi zelo važna točka je vprašanje trajne bolniške podpore. Ako hočemo spopol-niti naš centralni oddelek, moramo delati sami nato, da si spopolnimo tudi dolgotrajno bolniško podporo, to jc za prvih šest mesecev bolezni naj "bi sc plačevala polna podpora, in po preteku šestih mesecev polovično, in sicer dokler član ozdravi ali umrje. Res jc, da ako dobimo trajno bolniško podporo, bo morda potrebno kdaj malo več prištevati v bolniški sklad; toda zavedajmo se, da bo s tem pomaga-no bratom in sestram, kateri so morda že leta na bolniški postelji. Zato naše društvo opozarja članstvo centralnega oddelka, da se med seboj porazgo-vori na društvenih sejah in poroča svoje mnenje v javnosti. Četrta točka, katero naše društvo priporoča jc, da sc nekaj naredi tudi za umobolne člane in članice. Naš nasvet je ta, da se umobolni član ali članica vzdržuje vsaj dve leti na Jjolniški podpori in po dveh letih naj se ga uvrsti med neena- kopravne člane in ..članke, seveda k temu primerno naj se plačuje tudi. ases/n^nt. Tudi priporočamo, da se članstvu, "Štirim nad 70 let, kolikor mogoče omili asesment. Peta točka: Konvencija naj se vrši v bodoče vsaka Štiri leta ravno tako glavni odbor naj bo izvoljen za dobo štirih let. Voli naj se samo eden podpredsednik, kateri popolnoma zadostuje. Šesta točka: Glavnim uradnikom, kateri* imajo že tako primerne mesečne plače, naj se plača samo vožne stroške, na konvenciji ali na polletnih zborovanjih. Sedma točka: Jednotino poslovanje naj se razširi tudi na Kanado, zato naj glavni odbor dela nato. da dobi državno dovoljenje za poslovanje. Naše društvo priporoča bodoči delegaciji, naj dela na to, da naš Vrhovni zdravnik bolj pogosto piše krffce poduči j i ve zdravniške članke, ker ravno v teh človek velikokrat najde samega sebe, ako prav sc mu določi kaka nagrada za njegovo delo. Naše društvo sv. Ane, št. 156 je vse točke enoglasno odobrilo. Fannie Piuth, predsednica, Mary Champa, tajnica, Karolina Baraga, blagajnica. (Pečat) Društvo Marije Pomagaj, «t. 78, Chicago, Ili. Naše društvo je na svoji redni seji dne 20. maja debatiralo o spremembi pravil na prihodnji konvenciji, ter smo prišle do sledečega sklepa: Ker nasa Jednota posluje v Ameriki, ne pa na Kranjskem, smatramo za potrebno in času primerno, da se ime naše Jednote spremeni v Amerikansko-Slovenska Katoliška Jednota. To pia s pogojenf, ako vsled spremembe imena Jednota zk-f-es ne bo imela prevelikih stroškov. Centralizacija naj ostane, kakor do sedaj, to je prosto-voljha.C Nobenega društva "se naj ne siji v centralizacijo. Konvencije se naj vršijo vsake štiri leta. Število delegatov se naj določi kot priporoča glavni odbor, namreč od 50 do 199 enega, 200 dva, in potem za vsakih 200 članov ali članic po enega ali eno. K točki 17, 20, 24, 26, 27, 35, 36, 39 in 40 smo za spremembo kot priporoča glavni odbor v "Glasilu," št. 9. Chicago, III, 1. junija, 1$26. Mary Kobal, predsednica, Julia Gottlieb, tajnica, Marija Grcgorich, blaga j niča Naznanilo in priporočilo Naznanjam cenjenim rojakom ia mojim starim znancem da prodajam hiše lin lote po Cicera in feerwyn in zastopam v*e znano pošteno tvrdko A. W. KOMAREK A CO., katera ima 7 Subdivisions. razdeljen? lote