Leto 1903 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos VIII. — Izdan in razposlan dne 31. januarja 1903. Vsebina: Št. 18. Dopustilnica za lokalno železnico od Larnbacha v Vorchdorf. 18. Dopustilnica z dne 20. januarja 190B. 1. za lokalno železnico od Larnbacha v Vorchdorf. Na podstavi Najvišega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi Njegovi milosti opatu samostana Lambach Celestinu Baum-gartnerju v družin z županom trga Lambach Francem Niederwieserjem in občinskim svetnikom Ignacijem Fuchsom v Lambachu, po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Lambach na c. kr. državni že-ležnici skupno uporabljaje delni kos proge državne železnice Lambach —Gmunden v Vorchdorf, ter industrijske železnice s pravilnim tirom od Vorch-dorla v Eggenberg. §• 1. Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživajo koncesijonarji v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti. §■ 2. Koncesijonarji so dolžni, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v enem letu računajo od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo. Da se bodejo držali gorenjega roka za gradnjo in pa da izvršč in opremijo železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dajo koncesijonarji zagotovilo, polo-živši 30.000 K varščine v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevala gornja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina. §- 3. Da izdelajo dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov. Ista pravica se podeljuje koncesijonarjem tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda še narëdé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi. §. 4. Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice (äloronlaoh.) 8 in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. I. (drž. zak. št. 238) in pa po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dadö morebiti v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih,' v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ ministrstvo za železnice. §• 5. Koncesijonarjem se daje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredé delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev. Koncesionarji imajo pravico s pogoji, ki jih ustanovi državna uprava, izdati prednostne obligacije, v nominalnem znesku 350.000 K, ki jih je obrestovati s 4 odstotki in vrniti v 76 letih. Prednostne obligacije, ki se izdajo, je oddajati po zaukazih, ki jih ukrene državna uprava. Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave. Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in pa za dotacijo glavnične reserve, katero določi državna uprava, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški. Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti k napravni glavnici, če privoli državna uprava v na-merjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré. Vso napravno glavnico je odplačati v času dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava. Družbena pravila in pa obrazci prednostnih obligacij, ki se izdado, ter osnovnih delnic, potrebujejo odobrila državne uprave. §. 6. Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah. Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in črno vojsko obéh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in prigledne zbore. Koncesijonarji so dolžni, pristopiti k dogo--, voru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opremnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripoma-ganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, dalje pristopiti k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče. Vsakikrat veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijo-narje moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi omenjene vrste, ki se izdadô še-le po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesionarje veljavnost tedaj, kadar se jim priznanijo uradoma. Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj te proge in na olajšila, dodeljena vsled tega gledé naprave, opreme in vrste obrata. Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe. §• 7- Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze. §. 8. Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obrana zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka. Državna uprava smé izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §.11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic. §. 9- Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila ves čas, dokler traja dopustilo, za račun koncesijonarjev država, in koncesijonarji naj upravi državnih železnic povrnejo stroške, ki ji res nastanejo vsled tega obratovanja. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarji. §• 10. Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), Vsakikrat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo v bodoče in bodo v državnem obratu, in to tak6, da bo imela državna uprava pravico, prosto do-ločevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih. §■ H. Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsak čas po nastopnih določilih: 1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let. 2. če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 1, tedaj je ob preračunu letnih’ čistih donosov z davki, dokladami ter drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški. Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od donosa. K tako najdenemu poprečnemu čistemu donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih donosov. 3. V zpaislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem koncesijonarjem kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti. 4. Ako bi se pa železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavku 2, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak letnini, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžbo z odobrilom državne uprave vzprejetih zajmov, prištevši tisto letnino, ki je potrebna za' štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država plača spredaj navedene letnine v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne koncesijonarjem rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente. 5. Državi se pridržuje pravica, da prevzame, da kadarkoli mesto koncesijonarjev sama plača zajme, vzprejete v dobavo novcev za dopuščeno železnico, v znesku, ki v času odkupa še ni poplačan po odobrenem razdolžnem črtežu; v tem primeru je odkupno rento, ki jo je plačati, znižati za terjatev v obrestovanje in razdolžbo oznamenjene zajmove glavnice in pa, ako pride tako, za tej terjatvi primerno kvoto pribitka, ki ga je v zmislu določil od- ' stavka 2 prišteti poprečnemu donosu. 