Izhaja vaak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna št. 40 lir N N A: N A R O četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in aibb. postale I. gr. St. 554 TRST, ČETRTEK 1. JULIJA 1965, GORICA LET. XIV. fio valitvah n ti Od pokrajinskih in občinskih volitev na Goriškem je poteklo že več kot pol meseca iri si zato lahko naredimo o njihovem izidu popolnoma objektivno sliko. Na splošno moramo ugotoviti, da tudi te sicer upravne volitve niso povzročile nikakih korenitih sprememb ali pokazale kakih občutnih premikov v dosedanji politični strukturi volilnih upravičencev. Na tem mestu pa nas seveda zanima predvsem izid volitev v tistih občinah, kjer slovenski glasovi pridejo v poštev kot politična) sila, to je v gorrški, sovodenjski, števerjanski in doberdobski občini. Kako so pri teh volitvah glasovali Slovenci? Lista SDZ je v goriški občini prejela na občinskih volitvah 1 918 glasov, na pokrajinskih volitvah pa 1.880 glasov, kar predstavlja 6,91 oziroma 6,86 odstotka vseh oddanih glasov. Na občinskih in pokrajinskih volitvah leta 1961 je ta odstotek znašal 6,85, oziroma 6,70, na deželnih volitvah leta 1964 pa 6,61. Po teh podatkih lahko rečemo, da je lista SDZ v bistvu konsolidirala svoje stare pozicijo, o sc ji ni posrečilo, da bi pritegnila nove slovenske glasove. V sovodenjski občini (pripominjamo, da je v vseh treh slovenskih občinah na Goriškem v veljavi večinski volilni red za občinske volitve) je lista levičarske koalicije — PSI, PCI, PSIUP — prejela na občinskih volitvah 514 glasov in 12 svetovavcev, listai SDZ pa 358 glasov in 3 svetovavce. Na občinskih volitvah leta 1961 je ista koalicija^ prejela 619 glasov, lista SDZ pa 384. Števiio glasov na obeh listah je torej letos padlo, kar med drugim pomeni, da so volivci v večjem številu oddajali preferenčne glasove posameznim kandidatom in niso tako kompaktno volili list kot na prejšnjih volitvah. Izid pokrajinskih volitev v tej občini pa je pokazal, da je SDZ sicer še vedno najmočnejša/ politična sila v občini, a da je v primeri z lanskimi deželnimi volitvami nazadovala za 38 glasov ali za 10%>. Komunisti so na pokrajinskih volitvah prejeli 238 glasov, socialisti 271, psiupovci pa 85. Izid volitev leta 1961 pa je bil naslednji: PCI 207, PS! 380, PSIUP ni nastopil. Na lanskih deželnih volitvah pa je bilo stanje naslednje: PCI 213, PSI 313, PSIUP 48. V števerjanski občini je lista Kmečko-delav-ske zveze na občinskih volitvah letos dobila! 259 glasov in 12 svetovavcev, levičarska koalicija pa 185 glasov in 3 svetovavce Pred 4 leti sta isti listi prejeli 253 oziroma 198 glasov. Na letošnjih pokrajinskih volitvah pa SO' se glasovi takole porazdelili: SDZ 268, PCI 105, PSI 73, PSIUP 17. Na istih volitvah leta 1961 pa je bil izid naslednji: SDZ 250, PCI 35, PSI 145, PSIUP ni nastopil. Na deželnih volitvah lani: SL 258, PCI 74, PSI 119, PSIUP 11. (Nadaljevanje na 2. strani) NEPOPUSTLJIVOST IN FANATIZEM NE BOSTA PRIPELJALA 00 MIRU Bivši britanski zunanji minister Gordon VValker je imel v Washingtonu razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Ruskom o položaju v Vietnamu. Ob koncu razgovora je Walker izjavil časnikarjem, da bi morale Združene države poskrbeti, da ne izgube vojne v Vietnamu, čeprav naj bi pustile pri tem odprta vrata za rešitev s pogajanji. Bivši britanski zunanji minister pa je že prej dal v Kaliforniji izjavo, v kateri je dejal, da