samo par (»lokov od prostora kjer bode svetovni Zoo, največji zverinjak na svetu. Lote prodnjamo še po nizki cent in ako hočete Vaš denar pudvojiU In še ver v kratkem čapu, oglasite se na mojem domu. 1941 SO. CLUsTON A V t., BERWYN, J17.., aH p« pridite r nai pisarniški urad. (>625 W. 22nd Street, Berwyh, ter vprafiajte za ir.ene. Ako pridete, jaz Vas petfem n« utuf-njeni prostor ako Vam je ljuho In to ni rečeno, da morate kupiti; i« vaša prosta volja. Jzz vam dam pojasnila brezplačno kako zamorete Imeti Vaš denar varno naloien z relikim dobičkom. Vaš dener Vam bo prinese) namesto 3 do 6 odstotkov v zelo kratkem času od 100 do 200 odstotkov, kajti te Ime so v bližin: Chicago Zoological Parka ter je danes Vaš denar zelo ohreslono-sten in najbolj varno naloženi ..aioraj ne odbišajtt. ker dali časa bo^tr čakali, več boste plačali. Imejte zaupanje, da 5e Cobro naložen denar, ker sec» tudi jaz mej denar investiral > te Ko-marek Subdivision lote, tudi je že več Slovencev tu kupilo lote. \"p. svidenj?. Vzemite Dougias Part elevated DOKLER pelje, potem imate 2 bloka do naše pisarne in 3 blukc do mojega stanovanja peš. FRANK JURJOVEC 1941 So. Clinton Ave. Berwyn, 111. Telephone 2283-J, Berwyn. DOBRODOŠLI obiskovalci XXVIII. Evhariatič-nega kongresa v Chicagu! Tvrdka Joseph Triner Co. izdelovalci svetovno znanega Trinerjevega grenkega v vina vas uljudno vabi da si ogledate našo moderno urejeno izdelovalnico na 1333-15 S. Ashland Ave. ZASTAVE, BANDERA, REG ALI JE in ZLATE ZNAKE druitva ter člane K. S .K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 21*7 8. Hamlin At*. Chicago, 11L PUdU po culi! J. KLEPEC, javni notar. Insurance. Real Estate, l-oans. Phone 57«8 ali pa 1991-R, 197 n. Chicago St.. Joliet. III. 1xieti3 ilXIXIIXIIXXXj The worlds gratest one coat Enamel! Zakaj plačate od SoO.OO do $75.00 za barvati vaš avtomobil, l.o to lahko storite SAMO ZA UM Z J. JT« ALTO RUBBER BAKED ENAMEL? Barva je zajamčena, da sc nc lupi ia da sc drži sveUo. Za podrobnosti se obrnite na! JOHN SNYDER 531 W. 3rd St. DULUTfi. MINN. I IIMIHMIIH HI ItMM Hi I II1 I I I I I 11) I I ! H MtHt I jI Naše zveze s staro domovino | ▼ vseh denarnih zadevah »o nr prekosi j i ve. VI iivit« lahko kjerkoli iirom Združenih Držav in vendar i« vam mogoče poalati denar v atari kraj potom naie banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno ns bsnko. NAt E CKNE SO PO DNEVNEM KURZU podvržene spre membi, todt zmerne in po-&teae. Denar poiijeme kot zahtevano ali v dolarjih ali ps r dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po staro-krsjski poŠti ali ps v Čekih (drsftu); plačljivih po tamošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POilLJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Piilte nam ali ps pridite sami poi z vedeti dnevne cen« in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Nate po-šiliatve bodo dosegle vaie ljudi nsj U ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najklaiiem času mogoče. Vsi na£i bančni posli so podrrieni nadzorstvu zvezne vlade. Kspital in rezervni skled nase banke preaega svoto $740.000 kar |e znak varnosti sa vsi denar. > • • . JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON ST. Wo. Ksdaicod, preda Joseph Dunda, pomol. kSsir.g MIM>l>l»«l«**Mlil JOLIET, ILL. Chaa. G. Pearce. kasir, JtlftlllfftllHIIIIIIIflVilllffllllinillVIIIIIIUilHIIf(tll) ICItllllllllllf T!