4. SKLEP Tuje izkušnje o uspešnosti določenega herbicida lahko bolj ali manj uspešno pre- nesemo v naše okolje le, če uporabljamo listne herbicide in poznamo vpliv na ple- velne vrste, ki jih hočemo odstraniti. Težje paje tuje izkušnje prenašati v naše razmere pri uporabi talnih herbicidov, ker moramo pri njih upoštevati vrsto dejavni- kov. Zato v poskus nismo zajeli listnih herbicidov, ki se v naših drevesnicah naj- večkrat uporabljajo in katerih raba ni vpra- šljiva, če jih uporabljamo medvrstično ali v času, ko sadike ne rastejo. Med uporablje- nimi talnimi herbicidi sta izstopala dva, in sicer Kerb in Caragard. Najbolje sta vplivala na plevele, odstotek zapleveljenosti je bil pri drugem popisu le O do 30% (na kontrol- nih ploskvah 5 do 100 %), istočasno pa nista škodljivo delovala na sadike. Manjši odmerek Devrinola in Simazina je mogoče uporabljati še za v. jesen in bukev. Pri odločanju za uporabo talnih herbici- dov pri presajenkah listavcev so nam ome- njeni poskusi nakazali možnost izbora za lastne potrebe, glede na problematiko, ki jo imamo v lastni drevesnici. GDK: 904 (43) THE POSSIBILITIES OF THE APPLICATION OF SOME SOIL HERBlClDES lN FOREST NURSERlES WITH TRANSPLANTED DECI- DUOUS TREES Summary The application of foliar herbicides for trans- planted deciduous trees is a more or less established method in Slovene forest nurseries, especially if they are applied interlinearly. The situation is quita different with soil herbicides because through soil they also affect seedlings. Consequently, their use is delicate and the effects are hlghly dependant on ecologic factors. ln order to establish suitable soil herbicides for transplanted deciduous trees in certain environ- ment, a test with transplanted trees of the Euro- pean ash, the sycomore and the beach was started in the Muta nursery. The following ground herbicides were applied: Sinbar, Sencor, Devri- nol, Simazin, Goal, Kerb and Caragard. The herbicides applied had different effects on seedlings as well as on weeds yet the differences between herbicides were smaller as regards the effect on weeds than that on seedlings. All of the herbicides had good effect on weeds. The seedlings of the European ash we re slightly more resistant than those of the sycomore and the beech. The worst results were evidenced with Sencor and Sinbar herbicides which affected the seed- lings in more or less all sample plats. According to results, Kerb and Caragard, which did not affect the seedlings in any of the sample plats and at the same time had a very good effect on weeds, proved to be the best. Gozdovi in gozdno gospodarjenje v deželi Nordrhein-Westfalen (ZR Nemčija) Janez POGAČNIK* UVOD V prispevku bi radi predstavili problema- tiko gozdov in gozdarstva v pokrajini Nord- rhein-Westfalen, s katero se je na ekskurziji sredi leta 1989 seznanilo šestnajst goz- darskih strokovnjakov iz Slovenije pod vod- stvom prof. Mlinška. Strokovni program je bil odlično pripravljen, saj je obsegal presek * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Mikloši- čeva 38, YU· 94 G. V. 2190 najznačilnejših predelov pokrajine z zelo pestro problematiko. Gostitelji, ki so že obiskali slovenske gozdove, so se izjemno potrudili. Pri strokovnem delu programa so poskrbeli za bogato pisno gradivo in litera- turo. V program so vključili tudi nekaj ogle- dov kulturnih značilnosti dežele, v večernih urah pa so pripravili tudi več družabnih srečanj, na katerih so se prirediteljem pri- družili še drugi gozdarji. Spoznanja z ekskurzije so v prispevku strnjena v nekaj tematskih poglavij. Pri tem -1 so nekoliko obširneje predstavljena tista področja, ki so za nas najbolj zanimiva. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem nemškim kolegom, ki so skrbno pripravili strokovni program in bili tudi zelo gostoljub- ni. Posebna zahvala velja tudi prof. dr. Dušanu Mlinšku za pripravo in vodenje ekskurzije ter njegovemu pomočniku tov. Hubertu Dolinšku za brezhibno prevajanje. 