si je težko misliti, da bi mogle Združene države in Južni Vietnam doseči popolno zmago. Vendar si Združene države po VValkerjevem mnenju ne morejo dovoliti, da bi izgubile bitko, a morajo hkrati nadaljevati s tako politiko, ki bo jasno kazala, da se mora vojna nehati s pogajanji. Združene države bi morale po Walkerje-vem mišljenju izkoristiti tudi vsako priložnost, da bi povzročile razkol v nasprotnem taboru, ki ni bogve kako enoten. V tem pogledu je bivši britanski zunanji minister opozoril na to, da vlada Severnega Vietnama še ni uradno odgovorila na predlog za pogajanja, ki ga je dala misija Common-vvealtha. Ta zamuda je značilna, je menil Walker, tudi če bo severnovietnamski odgovor potem negativen. VValker je tudi izjavil, da komunistična Kitajska toliko časa ne bo pripravljena na pogajanja, dokler bo imela vtis, da še lahko doseže vojaško zmago. Medtem pa je hanojska vlada že naznanila, da ne bo sprejela posredovalne misije Commonvvealtha, ki jo vodi britanski ministrski predsednik Wilson, ker da britanska vlada podpira ameriške nastope v Južnem Vietnamu in zato njeno posredovanje ne more biti iskreno. Kot znano, so prispeli odklonilni odgovori tudi že iz Moskve in iz Pekinga. Tako se zdi, da ne bo imela misija nobenega uspeha. Kljub temu pa Wilson očitno še ni izgubil upanja in je v četrtek v svojem govoru v spodnji zbornici naglasil, da je namen odposlanstva miru, Commomvealtha glede Vietnama v tem, da doseže od zainteresiranih držav, da sedejo z£> mizo in se začno pogajati. Tudi on je zatrdil, kot njegov bivši zunanji minister, da vojne v Vietnamu ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi, ampak s pogajanji. Medtem ko radijska postaja v komunističnem Hanoju zatrjuje, da je »edina rešitev vietnamskega problema v tem, da preneha ameriška akcija proti Severnemu Vietnamu ter da umaknejo Američani svoje sile iz Južnega Vietnama,« pa namerava nasloviti Wilson nov poziv na Severni Vietnam, naj bo misija Commonvvealtha sp*e-jeta tudi v Hanoju. Toda očitno je to razgovor med glušci. Nihče ne posluša drugega. Američani so trdno odločeni ostati v Južnem Vietnamu, kjer so zadnje dni njihove sile v obsežni meri in odločilno posegle v boje. Njihov umik iz Južnega Vietnama bi pomenil poraz in prepustitev vse Južnovzhodne Azijo kitajskemu komunizmu. Zato so nepopustljivi. Peking in Hanoi pa sta fanatično odločena zmagati za vsako ceno, in kako daleč sega ta fanatizem, je razvidno iz izjave severnovietnamskega zunanjega ministra, dri Američani tudi v primeru, da bi navlekli v Južni Vietnam najmanj štiri milijone mož, ne bi mogli zmagati. Toliko jih niso imeli pod orožjem niti v drugi svetovni vojni, ko so se morali bojevati na oceanih in kontinentih proti dvema svetovnima velesilama. To je dokaz, kako Peking in Hanoj precenjujeta svoje sile oziroma da jima sploh niso mar žrtve vietnamskega ljudstva, samo da prideta do svojega cilja, to je do vladei nad celotnim Vietnamom. Vendar je vprašanje, do kod je Hanoj pripravljen iti s Pekingom — in na to se najbrž zanašajo Američani. Vsekakor nepopustljivost na eni in fanatizem na drugi strani ne data za rezultat — miru. Zato se bo tragična vojna v Vietnamu verjetno še dolgo nadaljevala, vsaj dotlej, da bo zmagala pamet nad fanatizmom. Paloiai « * I/iiVi/i Devet afriških držav Commonvvealtha je sklenilo, da za zdaj ne bodo priznale nove alžirske vlade, katero pa je uradno priznala