*lt !lff Itf tftfftf f ItflH Itt*" K. S. K. J. Društvom: = Kadar naročate zastsve, regslile = Ib dru »o. pazite ns moje ime in = r.jjlov če hočete dohiti najbollfte S htuo za rttiniije cede. . M Načrti If vzorci ZASTONJ! 3 uiuuiiuuHUuimiwiuiittumiuiiiiuiutiiHiiiumituiimiiiiiiiuimuuimiiiiiffiiiiir F. KERŽE, 1142 Dallas Rd., N. E. CLEV ELAND, O, m Črna smrt Zgodovinska slika iz XVII. stoleftjsu Spisal Ksaver Meško. (Nadaljevanje) (Nadaljevanje s 1. strani! ! —V soboto, 5. junija zjutraj rje umrl Fmnk £kerl, star 42 let, stanujoč na 10202 Reno Ave; Tu zapušča soprogo, dve hčeri in dva sina, v starosti od 4 do 10 let, in štiri brate. Ranj-ki je bil doma iz vasi Dolnji Zemon pri Illirski Bistrici, kjer zapušča še živo mater. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 146, K. S. K. Jednote, društva Mir, 'Tudi meni se zdaj tako do- njegova že popopolnoma, in se št. 10, S. D. Zveze ter društva zdeva. Menda res ni bilo tako mora ločiti od nje, najsi tudi i sv. Alojzija. —V nedeljo, dne 6. junija ob 6. uri zvečer je nenadoma umr- strašno, kakor sem si domiš- za kratek čas, je ostalo pri ljub-Ijeval sinoči. Bil sem pa pre- Ijeni deklici, več zatopljen v spomin črne j Tudi Rozika je strmela za la Mrs. Josephine Ermakora, smrti in njene strafy>te pred njim. s sanjavimi in s solznimi soproga jako poznanega rojaka dvajsetimi leti. Odtod bo to." očmi. V srcu je bil prepričan o nasprotnem, o istinitosti prikazni. A vdajal se je in je namenoma ublaževal vtisk svojih prvih besed, da ne bi dragih motil in jim ne kalil radosti in »reče. In res se je kmalu razpršil oblak skrbi in težkih slutenj, ki je legel na srca in na misli. Sreča, ki je polnila in valovila mladi duši, ker sta si bili po dolgi ločitvi in težkem pričakovanju tako blizu, je ogrela tudi Rajavea in ženo, da sta pozabila raznih skrbi in mogočih pretečih nevarnosti. Pred odhodom je stopil Dominik še v župnišče k stricu Kozikinemu. Oglasil se je tudi pri kaplanu Petru Juriju Haup-tmanoviču, ki je užival pri Ptujčanih velik ugled, ker je bil vrlo ulen in vsestransko omikan mož. Dominik je vedno z veseljem in z užitkom občeval z njim; duhovnikova ljubeznivost in duhovitost ga je navdajala pri vsakem snidenju nanovo s spoštovanjem do njega. A danes ga je našel zamišljenega in zelo resnega. Vendar sta se pozdravila prav prisrčno. "Ave, domine laureate! Ali ste se vrnili?" "Pred nekaj dnevi, reveren-dissime!" "In veste, odkod jaz pravkar prihajam ?" "V Ptuju ste bili, mi je pravil gospod župnik." "A kaj sem v mestu slišal, ne veste." "Ne vem. Povejte, reveren-dissime." "Fratres ordini minorum so mi pravili, da se je na Dunaju pojavila kuga." "Tudi jaz sem nekaj slišaL" "Kdaj je pač minilo to popoldne, preganjano v tako sladki radosti? ... Ali že odhajaš, ljubljeni? .... Zato pač prihaja hlad in mrak in neprijazna noč, ker si ti odšel. Cemu greš, edini moj?" . . . Sanjalo je srce, sanjale so solzne oči, strmeče s hrepenenjem za dragim. A glej, kaj se je nenadoma zdrznila in