6. Državi se pridržuje nadalje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati koncesijonarjem, plačati glavnico, ki je enaka znesku glavnične po štiri od sto na leto, diskontovane vrednosti teh plačil, računaje obresti od obresti, — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavka 2 v teh plačilih. V Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste 7. Po odkupu železnice in z dnem tega od kupa pride država, ko izplača odškodnino, predpisano v št. 1 do 6, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki z odobri-lom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagaj-nične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesionarjev, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, v kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odo-brilom državne uprave. 8. Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, ki se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave pri obči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom. V tej izjavi se določi: a) čas, od katerega se opravi odkup; b) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v založbo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo; c) znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 6), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja. 9. Državni upravi se pridržuje pravica, vro-čivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stanje imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi. Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja. Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzfcočujejo trajno obremenjenost. 10. Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti zato, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov. Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesionarjev in brez sodnega posredovanja v fizično posest prevzeti oznamenjene imovinske predmete. Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so od tedaj vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi. Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove. 11. Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 8) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo. Koncesijonarji so dolžni dati državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njihove strani. §• 12. Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojslva, vštevši vozila, -gradivne zaloge in.blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve v obsegu, povedanem v §. 12, odstavku 7. Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§. 11), obdržč koncesijonarji last pričuv-nega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih oziroma pridobljenih iz Kastne imovine, katera so si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po po- - oblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, | svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za predstoj-da té reči niso pritiklina železnice. , ništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustav- ljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, do-pustllu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne §. 13. .javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva ! dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za Državna uprava ima pravico se prepričati, da j železnice, ki naj se da brez odloga in veže družbo, je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh ! delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa od- §• pravijo. Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, Državna uprava ima tudi pravico, po odposla- ! da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svafl/ nem organu pregledovati gospodarstvo in sosebno rila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonar- , v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolž-jev, kakorkoli se ji zdi primerno, pregledovati, da se nosti> poprijeti zoper to zakonom primernih naredel» izvaja gradnja po projektu in pogodbi. ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe. Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor- Wittek s. r. krat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega (Slovenl»oh.) Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1903. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, runuinskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1903 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — hodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 It. Naročevati se je v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstraß e št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj. Kadar kdö kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 50 K desetletje od 1. 1879. vštevši do 1. 1888. . . 40 K . . , 1859. . „ , 1868. . . 24 . „ , , 1889. , , , 1898. . . 60 , . , , 1869. , , , 1878 . . 32 , Vseh pet desetletij od 1. 1849. vštevši do 1. 1898. pa stane . . . 180 K Desetletja , „ 1870. , , „ 1899. , stanejo . . . 120 , V izdajali drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. . . . 32 K . . , 1880. , , „ 1889. ... 40 . desetletja od 1.1870. vštevši do 1 letniki nemške izdaje se dobivajo Posamezn desetletje od 1. 1890. vštevši do I. 1899. 6" K. 1899. pa stanejo 120 K. 1849. za 4 K 20 h Letnik 1867. — h Letnik 1885. za . . 3 K 60 h 1850. » . . 10. 50 . » 1868. » • . . 4 a , 1886. . 60 , 1851. * . . 2, 60 , * 1869. » • . . 6 a , 1887. . 5 — 1852. • , 5. 20 . 1870. t . . 2 80 , , 1888. . 8 . 40 . 1853. a . . 6. 30 . 1871. 1 • . . 4 . 1889. . 6 1854. » . . 8. 40 , « 1872. . . 6 40 . , 1890. . 5 , 40 , 1855. * • . 4, 70 . * 1873. . . 6 60 . . 1891. . 6 1856. * . . 4. 90 . 1874. . . 4 60 , , 1892. . 10 1857. . . 5. 70. 1875. . . 4 , 1893. . 6 1858. 4. 80. 1876. . . 3 . 1894. . 6 1859. > . , 4. a 1877. . . 2 a , 1895. 7 1860. * 3. 40, a 1878. . . 4 v 60 , . 1896. 7 1861. 3. * 1879. . . 4 a 60 , . 1897. . 15 1862. » . , 2. 80 . 1880. a • . .4 a 40 . , 1898. 6 1863. 2. 80 . 1881. » . . 4 40 . . 1899. . 10 1864. . , 2. 80 , 1882. a . . 6 , 1900. . 7 1865. . , 4, „ 1883. a • . . 5 , 1901. . 6 1866. * - ■ 4, 40 . a 1884. a • . . 5 a a „ 1902. a • . 7 . 50 „ Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tistih cénah, kakor nemška izdaja. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celé niso dosli ali pa so mu došli nedc statni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tédnili naravnost pri c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole = 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (4/4 pole = 2 strani, stane 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.