Velika Britanija. Bumedien išče zdaj resnično ugledne civilne osebnosti, ki imajo pristaše v državi, da bi sestavil z njimi novo vlado. Bivši j->redsednik začasne alžirske republikanske vlade Ferhat Abbas, kateremu je hotel Bumedien zaupati vodstvo vlade, je ponudbo odklonil. Kar zadeva odnose s tujino, vztraja Bumedien na protizahodni liniji odstavljenega predsednika Ben Belle. V notranji po’itiki pa kaže odkrito protikomunistično tendenco. V tem pogledu poročajo, da je dal izgnati iz države določeno število francoskih, kitajskih in egiptovskih komunistov ki so bili svetovalci odstavljenega Ben Belle, pa tudi dva dopisnika jiariškega komunističnega dnevnika »Humanite«. Krožijo govorice, da je bil Ben Bella pri državnem udaru ubit. TURISTIČNI KURZ DINAR J \ Turistični kurz dinarja je bii uradno določen na tisoč dinarjev za en ameriški dolar. Za 100 lir se dobi 160 din. Ta kurz velja do dokončne določitve nove vrednosti dinarja. RADIO TRST A • NEDELJA, 4. julija 1965, ob: 8,30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Janezek in njegova konjiča«. Mladinska radijska igra, napisala Marija Peterlin; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Autoradio, pisani glasbeni spored; 15.30 »Rdeči naslanjač«. Igra v treh dejanjih, napisal Alfredo Vanni, prevedel Mirko Javornik. Igra RO., režira Jože Peterlin; 17.30 Popoldanski ples; 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Tabuot, ku s'n biu mičk’n fntič«; 21.00 Izbrani odlomki iz oper skladateljev naše dežele - Antonio Smareglia: »Istrska svatba«. • PONEDELJEK, 5. julija 1965, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Lelja Rehar: »Tabuot, ku s’n biu mičk'n fntič; 18.30 Mojstri glasbenega klasicizma; 19.15 Kulturni zakladi naše dežele - Gio-vanni Comelli: »Muzeji in galerije«; 21.00 Ferruc-cio Busoni. »Doiktor Faust«, opera v treh delih. • TOREK, 6. julija 1965, ob: 11.45 Veseli motivi; 12.15 Naš vrt; 18.30 Skladatelji naše dežele; 19.15 Z zaključne prireditve šolskega leta 1964-65 Državnih osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu; 21.30 Mark Tvvain: »Gospa Mc VVilliams in strela«. • SREDA, 7. julija 1965, ob: 11.45 Trio Convers, Condor in Lou Bennett; 12.00 Alessandro Manzo-ni - Zaročenca: »Redovnica iz Monze«. Po prepodu Andreja Budala za radio priredil Martin Jevni-kar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.15 Duhovna dediščina papeža Janeza XXIII. - Janez Vodopivec: »Bil je mož poslan od Boga in ime mu je bilo Janez«; 21.00 Simfonični koncert Orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina. V odmoru (ob 21.40) Knjižne novosti - Josip Tavčar: »Padlo Volponi in njegov roman „La macchina mondiale”«. • ČETRTEK, 8. julija 1965, ob: 11.45 Italijanski pevci in ansambli; 12.15 Spoznavajmo Italijo; 18.30 Medigre in zbori iz oper; 19.00 Violinske skladbe; 19.15 Radijska univerza - Guido Fasso: Naravno pravo; »Pravni pozitivizem; 20.35 Cvetice v slovenski pesmi; 21.00 »Bernardek«. Radijska igra v enem dejanju, napisal Saša Vuga. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira Jože Babič. • PETEK, 9. julija 1965, ob: 11.45 Revija solistov; 12.15 Ženski tednik, pripravila Jadviga Komac; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 19.00 Koncertisli naše dežele; 19.15 Od Julijcev do Jadrana, pravljice, pripovedke in legende. Napisal Rado Bednarik; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Višaj; 21.00 Koncert operne glabe; 22.00 Ideja miru - Vitto-rio Frosini: »Problem v teoriji in praksi«; 22.20 Jazz v Trstu: Trio Perger-Fcrrara-DTorio. • SOBOTA, 10. julija 1965, ob: 11.45 Pihalne godbe; 12.15 Največ, najvišje, najdlje — mozaik prvenstev in rekordov. Pripravil Dušan Pertot; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 16.00 Zgodba prve svetovne vojne - Paolo Monelli: »Maj 1916«; 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine; 18.30 Jugoslovanski avtorji za italijanske orkeste; 19.15 Poletna srečanja: ureja Saša Martelanc; 20.35 Teden v Italiji; 21.00 Alessandro Manzoni - Zaročenca: »Upor v Milanu«; 21.45 Vabilo na ples. TIBDENSKl KOLEDARČEK 4. julija, nedelja: Uroš, Urh 5. julija, ponedeljek: Ciril in Metod 6. julija, torek: Dušica, Jan 7. julija, sreda: Manica, Vilibald 8. julija, četrtek; Liza, Spela 9. julija, petek: Veronika, Verenka 10. julija, sobota: Ljubica, Amalija Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Sestanek nar V Leeuvvardenu, glavnem mestu frizijske pokrajine na Nizozemskem so se zbrali v tednu po binkoštih zastopniki dvaintridesetih evropskih etničnih manjšinskih skupin na 15. kongres. Med obema vojnama smo poznali Manjšinsko zvezo in manjšinske kongrese, kjer sla kot odbornika sodelovala tudi poslanca Wilfan in Besednjak. Po drugi svetovni vojni je na široko zasnovana organizacija '.a varstvo manjšinskih pravic prenehala delovati. Gibanje se je obnovilo v zadnjih dveh desetletjih pod naslovom Federalistične zveze evropskih narodnostnih skupin. Glavni tajnik Paul Skadegard je podal splošno poročilo o stanju narodnostnih manjšin v Evropi. Omenil je Katalane v Španiji, manjšine na Cipru, Ogre v Romuniji, Albance na Kosovem polju, govoril je o koroških Slovencih in o nemški manjšini na Južnem Tirolskem. O naši etnični skupini ni nihče spregovoril, široke razprave so imeli o Keltih v Walesu in o Frizih na Nizozemskem. Posebna poročila so podali še dr. Teodor Veiter o Italijanih v Jugoslaviji in dr. Karel Mitterdorfer o sedanjem stanju južnotirolskega vprašanja. O Slovencih v Italiji ni nihče podal kakega poročila. Kongres je sprejel tudi resolucijo o pristopu zveze v Evropski svet ter o odnosih SPREMEMBE NA OGRSKEM V torek je prišla iz Budimpešte uradna vest, da je odstopil s svojega mesta ministrski predsednik Janos Kadar. Obdržal bo le položaj glavnega strankinega tajnika. Mi nistrsko predsedstvo je sprejel dor>r?"'i1o obsodbo pogojno za dve leti. Taltp so pisatelja izpustili iz zapora. Po t»nfi7i>n!i n n (Nadaljevanje s 1. strani) V doberdobski občini je levičarska koali>-ci j a dobila na občinskih volitvah 325 glasov, lista SDZ pa 268. Pred 4 leti sta listi prejeli 455 oziroma 291 glasov. Na letošnjih pokrajinskih volitvah je bil izid naslednji: SDZ 243i PCI 382, PSI 38, PSIUP 60; pred 4 leti pa tale: SDZ 247, PCI 356, PSI 127, PSIUP m nastopil. Na lanskih deželnih volitvah so se glasovi takole porazdelili1-. SL 246, PCI 362, PSI 64, PSIUP 53. Ti podatki zgovorno dokazujejo, da je so-calistična stranka med slovenskimi volivci zgubila sorazmerno zelo veliko glasov in da so njeni stari volivci tokrat oddajali svoj glas komunistom in psiupovcem. Politično značilno pa je, da se od takega stanja prav v ničemer ni okoristila lista SDZ. To pomeni, da v tej politični grupacilji marsikaj ni v redu in da zlasti njen politični program ni sposoben pritegniti pozornosti širšega kroga