1. SPLOŠNI OPIS GOZDOV V DEŽELI NORDRHEIN·WESTFALEN Dežela Nordrhein-Westfalen je ena iz- med devetih zveznih dežel v Zvezni repu- bliki Nemčiji. Ima 880.000 ha gozdov (26- odstotna gozdnatost}. Ta dežela je tudi za nemške razmere zelo naseljena, z mnogimi velikimi mesti (Dortmund, Essen, Koln itd.). Zaradi zgodovinskega razvoja ima ta de- žela v ZRN največ zasebnih gozdov, in sicer kar 67% (v ZRN le 45%) in najmanj državnih gozdov, to je deželnih in zveznih (15%, v ZRN jih je 45%). Ostali gozdovi (18%) so korporacijska ali mestna last. Pri 99% lastnikov (41% gozdne površine) so posestva manjša od 50 ha (povprečno 12 ha). Ocenjujejo, da je smotrno gospodarje- nje mogoče, če je posest večja od 350 ha. V deželi je 45% gozdov listavcev in 55% gozdov iglavcev. Njihova starostna struk- tura je neprimerna, zlasti pri iglavcih, saj je preveč mladih gozdov, ki so nastali v povoj- nem obdobju. Zato je povprečno tudi nizka lesna zaloga (156m3/ha). Računajo, da bo ob izravnanih starostnih razredih lesna za- loga 195m3/ha. Tekoči prirastek je 6,1 m3/ ha, pri opisanem stanju gozdov pa načrtu­ jejo etat 4,3 m3/ha. Gozd vrednotijo kot prvino naravne kraji- ne. Njegovemu ekosistemu zaradi visoke stopnje stabilnosti, prožnosti in regeneracij- ske sposobnosti pripisujejo velik pomen za vse sosednje ekosisteme. L. 1979 je de- želni Zavod za ekologijo, razvoj krajine in urejanje gozdov kartiral gozdne vloge in ugotovil, da ima 43% gozdne površine izjemno poudarjene »splošne<< vloge, ki vplivajo na obliko gospodarjenja, ali pa jo celo narekujejo. Tako ima v deželi izjemen pomen za vodo okoli 180.000 ha (21 %) gozdne površine, za podnebje 47.000 ha (5 %), zaščitna vloga zaradi imisij (v njih je 2-10-krat večje odlaganje), proti hrupu itd. je močno izražena na 170.000 ha (20%), zaradi varovanja zemljišč pred erozijo je izločenih 15.000 ha (2%), poudarjeno re- kreacijsko vlogo pa ima 115.000 ha (13%) gozdov. Vrednost gozdov cenijo na 22.000 DEM na ha. Blagovna proizvodnja je okoli 2, 7 milijona m3 in pokriva okoli 50% domače porabe v predelavi lesa, kjer je zaposleno 116.000 delavcev. Lastniki gozdov sami opravijo gozdna dela za 1000 delavcev, v gozdarstvu pa dela 2240 delavcev (l. 1985). Umiranje gozdov je od l. 1983 v ospredju programa varstva okolja. V zadnjem deset- letju vsako leto posekajo pribl. 772 ha gozdov zaradi različnih posegov, hkrati pa na novo pogozdijo 735 ha. To pa ni enako- vredno, saj gozdovi izginjajo tam, kjer imajo pomembnejše vlogo, gozdnatost pa na- rašča v hribovitem delu dežele, kjer pogo- zdovanje s smreko prinaša dodatne ekolo- ške in krajinske težave. Pomembna je škoda zaradi gozdnih požarov, snega in vetrolomov ter divjadi. Vse večji nemir in spori v gozdu nastajajo zaradi velikega navala ljudi v gozdove. 2. VAROVANJE GOZDOV IN POMOČ GOZDARSTVU Zakonska podlaga za gospodarjenje z gozdovi je Deželni zakon o gozdovih, ki določa, da morajo zaradi pomena gozdov za okolje, še posebej pa zaradi podnebja, čiščenja zraka, gospodarjenja z vodo, rodo- vitnosti tal, krajinske podobe in rekreacije prebivalstva, kakor tudi zaradi narodno-go- spodarskih koristi vešče negovati gozdove in jih trajno izboljševati ter krepiti. Veliko število majhnih posestnikov rabi strokovno pomoč, ki jo daje gozdarski upravni organ z nasveti, navodili ali delovno pomočjo. Svetovalna služba in navodila so za last- nika brezplačna, delovno pomoč pri prevze- manju določenih del ali vodenju gozdar- skega obrata pa lastniki plačajo. Pri vlaga- njih dolgoročnega javnega in širšega pome- na, ki kratkoročno ne vplivajo na uspeh gospodarjenja, so gozdni obrati deležni tudi državne finančne pomoči. Take denarne spodbude so za pomoč: G. V. 2/90 95 - pri gojitvenih delih, in to zlasti pri pogozdovanju z listavci ali negi mladih gozdov (do 80%), - pri blažitvi umiranja gozdov v okviru programa za te namene, - pri ukrepih za gradnjo poti (do 50%) in urejanje gozdov, - pri nakupu zemljišč po programu za Porurje, - pri naložbah v mehanizacijo, - pri upravnih stroških združevanja zem- ljišč, - pri spravilu s konji {3 DEM/m3), - pri zaščiti lesa. Gozdni obrat dobi za tehnično pomoč redno mesečno P!?