162 ^A^                         Trije bratje
HRJpltt je očo. ki je imel tri sinore: Vida. firegorja in Jurija.    Siaovi so
"Wwi mn rasli kakor konoplja,  in ehn vefji so bili, tem vee so jedli.   Ali
=^   nlkod naj jim oče vzame hrane, ker ni bilo r hisi niti skorjiee krnlia.
?J4jLt Oee ni imel druzega nego staro leseno kočo in nektiliko malo zeinlje;
+y4- nu to mu ni bilo dosti,  da preživi sebe in svoje tri sinove.    Ker se
mn je vsaki dan  slabejše godilo,  začel je  premišljevati,  kako bi  si
pomagal, da bi m« bilo bolje.
Necega dne pokliee vse tri sinove k scbi in jim razloži fcalostno st&nje v hisi, rekoč, <Ia tako ne more dalje biti tor jira drazega ne preostaje. nego fla gredo po svetu, držeč se prislovi^e. ki pravi: s trebnliom za kruhom. Šp jim je dejal: ^Mladi ste in zdravi; lchko delate, in dela, kakor vera. sp ne bojito.1*
nOfc imajo pravo," rečc Vid, najstarejži in najraznmnojši izmcd bratov; ^zli casi so nastali, in o(cta bi izjedli, da ostauemo doma. Svot je sirok, hrani tisoee in tisočo ^judi, pa z božjo pomočjo prehranil bode tiidi nas. Kaj pravite k temu ?a
,.PraTo govoriŠ, Tide," reeota oba brata; idimo po svetu in poskusimo vsak svojo srečo.    Kdo ve, l-o nas kje sro«a ne i-aka?"
Kato so se takoj jeti Kpravljati na pot. Povezali so svoje stvari v robec, izprosili si v vasi kruba, vzeli slovo od očeta in odšli v daljni svet. Očp jp, milo zajokal, videž sinove odbajati ter prosil Bogi, da bi jim dal sre&o.
Bratje so šli, kamor so jih peljale oči, in dospoli so v neko vas, kjer so ravno nabirali vojake. Naši bratje se niso dolgo prpmisljevali, in npisali so se vsi trije v vojalce. Takoj so dobili vojaSko obleko m orozje, in skoraj bi jih ^lovek ne bil poznal, tako so itili lepi in snazni. Oee bi se bil zelo ra-doval. ako bt bil videl. kako lepo jim stoji vojaška obleka; radi bi se mu bili sinovi pokazali. ali to ni bUo možno, ker je biJo predaleč.
Xi dolgo trajalo  in  stali  so vsi trije pred son-ažnikom, ki je pridrl v ondotoo  doželo.   Najstarojši — \h\ — in  uajmlajši — Jurij — obne^la sta* se prav junaski  ter dospola do  velike  časti iu  postala  stotnika   (kapitana). Srodnji brat — Hrogov — bil je v tej zadevi   sirornak iu^sreča mu  ui bila ugodiia. Da-ai pogumen, vendor ai mogel dalje dospeti. ostaV jo veduo priproat. vojak  in njegova  brata  std se ga sramorala ter nista bowla nikoli ž njim občevati.
Necega dne je prišla vojska, v katerej sta nasn hraU sbižila, ceh) do meje sovražnikove dežele. Ob meji jo bila velika ri?-kar proko katere jo vodil velik most, katerega poloviea je bita srojina sovražnikovega kralja, a flroga pnlovica je bila domačega ki-alja. kateremu so služili nasi trijc bratje. Sredi mosta je stala stražnica za vojaka. ktular je stal na straži. da stopi vaiijo, ako bi deževalo, ali pa, če bi mu bilo premrzlo stati zunaj ob Imdem vremenii. Vojska, pričedši do meje, pcstavi stražo na mostu, da ondu stoji in pazi. AH vojak, kateri jo tu na mostu stal od jedenajsto ure do polnnoti. bil je do polunoči živ. a ko je o polunoči prišla sti'aža, da ga zameni, našla ea je na kosee raztrganega.   Kaj se je ž ijjim godilo,   nihče ni  znal  povedati: samo
gruza je izprefetela vsacega, kdor je ridel raztrgano Ifllo ubozeaa vojaka. In lakij jo bi]o vsako noč. Mnogo so ngiliali Ijndjij. kakii in laj, »li vsf je bilo zainan, nihč« ni mogel priti stTari na prsvo slwl. Kmahi se je to čndna st\-ar raznesla po vsem taboii) iu nolxldeu vojak ni vec hotel iti po noci na stražo. Kadar jf kralj o tem slišnl, zapovedal je. da morajo vojaki žrebati, in na kogar koli pade kneka, raora iti ua stražo brcz oilloga, drugafo w iuia (akiij usUvljili.