obledela? Kaj so se tako prestrašile deviške oči, in ji je hipoma zastalo srce? Glej, ne jezdi li po cesti še drug jezdec, mračen in velik. Ah, zdaj je povsem zakril zaročenca ; ne vidi ga več! O Bog. ali se moti oko, s solzami zastrto? . . . Ne, ne, istina je! Glej, saj ničesar ni na vsem polju razen strašne prikazni . . . "O Jezus, pomagaj!" Kakor v sladkih sanjah je potekal ljubečima čas. Le ko je mati Rajavčevka v pogovoru mimogrede omenila pred Dominikom naj več in kaj natančnejšega pove, se je vseh polastil nemir. Rajavču je bilo neprijetno, da je žena pred gostom omenila prikazni. Vendar je moral Dominiku, ki je postal pozoren in se je za dogodek ta-1 čen povratek. koj živo zanimal, čudni doživ-; • -o Ijaj vsaj deloma opisat/. SMRTNA KOSA. "A kaj, stric, če vas je zmo- Iz Jolieta, III., se nam poro-til mrak? Morda je bil te ob->ča, da je minuli teden ondi umrl lak tako nenavaden in čudne ob- sobrat Louis Sega, član društva like." sv. Jožefa, št. 2, K: S. K. Jed- Naslonila se je ob zid, da se notej preminul ~5c *sled pone-ni Zgrudila. Z rokami je za- srečene operacije na slepiču, krila oči in jih je še zaprla, da Pokojnik je bil rojen v Srednji ne bi ničesar videla. Zaihtela j vasi, Loški |x>tok, po domače je v tesni boli in v pekoči gro- pri Zgorajnjih. star je bil okrog zi, ki jo je prevzela, da je dr- 40 let. Pred leti je živel getala po vsem telesu. jChisholm, Minn., nakar se je "Ali ga izgubim? O usmi- preselil v Joliet, kjer je delal ljeni Bog!" pri svojem bratu Jakobu v Oče, ki je prihitel na prestra-!mesnici in grocerijski trgovini; Mr. Math Ermakora. Družina stanuje na 6806 Bonna Ave. Poleg soproga zapušča ranjka 10 otrok, Mrs. Josephine Haflf-ner, Henry. Mrs. Rose Lustrik, Mrs. Alice Walant, Mrs. Mary Skrjanc, Vera, Mildred, Math, Anna in William. Ranjka je bila stara 56 let, rojena leta 1870 v vasi Skerjanče na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1893. Lila je članica društva Srca Marijo (novo), in poznana v hast!b.j;i kot vzorna gospodinja in skrbna mati. Njen pogreb se vrši v sredo zjutraj iz hiše iaiosti na 6806 Bonna Ave. Vsem prizadetim sorodnikom naše sožalje, pokojnikom pa večni mir! —V četrtek zvečer se napotijo proti New Yorku na obisk v staro domovino: Mrs. Frances Zulich, soproga nadzornika naše Jednote, njena teta Mrs. Mary Kenik in Mr. Frank Ke-nik. Mrs. Zulich bo imela po preteku 25 let zopet srečo in priliko videti svoje ljubljene stariše v Podgori pri Vrhniki in tako tudi še živečo staro mater. c Vsem trem želimo srečno potovanje, mnogo razvedrila v slovenski domovini in sre- "In če pride spet k nom ?" "Mogoče, mogoče ne." ' šeni njen krik iz hiše, jo je od- zadnji čas je pa prevzel bra- "Ubogo naše ljudstvo! Ni-:vedel napol nezavestno v sobo.;tovo trgovino, ker si je Jakob koli ne pride do pravega miru. Smili se mir Vso noč jo je slišala mati, postavil novo hišo za svoje pod-ki je čuvala ob njeni postelji,; jet je. Pokojnikova družina, ob-Upajrao, da nam Bog priza- govoriti o jezdecu, ki se je vri-»stoječa iz žene in štirih otrok nil nenadoma in neusmiljeno je prišla šele po vojni v Ameri-med njo. i ko. Te li res izgubim. Dominik?i Zapušča v Jolietu poleg žalu- nese s to šibo. In Dunaj je daleč!" "A kuga jezdi naglo!" 