-čilo, za storitve pa tedaj, ko je delo opravljeno in so obračune potrdili lastniki. Posredno lahko štejemo k finančni po- moči tudi za gozdne posestnike brezplačno rastiščno kartiranje, kakor tudi udeležbo pri zavarovanju gozdov pred požari. K temu lahko prištejemo še gozdarske raziskave ter zastopanje v združenjih ali organizaci- jah. Tako je znašala neposredna in po- sredna pomoč l. 1981 29,691.000 DEM, leta 1985 pa že 50,1 02.000 DEM { 40 DEM/ ha). 3. ORGANIZIRANOST GOZDARSTVA Organiziranost gozdarske službe prav tako usmerja deželni gozdarski zakon. Mi- nistrstvo za okolje, urejanje prostora in kmetijstvo v Dusseldorfu vključuje gozdar- stvo z dvema direkcijama: eno v Bonnu za pokrajino Nordrhein in drugo v Munstru za pokrajino Westfalen- Lippe. V deželi je 45 državnih gozdnih uprav s povprečno po- vršino 19.566 ha. Poleg državnih gozdar- skih uprav je še 72 gozdnih obratov, ki gospodarijo z veleposestniškimi, občin­ skimi in korporacijskimi gozdovi ter z več­ jimi kompleksi zasebnih gozdov. Organiza- cijske oblike so številne zlasti zaradi raz- drobljene zasebne posesti - delujejo npr. gozdnogospodarske zadruge, zveze goz- dnih obratov in razne skupnosti. število raznih tovrstnih združb se je v zadnjih petnajstih letih potrojilo. Gozdna uprava se deli v revirje, ki v družbenem sektorju merijo prib!. 1 000 ha, v zasebnem pa 3500 ha. 96 G. V. 2/90 Gozdna uprava mora predvsem: - z gozdarsko tehnično službo pomagati z nasveti in navodili gozdnim posestnikom, urejati delovno in denarno pomoč ter go- spodariti in UJlravljati z državnimi gozdovi; - nadzirati izvajanje zakonskih predpi- sov; - skrbeti za nego krajine in varovanje gozdnih vlog; - uveljavljati napredno gozdno gospo- darjenje v vseh gozdovih. 4. ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO V zadnjem desetletju je pri raziskovalnem delu v ospredju problematika s področja novih poškodb v gozdovih. V raziskovanje se vključujejo številne ustanove na zvezni, deželni in regionalni ravni, ki niso medse- bojno povezane, vendar več ustanov upo- rablja iste objekte opazovanja. Tako so v gozdu porazdeljene raziskovalne postaje, ki so bogato opremljene s sodobnimi napra- vami. V krajših intervalih spremljajo spre- membe različnih procesov v tleh, okolju in rastlinah. Obiskali smo postajo v Eggege- birgu, last Zavoda za varstvo pred erozijo dežele NRW iz Essna. Videli in spoznali smo: 1. Vzgojo sadik v komorah {rastlinjakih), kjer umetno vzdržujejo različne podnebne razmere in tudi različne stopnje onesnaže- nosti zraka. Posebej opozarjajo na zahtev- nost kompleksnih raziskav. 2. Železno konstrukcijo, ki omogoča ra- ziskovalcem dostop do krošenj in vrhov dreves. Na ploskvi vzporedno potekajo ra- ziskave s stacionarno opremo, proučujejo fotosintezo, dinamiko prehranjevanja, vplive različnih dejavnikov, tudi dejavnikov onesnaženja, odlaganje suhe snovi, veza- nost vode v tleh, hitrost vetra itd. Pomem- bno mesto imajo raziskave zaradi kislega dežja. Rezultati kažejo nesporno poveza" nost med nekrozo iglic in pomanjkanjem magnezija v tleh. Obstaja nevarnost pove- čanega kopičenja škodljivih snovi v tleh (težke kovine), ki bi jih voda počasi spirala in odnašala v območja zajetij pitne vode {RICHTER 1987). V ospredju so tudi razi- skave o vplivu ozona. 5. NARAVOVARSTVO IN UREJANJE KRAJINE V skladu z zakonodajo imajo v deželi uveljavljene različne kategorije varstva kra- jine oz. narave: - narodne parke, kjer je določeno polno varstvo; - naravne rezervata, v katerih gozdar- ska zakon9daja prepoveduje gospodarje- nje; - naravovarstvena območja, kjer je gozdno gospodarjenje dovoljeno; - krajinske parke, namenjene predvsem razvoju turizma, v njih kmetijstvo in gozdar- stvo nista omejena; zavarovana so tudi posamezna dreve- sa, gozdarji za njihovo vzdrževanje dobijo denar od države. Okoli l. 1800 so zaradi opustošenja go- zdov v deželi ostali naravni le še relikti gozdnih združb. Na površinah opustošenih gozdov so nastali umetni gozdovi iglavcev (smreka, bor) z vsemi posledicami. Že