Osoda je lioteJa in Jrorka jo padla na Gregorja. Kako rou je bilo pri srei, leliko si misljte, otroei. Bal se je siromak, ker je dobro znal, da ne ostane pri iivljenji, ako se paatavi čez noe tjii na most na stražo, in aačel je misliti, kako bi se tega posla roiil. Šp! je fc bratom, ki so bili stotailri, in jim ptiTedal, knko nesrečen je tor da nima volje, da bi se dal kar tebi meni nifi raztrgiiti oil ponočue hndobe. Ali bratje. ki ga niso marali, rekli mu so, naj se ne boji, ker se mu ne bode nič zalega zgodilo ; in da bi ga že bolj opo-giimili, dali mu so jesti in piti, kolikor je hotel. Mislili m si, da ne ga bodo s tem uajlaže iznebili.   Gregor je jedol in pil,  koUkor je  mogel,  in kadar
11*
sc je dosfi napil,  imel jfi polno glavo pognma iu junaštva.   Poslovivši se oi bratov, fel jc na slražo-
Se m Ma ura jpdenajst. da je Gregor ože hil pri straži. Vsi vojati »> m mu čudili, ko so g* videli tako reselega in Hrabrega. Vzel j<- svujo pn&kot nabil jo in svojim tofarišcni ^letiko noi" želeč, odšel j<? na most. Tam se jo pustavil na slrjžo in dobro pazil. BUo je porsod tilio. samo TQ<ia v atra^ jc isumela. Zdajei, ku odbije ura dvanajst v bližnjern zvonikn, zat-elo je L2po3 mosta, kakor iz kake votle glubociue strasno šuineli in ropotati. Ta čude^ ropot se je bolj iu boij bližai stražnici, ki jc stala ua mostu. Gregorja primL
vojuk iz sovrainikovfi* ceto.
.Stoj! Kd« ^i ?"   zavpije
(rregor ter uže lnis^
s|iro3:iti puško.
,Ne stro-Ijaj !" odvik-in1 rau b\<r \ck, kakord*
lii iz reke siopal; nak«
nstroliš.
strali in gruu, da so m u «e lasje ježlli. Ali la-kuj mu pade nekaj na um. Zgrabi svojo pnžko  in jo
nainttri tjii, od   koder jo
liilo slišati. da pride ro-pot.   Ko   je taku stal  in pazil, uglcda
strasnega c\o\ eka i na-ptirjeuioi klo-
biikum na glavi in z de-hi>lo sabljo t
roci. ki se imi jb pribli-žaval. Ko ua-tančneje po-
gleda, viJi,
da je Lo šuiHcnjiim roke naravuosl proti Grcgorji ter se postavi pred njega.
nTelika areča za tcbu iu za mone," reče prikazeu, ^da si me sluJal tet niai astrffil; ivko h) bil nstrclU, raztrgal U te bil na drobne kosce, kakor seitt! to storil z vsakim vojnkom. kateri jo proil teboj stražil takaj na mostu, a uiti tebi niti raeni bi bilo odrešenja, kcr bi se btl moral 8e dolgo tukaj muSiti ifl! strašiti. A da bodeš znal, kdo sem, povem ti, da »i ti moj rešitelj. Bil scm ujega dul vojskovoilja necega kralja; temu kralju sem se bil izneirrf« tor storil, da ga j« premagal dragi fcnvlj iu to na ravno tem mostu. Kralj spoznavši mojo nesvootobo, in vidcč. da si'm se pridnižil z ujegovo vojsk« njcgorau« neprijiitdlju, nkld me jc v vodo pod ta most, ua k&terein seift se uiu bil iznevciril.   Od tistega iiasa prebivam pod  teni inostom,  iu da me
i i rcirur slu«a in n& ustreli, nego niifno čakii* ksij bodti jz tcga. Strah. 9 sabljo v rofi koraka pol»-goiuassibiuJl
165
«
nisi ti danes refcil, bil bi šp dolgo dolgo zaklot. Zato se ti zahvahijcm in ns n>m. 8 čim bi te dostojno pla&il; an. kar imam, tn ti dam. ter se nadojain> ila ti bodp koristuo in boš jpdenkrat veliko slavo dosegel. Dobro tedaj ponmi-ila aikoniur niti besedice ne zineš o tem, kar ti bodem podariL ker drugačL lii li bilo vse to zaman. Prvi dar, ki ti ga darujein, jc la remen." T« ivkai. odpaše si pas in ga podari firegorju. kattri jo stal pred njim, kakor lespn panj in kakor bi ne liilo uiti kapljke krvi v njem. _Ta pis ima veliko moč v sebi: kadar koli sc '/. njim opaieS in refeS: Jaz želim tmn biti! taktij liodeS na tiatem mestu. kjer si želiiS biti."