slovenskih volivcev. Izidi volitev jasno kažejo, da se je politični boj med Slovenci na Goriškem radikaliziral, od česar pa imajo največjo korist prav levičarski skrajneži. SDZ, ki o sebi trdi, da je najzanesljivejši branik pred komunistično nevarnostjo, pa te nevarnosti ni odpravila ne zajezila, temveč je zaradi svojega konservativnega programa, svoje zaprtosti in klikarstva potisnila v objem komunistične partije večje število slovenskih glasov. Mirno zato lahko rečemo, da je politika goriške SDZ, kot se sicer nekoliko čudno sliši, v resnici le voda na mlin levičarskih skrajnežev. Žaloigra v ledu Nekdanje odprave mnogih raziskovalcev in znanstvenikov v polarnih krajih so terjale številne človeške žrtve. Marsikatero ladjo je za vedno pogoltnil večni led, in mar- i sikatera žaloigra v boju človeškega bitja s ; silovitimi močmi narave je bila šele čez desetletja odkrita. Kar pa je doživela posadka britanskega kitolovca »Hope«, je skoraj neverjetno. V septembru leta 1860 je ladja križarila južno od Drakeovega preliva, med Ognjeno zemljo in Antarktiko. Zašla je med visoke plavajoče ledene gore. Nenadno se je zrušila s strahovitim bobnenjem strma ledena stena. Pol ledene gore se je prevrnilo v morje. Britanska ladja se je za las izognila ledenemu objemu smrti. Posadka, čeprav utrjena v najhujših viharjih, se je zgrozila. Komaj so mornarji prišli malo k sebi, jih je čakalo še večje presenečenje. Iz odkru-šene ledene gore je plavala proti njim prava jadrnica duhov. Krov je imela popolnoma pokrit s kosi ledu in gručami snega. Jambori so povešeni štrleli čez palubo. Razcefrana jadra so strahotno plapolala v vetru. Kapitan na ladji »Hope/ je spoznal, da se je jadrnica izvila iz objema ledu. Mogoče je še kako živo bitje pod krovom? S peščico pogumnih mornarjev je odveslal k jadrnici in splezal na krov. Strah je obhajal britanske mornarje, ko so razbili led in vrata ter stopili v kapitanovo kajuto. Sedel je pri mizi. pred odprtim ladijskim dnevnikom in se držal pero v roki. Piše? Je živ? »Halo!« ga ploskne angleški kapitan po plečih. Nobenega odgovora! Ko stopi okrog mize predenj opazi z grozo v očeh, da stoji pred mrtvim človekom — dobesedno zamrznjenim v ledu. V drugih kajutah so našli tudi mornarje, kot da spijo. Vsi ohranjeni, tudi obleka na njih je bila še cela. Eden izmed njih je imel še kos prepečenca med zobmi, drugi je imel roke sklenjene kot v molitvi. Vsi pa so bili zmrznjeni. Led in mraz sta jih umorila, toda jih tudi ohranila kot v hladilniku. Pod krovom so odkrili trupla še drugih mornarjev, neke ženske in celo psa. Vsi so zaspali v ledenem dihu smrti. Angleški kapitan je prelistal ladijski dnevnik in je bral: britanski škuner »Jen-ny« je odplul 17. januarja 1832 iz peruj- (Nadaljevanje na 9. strani) Slovenska odprava v Himalajo Alpinisti iz Slovenije so v preteklih letih opravili že vrsto zahtevnih vzponov na raznih delih sveta. Bili so v Andah v Južni Ameriki, povzpeli pa so se tudi na Trisul na Himalaji. Letos so zopet sklenili organizirati alpinistično odpravo in sicer ponovno na Himalajo, kjer bo njihov cilj skoraj 8.000 metrov visoka gora Kang-bačen. Kang-bačen leži v skupini Kan - čen -dzenge in je visok točno 7.902 metra. Tako visoko se torej doslej ni povzpela še nobena slovenska odprava. V okolici je sicer še več nad 8.000 metrov visokih gora, toda ker je okoliško ozemlje po večini še neraziskano, je dostop tako