l. 1930 se je porodila zamisel o izločanju celic naravnega gozda, ki pa se je obnov- ljena začela uveljavljati po l. 1970. V te celice vključujejo naravne stare gozdove, v katerih ne gospodarijo redno, pač pa jih uporabljajo kot študijski objekt za sodobno ekološko gospodarjenje. V deželi je izloče­ nih 57 celic, ki merijo 2-5 ha (skupaj okoli 1000 ha), in sicer tako, da dobro predstav- ljajo različne gozdne združbe, rastišča in tla. Celice so v državnih gozdovih in so praviloma v jedru ograjene, da bi izločili vpliv divjadi. Ekologi in naravoslovci razi- skujejo jedro, gozdarji primerjajo pojave na ograjenih in neograjenih površinah. V celi- cah naj bi dobili pragozdno obliko, kjer bi bila zagotovljena večja pestrost rastlin- skega in živalskega sveta, ohranili pa bi tudi avtohtoni genetski fond. Od l. 1970 je na deželni ravni osnovan Zavod za ekologijo, krajinsko načrtovanje in urejanje gozdov. Urejevalci imajo tu ve- liko besede. Za urejanje gozdov skrbijo na devetih območnih upravah. Ureditveni načr­ ti so podobni našim -vsebujejo kratek opis, tabele in karte (pedološka, rastiščna, se- stojna in ciljna karta razmerja drevesnih vrst). Za okvir jim služi gozdarski prostorski plan, ki temelji na karti vlog gozdov in osnovnih podatkih o stanju gozdov, ki so zbrani neodvisno od gozdnogospodarskih načrtov. Za manjšo zasebno posest načrti niso obvezni zaradi gospodarjenja, pač pa zaradi obdavčitve spremljajo osnovne gozdne fonde in donose. Z načrti predpisu- jejo tudi ukrepe, kot so premene nekaterih gozdov, urejanje dolin ob vodotokih (krče­ nje), povečevanje pestrosti drevesnih vrst itd. Zaradi močnega ekološkega gibanja go- zdarji zgubljajo vpliv na občutljivih, krajin- sko in prostorsko pomembnih območjih. Vse bolj si prizadevajo, da bi v prostoru izločili razne biotope. Tako naj s področja te problematike omenimo primer urejanja vodnega zajetja v območju gozdov, ki smo si ga ogledali na gozdni upravi Hurtgen- wald. Zajetje (25 milijonov m3) vode oskrbuje s pitno vodo tudi del Nizozemske. Varstveni režim je zelo oster- v stometrskem pasu okrog zajetja je zadrževanje ljudi prepove- dano. Pri izkoriščanju gozdov ne smejo uporabljati strojev. Zaradi onesnaževanja vode z listjem listavcev bodo obrežja zasa- dili z iglavci. 6. PROPAGIRANJE GOZDOV IN GOZDARSTVA Gozdne uprave imajo mladinski gozdar- ski dom (Jugendwaldheim), ki je praviloma v bližini vasi na robu gozda. V njem prirejajo štirinajstdnevne tečaje za šolsko mladino. Dom vodi mlad gozdar 4-6 let, nato ga zamenjajo. Domovi so prirejeni za večte­ densko bivanje in učenje ter opremljeni z ustreznimi učnimi pripomočki. Vsaka gozdna uprava ima tudi tiskan prospekt, na katerem so na kratko pred- stavljeni osnovni podatki o gozdovih in gozdni upravi. Izdelan je na kakovostnem papirju in opremljen z izbranimi barvnimi ali črno-belimi fotografijami. Prospekt pravi- loma meri 21 x 42 cm, a se zloži na format 10,5 x 21 cm. V gozdovih so posebnosti opremljene z obvestili in tablami. Prav tako naletimo na več opozorilnih tabel in tabel za usmerjanje raznih vrst obiskovalcev v gozdu. Upravni organi tudi na deželni ravni ti- skajo različna popularizacijska gradiva (pla- G. V. 2190 97 kati, nalepke, posterji, prospekti, brošure) o problematiki gozdov. Izdelali pa so tudi serijo broširanih navo- dil o varstvu in negi gozdov- opise različnih opravil v gozdu. Ta navodila so namenjena zlasti lastnikom gozdov. 7. REVITALIZACIJA POVRŠINSKIH RUDNIŠKJH KOPOV Premogovništvo je tradicionalna panoga v Porurju in Westfaliji, ki odločilno vpliva na življenje ljudi in preoblikovanje pokrajine. Obiskali smo dnevni kop rjavega premoga v Sophienhohe, ki je last velikega podjetja Rheinbraun. Podjetje Rheinbraun je eno izmed naj- večjih v ZRN in ima blizu rudnikov tri velike termoelektrarne, ki proizvajajo 20% vse elektrike v ZRN. Vseh zaposlenih je 16.450, od tega 300 na gozdni upravi. Letno name- nijo za varstvo okolja milijardo DEM, za obnovo gozdov pa le trideset milijonov DEM. Vsebnost žvepla v zraku pa so Skrbno varovano staro drevo