2e je hotel Dominik razodeti Morda pa ti mene . . . prikazen Rajavčevo. A ko je pogleda) v zamišljeni, skrbi polni obraz duhovnika, si je rekel, da je bolje, ako molči. "2e zve od drugih. In kdo ve, kaj in kako je s to čudno vizijo." Dolgo senco je risala po trati med Rajavčevo hišo in med cerkvijo stara lipa, ko se je Dominik poslavljal. "Pozdravi doma. In ne pozabi na«! Pridi kmalu spet. Tudi oče in mati naj nas obiščeta." sta vabila Rajavec in žena. • Dobro mu je dela topla njihova ljubezen. A kaj so bile vse te dobre besede v primeri z ljubeznijo, ki je sevala iz oči j joče družine dva brata, Jako- Tiho jokajo, polno temnih ba in Antona; dve sestri, Mrs. slutenj v srcu, je mati poslu- France« Laurich m Mrs. An-šalu hčerkine zdihe. jtonija Rifel ter mater. V Le- "Kaj te pač še čaka, ubogo 'mont, 111., brata Matijo, redovni moje dete ..." , ;brat Antonin, O. F. M., v Chis- 2e naslednje dni jc hitela po holmu, Minn., brata Johna, v vsem širnem polju daleč dol v,starem kraju pa sestro Marijo. Haloze in na drugo stran Drave' Iludo prizadetim izrekamo naše proti Slovenskim Goricam go- iskreno Sožalje. pokojniku pit vorica o prikazni, ki jo je videl svetila večna luč. in v mestu, kjer so se stekali! -— ljudje iz vseh krajev, domačini Sestra in brat graduirala. in tujci, na polju, v vinogradih. Najmlajša hčerka našega sodoma, pri obedu, pri večer jih i brata glavnega tajnika Josip pomenklh. Zalarja, Dolores U. Zalar bo "Križ božji, čudežna zname- i>rihodnji petek, dne 11. junija nja!" so se prestrašili stari: dovršila četrti letnik sloveče bivšega glavna^^tajnika naše Jednote, sobraiajosip Dunda, ki je sedaj pomožni blagajnik pri Joliet National banki. Mladi Lovrenc Dunda se je v svojih prostih urah izšolal na tem konzervatoriju v Igranja na klavir. Častitamo! Učile se iz izkušnje drugih. Modri in previdni ljudje se učijo iz izkušnje drugih. CU tajte sledeče pismo, koje ohranite v spominu, če bo potreba nanesla: "26. aprila, 1026. Jaz sem dolgo časa trpel bolečine v želodcu. • Zdravniki up mi rekli, da imam preveč soka v želodcu, neprebavo in kronično zabasanost. Bil sem slaboten; telo mi je bi lo kakor zastrupljeno; vsakdo me je omiloval vsled mojega slabotnega zdravja. Kako se pa danes čudijo, če me vidijo; Jaz izgledam dobro. S ponosom lahko rečem, da mi je baš Trinerjevo grenko vino vrnilo ljubo zdravj^. To vino sem že mnogim osebam tukaj priporočal, in vsakdo je ž njim zadovoljen. Mr. Frank Cerny, 812 Broad St., St. Joseph, Mich." Vprašajte vašega lekarnarja, da vam ga nabavi za vašo družino, kajti Trinerjevo grenko vino je zdravilo za vsako starost, za mladp in priletne. Izdelovalci teg^ vina, Joseph Tri ner Co., Chicago, 111., so dobili najvišje odlikovanje na sedmih mednarodnih 1 razstavah. (Adv.) .