težek, da letos verjetno ne bo mogoče stopiti na teme teh velikanov. Slovenska odprava bo štela 12 oseb, med katerimi seveda ne bo manjkal zdravnik. Oprema je odplula že pred dnevi z la- djo v Indijo in od Kalkute jo bodo 400 km daleč do Dharana prepeljali z vlakom in drugimi sredstvi. Tam pa si bo 220 nosačev zadelo na ramena po 30 kg težke tovore in peš krenilo do vznožja gore. Po 20 dneh naporne hoje bodo nosači prispeli 5. septembra v 5.200 metrov visoko ležeče bazno taborišče, ki bo torej 2.700 metrov pod vrhom. V naslednjih dneh bodo slovenski alpinisti s pomočjo 12-tih šerpov (nosačev), ki so jih že najeli, postavili še sedem vmesnih taborišč, nakar se bo šele začel končni naskok. Ce bo vreme lepo, bo zanj čas do konca oktobra, kajti potem se začnejo monsumski viharji. Slovensko himalajsko odpravo torej čakajo v naslednjih mesecih številne težave in zapreke, toda fantje so polni zaupanja v svoj podvig in so prepričani, da bodo končno le stopili na teme Kan-bačena. KDO SEM? EDVARD KOCBEK Po maturi sem stopil v mariborsko bogoslovje, tik pred koncem drugega letnika pa sem naenkrat izstopil. Moje dejanje je bilo tako odločno in demonstrativno, odgovor na krivico, ki se je dogodila v hiši in je niso hoteli popraviti, da je postalo moj drugi usodni pretres. Izstopil sem zato, ker sem začutil, da je laik bliže krščanstvu in stvariteljskemu življenju. Nakopal sem si jezo škofa dr. Tomažiča, svojega birmskega botra, ki me je hotel poslati v Rim, sovraštvo domače duhovščine in težave v družini, nenadoma sem celo dobil poziv k vojakom, vendar me je rešila srčna napaka, kakor je govoril dokument. V nekaj tednih sem s prijatelji organiziral dijaško zborovanje pri Veliki nedelji, ki je imelo vrsto posledic v javnem življenju, potem pa brez denarja in štipendije odšel v Ljubljano, se vpisal na romanistiko, prevzel uredništvo »Križa na gori«, ki se je zavoljo spora s škofom Jegličem moral preoblikovati v »Križ«, začel sodelovati pri »Ognju«, pri »Krekovi mladini« in v krščan-sko-socialističnem sindikatu, naslednje leto pa prav tako brez denarja odšel s Pinotom Mlakarjem v Berlin, kjer sva preživela šolsko leto, začel sodelovati pri »Domu in svetu«, leta 1930 opravil diplomo in dobil službo šele naslednjega leta, in to na Hrvaškem, v Bjelovaru, ker sem bil v Sloveniji neza-željen. To je bil moj tretji življenjski šok. Službai me je vrgla v neznano in tuje okolje, nisem znal hrvaščine in nisem poznal razmer, odtrgati sem se moral od prijateljev, od mladih gibanj, se iztrgati iz intimne kulturne srenje, iz rastočega in vedno bolj perečega kompleksa slovenskih vprašanj. Takrat so bile daljave v državi vse večje in napornejše kakor danes. Kljub temu sem hvaležen za nekajletno izkustvo med Hrvati, spoznal sem izvirne razmere, se začel udeleževati javnega) življenja, vzljubil patriarhaličnost zemlje in ljudstva, se seznanil s francosko in rusko književnostjo, bil za leto dni štipendist francoske vlade v Lyonu in Parizu, kljub prošnji za premestitev v Slovenijo doživel premestitev v Varaždin, izdal pesniško zbirko »Zemlja«, napisal vrsto esejev (Kierkegaard, Pe-guy, Bloy), spoznal svojo ženo, se poročil in šele leta 1936 dosegel preselitev v Ljubljano, Našel sem zaostrene razmere, se vključil v poglobljeno diferenciacijo in napisal leta 1937 v »Domu in svetu« »Premišljevanje o Španiji«, ki je povzročilo četrti usodni pretres v mojem osebnem