hrasta 98 G. V. 2190 zmanjšali na polovico z zakonom dovolje- ne. Na dnevnem kopu v Sophienhohe so začeli delati l. 1978, danes pa že obsega 5 km x 2,5 km površine. Ker se 40 m debeli sloj premoga začne šele v globini 160m, je treba odkopati in odstraniti velike količine krovnine. To delo opravljajo s stroji, vsak izmed njih izkoplje dnevno 250.000 m3 ma- teriala, z njim pa upravlja samo pet ljudi. Odvečni material sortirajo po kakovosti, iz njega so oblikovali 160m visok hrib, širok približno 500 m in trenutno dolg nekaj manj kot 2 km, ki je v celoti pogozden. Dosedaj so preoblikovali 22.000 ha površja in prese- lili 25.000 ljudi. Morebitna nahajališča pre- mo~a se razprostirajo na območju 2500 km , vendar iz socioloških in političnih raz- logov vseh zalog ne bodo izkoristili, saj so tu tudi velika mesta, ki jih ni mogoče razse- liti. Dnevni kop v Sophienhohe bodo izčrpali v približno štiridesetih letih. Pri revitalizacijah dnevnih kopov skrbijo za to, da oblikujejo površinski odnos med gozdom in ostalim prostorom v razmerju 50:50. Načrtujejo oblikovanje večjih vodnih Ročno olupljena debla, oštevilčena in zložena na kupe površin (za rekreacijo) , gradijo ceste in druge naprave in sploh skrbijo za pestrost pri oblikovanju nove krajine . Pri snovanju gozdov na opuščenih rudniških kopih poskrbijo za revitalizacijo na sodoben način - s predkulturami in mešanico različnih listavcev v različnih legah, še istega leta, ko je zemlja nasuta. Pri tem pazijo, da enakomerno po površini 2m na debelo nasujejo mlajše sedimente eolskega, reč­ nega ali ledeniškega porekla. Osnovanje hektarja novega gozda jih stane 140.000 DEM, stroške pa jim povrne- jo. Gozdove negujejo deset let, nato jih predajo državi in za ha zemljišča iztržijo 10.000 DEM. V nove gozdove se življenje vrne izredno hitro. K temu je pripomoglo skrbno načrto­ vanje vse krajine. Tako je na 1000 ha gozda oblikovanih 30 umetnih jezerc, 2% površine je prepuščene naravni sukcesiji, 3% površine pa je namenjene travnikom in jasam. Za gozdno živalstvo skrbijo tudi s selitvijo mravljišč, saj mravlje precej prispe- vajo k naselitvi in širjenju gozdnih zelišč . Novi gozd ekološko še ni gozd, saj tlem močno primanjkuje humusa, a je po osmih letih horizont A debel že 3 cm. V tem času pa se v novi gozd naseli 60-70% gozdnih Za rekreacijo urejena gozdna jasa ptic in vsi sesalci. V tleh obnova življenja poteka počasneje. Zanimivo je, da so tu odkrili dosti več hroščev kot v naravnem gozdu. Da imajo pri revitalizaciji površinskih ko- pov bogate izkušnje in tudi uspehe, smo videli pri ogledu gozdov, osnovanih v l. 1920-1940 in 1951-1959. Nekdanje plitve površinske kope, ki so jih zravnati in zasa- dili, danes na površini 600 ha poraščajo mešani gozdovi. Zaradi visoke ravni talnice in značilnosti tal gozdovi bujno uspevajo, pa čeprav je padavin samo 650 mm na leto. 54 let star bukov sestoj s primesjo hrasta tako presega tablične podatke o lesni zalogi za l. bonitetni razred kar za 170%! Bukove, hrastove in borove sestoje bodo gojili še naprej. V 30-351et starih topolovih predkul- turah pa so že začeli s premeno s hrastom, kajti topole je začela napadati gniloba. Le zdrave nasade bodo ohranili do 50 let starosti. 8. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V OKOLICI MEST V gosto naseljeni Westfaliji, največjem industrijskem območju v Evropi, je pritisk G. V. 2/90 99 i na gozdove v bližini mest izjemno močan. Ogledali smo si upravo Konigsforst blizu Kalna, ki ima 3750 ha družbenih gozdov, v katerih je vsako leto 7,500.000 obiskoval- cev. Temu so gozdarji prilagodili gospodar- jenje z gozdovi. Vzgajajo zelo pestre go- zdove. Sestoje iglavcev s podsaditvijo bo- gatijo z listavci, pri gojenju sledijo dolgim proizvodnim dobam, puščajo izjemna dre~ vesa in podobno. Načrtno opremljajo go- zdove za razne dejavnosti. Zgrajenih je že 50 km sprehajalnih stez (13m/ha), 60 km jahalnih poti (16m/ha) in 120 km gozdnih cest (32m/ha), gradijo prostore za pikni ke in parkirišča. Revirni gozdarji vodijo posa- mezne skupine, sicer pa se obiskovalci gibljejo po oznakah v gozdu. Delo v gozdu opravljajo s kvalificiranimi delavci, les zbi- rajo do vlak s konji, sicer pa uporabljajo le traktorje s širokimi gumami. Obrtniki, ki praviloma spravljajo les, morajo plačati ka- zen 1 O DM za vsako poškodovano drevo in morajo vsako rano premazati z zaščitno pasto. Uporabniki jahalnih poti plačajo za vzdrževanje poti 80 DEM za konja. Gozdarji opremljajo gozd za rekreacijo po sprejetem programu, za katerega imajo posebej zago- tovljena sredstva. Sredstva za rekreacijo (izgradnjo in vzdrževanje) zbira mesto. 