.Drngi dar je ta klobuk." To rekH, vzel jc svoj žiroki klobuk t glave in ga dal tirpgorju. ,,Ta klobuk," refc daijo., ^inia t« veliko moč v -fbi. da kadar koli reef-s: Toliko tisoc vojakov želim iiaeti, takoj jih boš imcl int sebi iu storili ti bodu vse, kar jim naložiž."
^Tretji dar," reče zakJeti, je ta mošnjieek. Tudi on ima to voliko mo6 t aebi, da li bo dal noTCCT (denarjev), kolikor koli jih laželiš, ako jo le malo izteppl"
Kn jc siromak Gregor rse te stvari dobru spravil, izginil je zakleti vojafc izpred njcsa, da ni bilo o njem ne dnha ne slnha.
Kmalu potem je ndarila nra jwliio po puJimoči in nažoga Uragorja je zamenil dmg vojak na slraii. Ta se ni malo zafndil, ko je uglfdal Oregorj* živega, zdravega in vcselega. Začel ga jo izpra&vati, kaj je videJ iu slišal; ali Gvegor rau je odgovoril. ?.akaj ui sam prišsl 11» str&io. pa bi liil vso ridel in slišal. To rekši, odSeJ jo veselo t svoje stanovanje. Tn so ga ubstopili od vseb straiii lovari&i vojaki ter ga izprasevali. da jiro siromak Grcgor niti od^ivaviat.v ai mvvgel. V ?s«Bi s«tM« se drazftga fli g\>vovilo nego o (Ue.g<n:jii kakšen korGnjak jp. iu to je slišal tndi kralj t^r poslid po njega. da iafl povp, kaj se je na mnrftu godilo. ko jc bil on na 8ti"aži. AJi (iregor tudi kraljn ni tiotol ničosar pi>vi.^laH. kaj je doživpl na mostu 6no noi-, ko je stražjlf kpr dobro si je bil zapomnel, da aiu je zakleti rojskovodja zaljranil o teiii pripovcdorati bodi si komur koli. Zatorej je dejal kraJju. da ni nič posebnpfr« videl niti »iišal. Kralju se ,je to zel6 cudno ?.iielo, ali veudcr g& ,je ii[«i8til inirno izpml selio. Zdaj ,jc šel Gregor naravnost k sTOJima bratoma. T# dra sp niata inugla dusti načuditi. kadar sta ugledala Virata Gregorja ziirega pred seboj; jela sta ga izprsSerati, kuku jp. tn mogoče, da je ostal pri živ-ijunji in ga ni raztrgula lnidoba. (iregor je mol&il, ter samo to rekel, dii jima bode nekaj povedal in khko bndets srefna, ako badeta le hotela. BraW privolita t tn in Grpgor si posadi klobuk na glavo. opašo sebe in brato 8 pasom tor rcie, da vieli biti daleč dalef v tnjoj zemlji, kjer so so raTno toj-skovali z liudun soin-ažnikora. Jedva je to izrekel, bili so uie vsi fcrijo * injej 7.emlji, kjer so »i kupili kvasni), bogato obleko, kaknršno imajo generalii ler so otiSli k ondutncmu kralju.
aKaj l»i radi ?" vpraša jiJi kralj.
Urata Vid in Jurij sta bila vsa osupela (*r nista zoala, kaj se godi ž njinia. zato ata ludi utol^la. A (iregor rečo kra]ju: ^Mogoeni kralj ! priSH smo k tebi, da nas vzanteš v svojo sluzbo tev m ti ponudijno kot gem-Tali-islnžili ti bodemu zvosto in verno.
166
Kralju je liila ta ponudba zelA po godu, ker je rarno potrebova! <lobcj)^H gener&lov, zatorej jih je takoj Tzprijel v stojo sluzbo in jim 11nl07.il. da gnijls.r z njcgoTO vojsko proti silnemu sovrainiku. liregor odgovori na to. da lijemn, in ujegoriroa bratoma ni treba nabeDe. vojske,  rojska naj ostano donia, k&J on in njegora brata liodo tudi brez Tojakov  premagali  sovražniko™ i-eto ba<M mu jo potolkli do posl«lujega muža.   Ya so se smijali iiregorjn na te bfe-f scde, mislci,  da ni pri zdravej  pameti,  ;i pnatili  so  ga, da dela po STOJsifl volji in po sTojcj neumnej glavi.                                                                  ,^B
Gregor si dene svoj  Siroki klol.uk na glavo in teie:  .Štirdeset tuo^p vojakov  naj  pridc takoj  in nsj potolJe  sovražuikovo  vojako do poalednje^l moža!" Jedva jc to izgovoril, nže je stala pred njim silna vojska: tu je bifoi
Tse polno pešcev, kunji-
kov. topni-čarj^v in mz-ličnili dnigili Tojakov.