življenju. Esej je panično razburil konservativno klerikalno vzdušje in cerkvene kroge, »Slovenec« je dan za dne-vem objavljal članke zoper esej in mene, hujskal in izzival sankcije, škof dr, Rožman pa je iz konteksta iztrgani stavek proglasil za heretičen in ga v »Škofijskem listu« obsodil. Vse to je povzročilo naglo ločevanje kulturnih duhov in vrglo senco na vse slovensko življenje. Uredniki in sotrudniki revije so se brezizjemno postavili na mojo stran, tako da je lastnik petdeset let staro revijo samovoljno ustavil. V počitnicah tistega leta je nastal ob priliki svetovne razstave v Parizu oseben stik med predstavniki mladih struj, spoznal sem Prežiha in Kardelja, se osebno tesno povezal s francoskimi personalisti in španskimi republikanci, po svoji vrnitvi pa se odločil za izdajanje samostojne revije. »Dejanje« je tako začelo izhajati z letom 1938 in zbralo le najmlajše, kajti pritisk režima je starejše sotrudnike prisilil k sodelovanju pri obnovljenem »Domu in svetu«.Začeli smo oznanjati kohezijo slovenstva, zavezo človeškosti, stvariteljsko intenziteto in deklerikalizirano krščanstvo, opozarjali smo na bližajočo se fašistično pošast. Hkrati sta se postavila »Dejanju« ob stran delavski sindikat JSZ in obnovljena »Zarja«, trikrat zapored pa so opravili veliko delo »Bohinjski tedni«. »Dejanje« se je kljub cenzuri krepilo in širilo, pomagalo je ustvarjati mobilizacijo slovenske zavesti. V takšnem delu smo doživeli hitlerjevski napad na Jugoslavijo, njen nagli razpad in nastanek osvobodilnega gibanja Osvobodilna fronta je nastala kot neizbežna koalicija komunistov in mladih katoličanov, pr.idruži-li so se ji še napredni Sokoli. Soustvarjanje Osvobod Ine fronte sem doživel kot peti in nemara svoj najsilnejši usodni šok. Dimenzija in kvali eta tega šoka je dovolj znana iz mojih objavljenih dnevnikov, novel in pesmi, moj življenjski angažma je dosegel svoj višek, totalni prelom s preteklim življenjem je bil pri meni nemara drznejši in globlji kot pri drugih kristjanih ali komunistih, moja odločitev je bila temeljiteje zavezana, pričeval sem za slovenstvo, človeškost in krščanstvo hkrati, moje pojmovanje revolucije je bilo kompleksnejše in napornejše. Vse to je bilo povezano z iskanjem izvirnih prijemov in formul, s prevzemanjem odgovornih xunk-cij, usodnih nastopov in z nenehnim sreča-vanjem s smrtjo. Vrstile so se postaje, Dolenjska, Rog, Dolomiti, Jajce, dve ofenzivi v Bosni, nemški desant na Drvar, rešitev v Bari, poslanstvo v Vatikanu, vrnitev na Vis in odhod v osvobojeni Beograd, zaporedni prevzem ministrstva za prosveto in za Slovenijo, zatem povratek v Slovenijo, prevzem de1-' " nrozid-ju slovenske republike, povzetek partizanstva v objavljanju »Tovarišije« in vedno težje soočevanje z novo družbeno prakso, (Dalje) \J TlSfii /s ________________ Tržaški občinski proračun Tržaški občinski svet je po daljši razpravi pretekli petek odobril občinski proračun za letošnje leto, ki predvideva 10 milijard 773 milijard lir prejemkov in 14 milijard 538 milijonov lir izdatkov. Primanjkljaj znaša tri milijarde 765 milijonov lir. Za proračun je glasovalo 31 svetovalcev, in sicer krščanski demokrati, socialni demokrati, socialisti, Tržaška unija in neodvisni Bazzaro. Proti se je izreklo 27 svetovalcev, in sicer komunisti, psiupovec, misovci, liberalci, UNE in indipendentist Marchesich. Vzdržal se je predstavnik Slovenske skupnosti dr. Simčič. En