9. OBNOVA V VOJNI UNIČENIH GOZDOV Na gozdni upravi HGrtgenwald smo spo- znali razvoj gozdov, ki so bili v zadnji vojni popolnoma uničeni. To je večje območje Nordeifela, na katerih je 50 % državnih gozdov. V tem predelu blizu Achna so Nemci v 15 km širokem pasu štiri mesece zadrževali prodiranje zaveznikov. Po zadnji vojni uničene gozdove so po- stopno obnavljali s smreko in borom in tako še dodatno spremenili vrsto in strukturo sestojev. Od tedaj ni bilo večjih katastrof v smreko- vih sestojih, a imeli so z njimi kljub temu vrsto težav. Vendar nameravajo primes smreke ohraniti tudi v bodoče. Od l. 1815, ko so nad območjem zavladali Prusi, imajo natančne podatke o stanju in spremembah gozdov. Raziskovanje vplivov posameznih dejavnikov ozračja in tal na gozdno drevje različnih provenienc Vse slike: foto Janez Pogačnik 100 G. V. 2190 Prevladovale so resave in redki gozdovi, v katerih so steljarili. Ko je nastopila gospo- darska kriza in so se začeli prebivalci izse- ljevati, so začeli intenzivneje pogozdovati s smreko in barom. Tako so iglavci l. 1859 poraščali 26% površine, hkrati pa so se že pojavili prvi pomisleki o prevelikem deležu iglavcev. Kljub temu je delež iglavcev na- raščal. L 1961 je bilo že 61 %vse površine pokrite z iglavci. Zanimivo je, da so v tem obdobju trikrat pospešeno pogozdovali z barom v obliki goste saditve in vsakokrat po dvajsetih letih doživeli velike katastrofe zaradi snegoloma. Pri zadnji l. 1984 so morali posekati 140.000 m3 lesa. Obsežne površine mladih gozdov zahte- vajo vsako leto veliko redčenj, ki morajo biti opravljena pravočasno in s predhodno izde- lanimi presekami za spravilo lesa. Označu­ jejo nosilna drevesa in tekmece. Pri redče­ nju odstranijo najmanj enega tekmeca. Neuporaben material ostane v gozdu, sicer pa nosijo 2m dolge kose na izsekane proge. Vsako poškodbo premažejo, sicer se pojavi rdeča gniloba. 400 drevesom na hektar odžagajo veje do višine 6 m. Za zaščito pred odgrizovanjem jelenjadi smre- kova debla maja ali junija ostrgajo, da zasmolijo. Izločili so ploskve, na katerih sproti spremljajo priraščanje in stroške pri različni intenzivnosti redčenj. Redčiti name- ravajo do 60. leta starosti, nato pa bodo pustili sestoje mirovati do obnove. V tem območju je še poseben problem divjad, ki se je močno razmnožila v obsež- nih mladih sestojih in jo je težko odstreliti {sedem !ovnih dni za odstrel ene živali). Obnova listavcev pa je do desetkrat dražja od pogozditve smreke, ker je za to potrebna ograja. Les, poškodovan zaradi obgrizova- nja debel, doseže le 50% cene celuloze. Pri delu v gozdu imajo težave tudi zaradi velikega števila neeksplodiranih granat v tleh ter zaradi granatnih delcev, ki so v večjem ali manjšem številu v vsem starej- šem drevju, ki je preživelo vojno. To tudi znižuje ceno gozdnim sortimentom. 1 O. GOSPODARJENJE Z DIVJADJO Preštevilčna parkljasta divjad povzroča škodo in onemogoča naravno obnovo go- zdov. Gozdarji zahtevajo povišanje odstre- la, vendar brez posebnega uspeha. Nekaj zanimivosti v zvezi s prizadevanji za zmanjšanje številčnosti divjadi: - da bi v mladih gostih sestojih omogočili uspešen lov, so ponekod v državnih loviščih sistematično postavili visoke preže, od ka- terih so v treh krakih potegnili 1 OQ-150 m dolge in 15-20 m široke proge, posekali na njih vse drevje ter jih zasejali s travami; - na zamočvirjen ih rastiščih jelše, breze, kjer so pogozdili smreko, načrtno posekajo sestoje in jih ~reminjajo v prednostne površine za divjad z naravno drevesne sestavo; - enkrat na leto priredijo skupni lov, na katerem na prežah s progami dosežejo polovico letnega odstrela; - na gozdni upravi, na kateri so s temi ukrepi povečali odstrel srnjadi z 2 na 4 živali/1 OO ha, pa je naravna obnova še vedno mogoča le s postavitvijo ograj; - načrtovanega odstrela ne uresničijo v celoti tudi zaradi neustreznih pravil in ka- zenske politike lovskih družin. 