Kraalu so se udarili s sovražnikoin
in niii po-
tolkJi vscnji'-
govt1 vojake.
Kaiiar   ji'
kralj slišul. i]:\ je aovmžnit prcmagan in
je njcgova »mja rešona
sovražniko-
vega nasil-stva, zelo se je vzradoval in takoj  po-
klical tire-gorja v svojo
palaio.  Ko-
(ircgor stoja,,-
pred kralj^
objame gn
kralj in w>
ruu prisr6no
zabvaluje. V
znamenje
svojc velikft
livaliv.iioatj J
mn ji> dal
roko svojtt
hčere in i/0,
lovicn svo-
jGjra fcraftest-,
va. n  flrug<|i
poliivico   miij
]k obljnbil jjol
svojej smrtLJ
Oregor se j«
za vsc to
kfuljti prar
tcpu zabvali
ti-r gv prosiljj
ilaliidal roW
kraljičine in pol kraljoatva njegovemu najstiirejš*'mu bratn Vidu. a kraljcstvoj katoro si je pridobil od svoje-ga sovražaiku. naj bi podaril njfgovomti n&j^ uilajseuiu bratu Juriju. (Jre^or je Bkrbcl le za svoja dva brata, ila bi bjta firtictiji iii zadovojjmt; bil je mnogo boljsi od njiju. ker tako volikp dobrot^ nista bila zasluzila.
KraJju je bilo to po vnlji. in kt?r tndi njogova ln"i l/'mu ni ogovarjafcu dal jo je kralj Vidu, a prisvoj^uo kraljostvti ji1 ilobil Jui'ij. (irogor pa je'od$d po svetu, da se ondn nekj& poiuidi dru/.imiu kmlju v službo, ki se je tudj vojskoval s 8Yujiin sovraiinikoiii. Ker jc lndi tciuu kral.jii, kakor puprejšnem^ potolkel sorražnika, dobil je v dar kraljevo hčer in dvo kraljestvi, njego^j domače in   osvojeno sovražnikovo.    Taku ji;   biJ Oregor zdaj zelo ini
167
sosi'd svojih dvoh bratov, Vida in Jurija. Vesclilo ga je. da so postali vsi lako srcini. Ali hrata sta mu zaridala toliko bogastva in toliko moSi, zato st» ji-la premisljpvaii, kako bi se ga iznclrila. Dngororila sta sc. da ho&ts nanj mlariti z veliko Hijskn;  knkor sla se (logovorila,   tako sita tndi kmaln storila.
Tii je brata Gregorja zelo razjezilo. Vid«. kako sta mu hrata nehvaletaa za njegove obile dobroto, dpjal jo: ^Komur ni svctovati. temu tudi ni poma-gati." Koj poteiu jo vzel svoj žiroki klobnk, dojal ga je na glaro in zapovedal; nSto tiso( rojakov oaj prid^ takuj iiad moja soTraznlka !u Kakor jt< zapoTcdal, tuk6 f» je- zgodilo.
.Vojsko, katoro ridite pred seboj, potolcite, samo kralja rai varujt*, in prjpeljitc živa k raeai," zapovalal jp (irpgor. Kakor ji< ukazal, izpnlnilo ae je vsft. Njegova vojska je pobUa sovražnika in kiualn 8ta bila oba ujegova Imta pred njini. liregor jima re«>: ,Sikoli t>i si ne bil misli), da se rzdig-ueto proti svojoniu lastneinn tiralu in mi toliko mojih dobrot povraeta 8 tak6
prrtira dpjanjnra. Hotel scm, da bi bila srečna in slavna, ali zdaj »idim, da tega nilciik«!' ne z«slnži[,i. Zdaj «ta v niojffj nici; leliko bi se maSževal, a!i tega noCcm storiti. ker ni" ŽPlirn vajinp krvi: ali kraljostvi vondor np ilobita vef nazaj. [)al vamii lioclcin jodno !rraši'ino, nndu živita in gospodarita." To rekS, dal jiraa jc obilo denarjov in zapovcdal sTojeiun slugi. <la ju odvrde v njiju gtašHnii.
Kralj (iregor ,je ždruiil nbe kralji>stri svojih bratov s svojim in je vladal arečnn in zadovoljnf). Da I« mu liila s,m.& popolna, Sel je po svnjcga starega otcta in ga pri]ieljal v- Sveteropr<>žni',j, kraljcrskcj koiiji v svojo palaf-o. Lchko si mislitn. otroci. kako je t« starega. uže oueraoglcga ok'ta razveselilo. Žirel jc pn arojem dobrem in hvalDŽnem ginii, in »vojej plemeaitej sinahi brez vssh skrbi še mnogo let, in Iv ni šg umrl, živi še dencs. in tako tudi njegori trijo sinovi: Orfignr. Vfd in Jurij.                                                         Ć.