}' TSST»U*fMt MM f«WM iUMfMH I tU JNO A. TEŽAK SLOVENSKA CVETU-CARNA. vstal M. Cfckaf« ta Iadlaaa Si JOLIET, 1VL- T ml*arf Imb HJiit^ In Um mm Mirili. Iiffci m reke ia mm belailaka. Niiolfli i|i J# tiH pfluMv mIM - * | il-i — I ,,,1 -,.. | —-- ■»■I, MNHBISSIB ■ PWejBvHB pV* Um. _____ Mm^T) ljudje. Spomnili so se v hipu, kako so šle v prejšnjih časih Rozikinih, in v primeri s slad- pred velikimi nesrečami po de- kim njenim slovesom in vabilom. "Srečno jezdi! In kmalu spet pridi T Vso pot mu je v srcu zvenel njen drhteči, ljubeči glas. Vso pot so pred njim svetile velike Črne njene oči, polne nedolžnosti, ydanosti in zvestobe. Ne, qj se dotaknil najmanjši strati dih nežnega otroškega srpi vznemirila ne senca nezvestobe deviške njene duše. 'Moja, moja! Hvala ti,.'.o Madona. da si jo čuvala." >_, ^Med potjo -se je večkrat ozrl. srce, vriskajoče pd sreče želi govorice o čudovitih in grozotnih znamenjih na nebu, v zraku, na zemlji. Križali so se, bolestno so zdihovali in se plašno ozirali v nebo in v daljavo, ne bi H tudi videli teh grozot, pred katerimi so drhteli, a bi jih vendar radi videli z lastnimi očmL Večinoma so bili povsem prepričani, tla stoji velika hesreča pred pragom. . Hipoma, da nihče ne sliji in ne vidi* široko odpre vratp, prestopi, prag — po vsi deželf zavlada pok, in gorje l Pomnili io slična leta: vojske, X\\gp, IfilfQtp St. Francis akademije v Jolietu, III. Slavnost v počast graduan-tom se prične ob 2. uri popoldne v avditoriju označene akademije. Tako je te dni dovršil farno šolo sv. Jožefa v Jolietu tudi sin našega glavnega tajnika Hubert Zalar, komaj 12 let star. Nadebudni Hubert je naredil drugo najboljšo skušnjo za brezplačno šolanje na De La Salle višji šoli v Jolietu, kamor bo pričel v jeseni zahajati. Obema graduantoma tako tudi sobratu Zalarju naše iskrene čestitke! Dalje se nam iz Jolieta poroča, da je dne 4. junija dovršil tamkajifSji glazbeni konzerva-tori Lawrence J. Dunda, sm V£2NO e as vmksgs tojaka, ds ves svoj« notarske posle poveri edinole izku&e-.-lemu notarja. TOdpisAfti imam dolge etno prakso v izdelovanju kupnifc pogodb, pooblastil, vsakovrstnih pobotnic, oporok, dolžnih pisem, v pre Iskovanju stanja zemljiftč in rsznlb drugih stvareh, bodisi tukaj ali v sta -cm kraiu. in se rojakom toplo pri po -AiUD. ANTON ZBAINIK, slovenski javni notar, »MS Butler gtroM. Pittsburgh. Pa PRODA SE: gostilna v Cretinjevrih pri Kadgoni. obstoječa iz dveh hi* in jco-podarikih poslopij in približno 4 oralov posestva: gostilna v (iornii Kadgoni z vrtom in gospodarskim poslopjem. Obe goatilnj dobro uspevata. Cena nizka, po dogovoru. Vpraša se pri: POSOJILNICI V GORNJI RADGONI. OKROG .MARIBOR, JUGOSLAVIJA. PRODA SE: popolnoma nov mlin na stalni vodni »>li, naibolj.M* urejen, s .3 pari valjarjev, 2 paroma kamnov čistilnicami in vsemi drugimi pripravami. Cena 4.000 dolarjev. I'o j. ami a daie: POSOJILNICA V GORNJI RADGONI. OKROG MARIBOR, JUGOSLAVIJA. ZAHVALA Spodaj podpisana se najis-kr ene j še zahvaljujem vsem ee-n jeni m prijateljicam, katere so mi napravilč dne 26. maja za odifdnigo ijJkq Ipp zubeyjejvtfe-čer. Ne vem, kfli:o * najlepšem izrazu se zahvaliti vsem prijateljicam, posebno še Mrs. Ivan Zupanovi, katera je, kakor sem pozneje slišala, prva sprožila misel za dotlčni zabavni večer. Najprisrčnejše se vam vsem zahvaljujem za lep dar, katerega sem dobila od vas! Ta dar bom z veseljem pokazala svojim starišem, da bodo tudi oni videli, da imam prijatelje in znanke v Clevelandu. Naj tudi omenim, da govor Mrs Antona Grdina mi je zelo globoko segel v spomin; bila sem