11. OSTALE DEJAVNOSTI Ogledali smo si vrsto sestojev na različ­ nih rastiščih in v različnih razvojnih fazah, pri katerih uveljavljajo tudi nekatere po- sebne ukrepe. Omenimo naj ob tem nekaj posebnosti ali zanimivosti: 1. Večino sestojev, ki smo jih videli, so v preteklosti umetno osnovali. Pri tem so uporabljali seme domačega in tujega izvo- ra. Pri hrastu in bukvi se je pokazalo, da panonske provenience v atlantskem podne- bju dobro uspevajo, ponekod celo boljše kot domače. Zelo dobri so tudi dosežki pri duglaziji, ki je za njih gojitvene zanimiva in bo v precejšnji meri zamenjala bor. 2. Starejše smrekove monokulture pre- menjujejo v bukove in hrastove sestoje s podsaditvijo. Zaradi številne divjadi morajo večino podsajenih nasadov zavarovati z ograjo ali pa s kemičnimi premazi končnih poganjkov. Listavce naj bi pustili vrasti v krošnje starega sestaja, zaradi manjše škode pri podiranju preostalega drevja. 3. Stoj nost sestojev želijo doseči z zgod- njimi, pogostimi in močnimi redčenji. V sestoje se vračajo na toliko let, kolikor G. V. 2190 101 desetletij je sestoj star. Po 60.-70. letu starosti jih bodo pustili mirovati vse do začetka naravne obnove ali končnega po- seka. 4. Večino gozdov še vedno umetno ob- navljajo. Zanimivo pa je, da so si za dolgo- ročni cilj postavili gozdove listavcev (ver- jetno zaradi umiranja gozdov). Pri pogozdo- vanju je zato 80% vseh posajenih sadik listavcev. 5. Vpliv kislih padavin skušajo nevtralizi- rati z apnenjem gozdov. Videli smo po- skuse apnenja s tremi in šestimi tonami apna na ha, in to v hrastovih in bukovih gozdovih. Zatrjujejo, da se s tremi tonami apna na ha upočasni proces zakisovanja v bukovih sestoj ih za dvajset, v smrekovih pa za deset let ter zagotovi vrednost pH 4,5- 5,5. Da ima apnenje določene pozitivne učinke, smo videli na poskusnih ploskvah z bukvijo, ki se je na gnojenih ploskvah odlično pomlajevala, na negnojen ih pa ne. 6. Žled ni samo naša posebnost. V po- gorju Eger jim je žled 2. decembra 1988 polomil500.000 m3 1esa. Macesnovi nasadi vseh starosti so bili popolnoma uničeni, bukev je bila močno prizadeta, smreka pa manj. Žled se je tu prvič pojavil v tem stoletju. 7. Kakovostni les se v Nemčiji dobro prodaja. Za primer naj navedemo nekaj cen: - povprečna hrastova hlodovina - 1 000 DEM za m3, vrhunske kakovosti pa 3000 do 5000 DEM za m3 ; - povprečna hlodovina češnje je vredna 1600 DEM za m3, vrhunske kakovosti pa 4000 DEM za m3. 8. Stroški v gozdarstvu rastejo bistveno hitreje od prodajnih cen, zato ima celotno gozdarstvo izgubo in ga subvencionira država. Rast stroškov in produktivnost naj- bolje ponazorijo naslednji podatki: Leto 1950 1985 Učinek na uro 0,32m3 1,62m3 Zaslužek na uro 1,20DEM 19,32DEM Vrednost delavčeve ure 1,50DEM 50 DEM Zanimivi so tudi podatki o strukturi stro- škov v državnem in zasebnem gozdu. Finančno bilanco še močneje narušijo labilni sestoji. Pospravilo snegolomov ali 1 02 G. V. 2190 Izkoriščanje gozdov Gojenje in varstvo gozdov Stroški uprave Ceste, posebna dela Družbeni gozdovi 32% 24% 31% 13% Zasebni gozdovi nad200ha 32% 17% 39% 12% vetrolomov kaj hitro prinese velike izgube. V zasebnih gozdovih kljub državni pod- pori ne gospodarijo dovolj skrbno. 12. SKLEP Z zelo skrbno pripravljenim programom ekskurzije so nam nemški kolegi skušali prikazati predvsem neugodne posledice ša- blonskega gospodarjenja z gozdovi, zlasti snovanja monokultur, ter posledice, ki se pojavijo zaradi neodločnega zmanjševanja prevelike številčnosti rastlinojede divjadi. Prav iskanje novih poti pri reševanju teh problemov, vključevanje v robna področja gozdarstva, razmišljanje o organiziranosti, raziskovalnem delu, naravovarstvu in uve- ljavljanju različno poudarjenih splošnoko- ristnih vlog gozdov zaradi spremenjenih potreb v vse bolj obremenjenem okolju je v gozdarstvo dežele Nordrhein-Westfalen prineslo nekatere bistvene spremembe pri odnosu do gozda in gospodarjenja z njim: - močno pri obnovi gozdov spreminjajo razmerje drevesnih vrst v korist listavcev, tudi s sistemsko zakonsko ureditvijo, ki daje v ta namen največji delež državne pomoči; - gozdarska stroka uveljavlja svoja sta- lišča pri politiki zaradi naraščajoče skrbi za varstvo okolja; - načelno in praktično uveljavljajo tudi ne lesne vloge gozdov; - urejajo nov odnos do živalskega sveta in veliko pozornosti posvečajo popularizaciji gozdov; - značilna je izredna disciplina, red in doslednost; - najusposobljenejši gozdar prevzame vodilno mesto in tudi neposredno odgo- vorno delo v gozdu; - z različnimi organizacijskimi oblikami se prilagajajo različne mu lastništvu gozdov, pa vendar imajo gozdarske uprave po oze- meljskem načelu odločilno vlogo pri izvaja· nju in nadzoru temeljnih zakonskih določil, ki urejajo večnamensko vlogo gozda; - v gozdu je razvito obsežno razisko- valno delo različnih strok v zvezi s preuče­ vanjem propadanja gozdov. Vse navedeno pa so tudi tista tematska področja, ki jih moramo učinkoviteje in na- črtneje vključevati v svoje delo, če hočemo, da bomo ohranili nekatere prednosti, ki jih omogoča sedanje stanje slovenskih gozdov {npr.: uveljavljena območja in sistem gozd- nogospodarskega in podrobnega načrtova­ nja, velik delež naravnega pomlajevanja, velika naravna pestrost gozdov ter podob- no). Hkrati pa nam njihova spoznanja lahko olajšajo delo tako, da se še pravočasno STROKOVNA SREČANJA GDK: 425.1:425.3:48:971 izognemo še težjim problemom na področju urejanja odnosov med gozdom - gozdar- stvom in družbo ter odnosov med gozdom in divjadjo. VIRI 1. Gehrmann, J.: Waldschaden und Boden- schutz, Mitteilungen, Heft 1, 1989, s. 9-19. 2. Papež, J.: Gozdarstvo v pokrajini Nordrhein- Westfalen, tipkopis, Tolmin 1989. 3. Krause, g.h.m.: lmpact of air pollulants on aboveground plant parts of forests trees, ret. symp. Grenoble, 1987. 4. *: Landesforstgesetz (Nordrhein-Westfa- len.) 5. *': Forstwirtschaft in Nordrhein-Westfalen, prospekt. 6. "': Entgelte fOr tatige Mithilfe der Forstbehor- den bei der Bewirtschaftung des Korperschafts und Privatwaldes (Entgeltordung, 1988). Mednarodni simpozij o raziskovanju poškodovanosti gozdov, stanju poznavanja in perspektivah Friederickshafen (ZR Nemčija), 2.-6. oktober 1989 1. UVOD Od 2. do 6. oktobra je bil v Friedericks- hafnu velik mednarodni kongres, katerega tema je bilo proučevanje poškodovanosti gozdov, stanje poznavanja tega problema in perspektive za nadaljnje delo. Gotovo je bila to v l. 1989 največja evropska prireditev, na kateri je bila obravnavana problematika propadanja gozdov. Prireditelj kongresa je bil raziskovalni sosvet zahodnonemške zve- zne vlade in deželnih vlad za poškodbe gozdov in onesnaževanje zraka. Predsed- nik organizacijskega odbora je bil prof. 8. Ulrich iz Gotingena. Kongresa se je udele- žilo več kot 800 dejavnih udeležencev, ki so predstavili svoje raziskave na 400 lepa- kih, v ustnem delu pa je bilo 50 daljših plenarnih referatov. Predavanja in predsta- vitve lepakov so spremljale razprave po sekcijah, ki so večkrat trajale pozno v večer. Celoten program je bil zelo natrpan, tako da je bilo nemogoče spremljati vsa dogaja- nja. Na kongresu so po številu prevladovali raziskovalci iz Zvezne republike Nemčije, z najrazličnejših ustanov, ki so na tej prireditvi prikazali celoten spekter svojih raziskav s področja propadanja gozdov. Ostalih Evro- pejcev je bilo sorazmerno malo, pač pa je bilo veliko udeležencev iz Severne Amerike. Od Jugoslovanov smo se kongresa udele- žili le štirje Slovenci. Predstavniki inštituta smo z dvema lepakoma prikazali naše razi- skave s področja propadanja gozdov. Za- radi obširnosti tematike kongresa bo vsak izmed udeležencev predstavil svoje področ­ je. G. V. 2190 1 03