do solz gin j ena temu, nad vse ganljivem govoru. Daj Bog, A& bi tudi jaz imela priliko vam vsem ob enakih prilikah povrniti in izkazati svojo hvaležnost do vas. Torej zdravi ostanite in vam kličem: Na veselo zopetno svidenje! Frances Zulich. Cleveland, O., 7. junija, 1926. (Advt.) Ako vam spadajo lasje ali ste jih ic izgubiti. Moja "Alpen - tinktura" napravi, da V 8 dneh p < alje imam najboljia zdravila zoper Reumatizem, rane, opekline, srbečo kožo. kurje oči, bradovicc, potne noge, solnčnatc pike ali drugo nečistost na obrazu itd. 55.00 vsakemu khbi rabil zdravila bez uspeha, piSite po cenik ga pošlem zastoj h. JACOB WAHCIC, 143« E. 95th St. . Cleveland, Ohio. STOP! JAVNA ZAHVALA: Podpisani vam naznanim, da so mi lasje straino izpadali in ko sem počel rabUi vašu Alpen tinkturo so mi takoj prenehali lasje izpadati in sedaj mi krasno in gosti rastejo za kar se vara lepo zahvalim. Mike Mli-narich, No. 2 — 6th Et., Johnstown, pa. MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babies 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefofl 2380-J. Importirano orodje Kranjske kose z rinkoo, iz garanti-ranega jekla, HA, 26, 28, 30 palcev S2.00. t- Kose poliranke SI .40. Kleptlnb orodlr $1XV M Motika, domačega izdelka $-.90. Srp 85c, pralca 3Uc, brusni kameo 50c, ri-bežeo za repo, z dvema nožema SI.35. Kosiiče 52.00, Poitninu prosta MATH PEZDIR, Box 772 City Hall Sta. Ne* York, N. Y. T4S Tdcfoa (tanoTanj* ZZZS-J. Weese Printing Company I JEFFERSON ST* JOLIET. ILL. »tropje. pri aoitu. Julio. G. Whm, poaloTodja ia ia^tmtaua^ Itamemj b tofiikt. Tiskano »IIITTgTlUVVVVVTTVVTVTVTl NAD 20 LET že izdelujem HARMONIKE ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najboljie. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljio skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo Številna oohvalna pisma iz vseh krajev iirom držav. V zalogi imam tudi najnovej-ie slovenske in druge PIANO ROLE IN plošče za gramofone Pišite po cenik. dobili vsak Pri meni boste muzikalični inštrument, mali veliki, za 'itlzko ceno. Blago razpošiljam po oeli Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom ANTON MERVAR Music Store (921 ST. CLAIB AVE. CLEVELAND. OHIO mimiJ DOMAČA ZDRAVILA. V zaJkofi Imam jodflas diisve, Knsjpovo Jetataovo kavo fa lmpor- isr.sss^Jss" DOMAČI ZDRAVNIK. PUlte po breanlačnl osnlk, v ks-toras Jo nakratko poelSMu rssfllna za kaj ss rabL V oenlku boste aaHl «o drugih koristnih urtiiu Fv»tiii«M»itninAiiiim VABILO NA PIKNIK KATEREGA PRIREDI DRUŠTVO SV. CIRILA IN METOD A st. 191 K. S. K. J. Cleveland (Nottingham) O. V NEDELJO, DNE 13. JUNUA N4 MOČILNIKARJEVI FARMI To bo prvi letošnji piknik na Moidimikaxjeri farmi. Važno za udeležence: Truck bo ?tal ob 1. uri popoldne na RifMeer Ave. in na 183. ce.^f. ddkod?r bo vr/^il v.*8ko uro izletnike brezplačno na piknikov ptipftor. ;[J i; < ST tem uljudno va^.mo na ta p.ksik vse člane« ice I naiega društvo. vse rojake (in je i iz Notringhama. bližnjega Coilinaooda in Sf. Clairla; dobro došls društva spedzioca h K. § K J. Pridite na naic prireditev, kar vam ne bo žal! Za v{Seieženee bo preskrbljeno z najboljšimi <4crep£i!i za želc-ien)e t* b*ak« sna«* $13.900.000.0«