svetovalec ni bil prisoten. Svetovalec Slovenske skupnosti je v glasovalni izjavi poudaril, da ne more glasovati za proračun, ker mu župan ni dal zadostnih zagotovil, da bo občinska uprava upoštevala njegove zahteve. Dr. Simčič je med razpravo o proračunu zahteval, naj občinska uprava poskrbi, da bodo nameščene table z dvojezičnimi napisi v krajih, kjer biva primerno število Slovencev, imenuje nekaj tržaških ulic po vidnejših kulturnih, političnih in znanstvenih slovenskih osebnostih, ohrani vse prostore poslopja v ulici Caravaggio pri Svetem Ivanu za slovenske šole, namesti v raznih občinskih izpostavah v tržaških predmestjih uradnike, ki obvladajo slovenski jezik ter naj imenuje na županstvu za tolmača osebo, ki bo dobro poznala slovenski jezik. Dr. Simčič je tudi podčrtal, da bi bil čas, da začne trža- Ko je župan dr. Franzil odgovoril na kritike in pripombe, ki so jih svetovalci izrekli med razpravo, je dejal, da bo občinska toponomastična komisija proučila predloge zii imenovanje ulic po uglednih slovenskih osebnostih, če jih bo kdo stavil. V občinskih izpostavah v Bazovici, Svetem Križu in Barkovljah pa bo občina poskrbela za osebje, ki bo znalo slovensko, ko bo odstotek prebivalstva pokazal koristnost takega ukrepa. Predstavnik Slovenske skupnosti je menil, da so županova zagotovila preskromna zlasti še, ker je isti župan že pred časom zagotovil, da bodo namestili v občinskih izpostavah v predmestjih uradnike, ki obvladajo slovenščino, toda občinska uprava tega do danes ni storila. Dr. Simčič se je vzdržal glasovanja, da bi s tem tudi protestiral proti neizpolnitvi sprejetih obveznosti. V kratkem nameravajo preosnovati tržaški občinski odbor ter vanj vključiti tudi dva predstavnika socialistov, in sicer Moc-chija in Dušana Hreščaka. Ta sklep je zelo razburil misovske in liberalne svetovalce, ki so v proračunskih govorih začeli vpiti, da predstavlja imenovanje slovenskega odbornika nevarnost za italijanstvo Trsta. V svojem odgovoru je župan poudaril, da bo raje odstopil, kakor da bi pristal na iz ključevanje kogar koli iz rasističnih razlo- Nabrežina: štiri dni Veselega razpoloženja V torek zvečer se je v Nabrežini zaključila IV. razstava domačih vin, ki je trajala štiri dni. Svoje pridelke je razstavilo 20 vinogradnikov iz devinsko-nabrežinske občine. Po splošni sodbi zelo številnih obisko-vavcev so bila vsa vina odlična, tako da bo ocenjevalna komisija najbrž v zadregi, katerim vinom naj dodeli prve nagrade. Komisija bo z deli zaključila še ta teden in nato bo slovesna razdelitev nagrad razstavljavcem. Tudi letošnjo razstavo je priredila de-vinsko-nabrežinska občinska uprava, ki je poskrbela tudi za zelo pester kulturni, zabavni in športni program. Za časa razstave je bila namreč vrsta prireditev, ki so pritegnile v Nabrežino veliko množico ljudi iz vseh vasi na Tržaškem in tudi iz mesta. Razstavo je slovesno odprl v soboto, 26. t. m., župan Drago Legiša, ki je v svojem govoru predvsem poudaril smotre in cilje tovrstne prireditve in hkrati izrazil prepričanje, da imajo določene veje kmečkega gospodarstva bodočnost tudi na naših skopih kraških tleh. Nekaj vzpodbudnih besed sta nato spregovorila predsednik deželnega sve-(Nadaljevanje na 9. strani) \fUwGttifyu Špeter: POLETNO SLAVJE že več let prireja krajevni turistični odbor ob farnem prazniku sv. Petra in Pavla Hnrrrvčo všagro«, združeno z različnimi prireditvami. V nedeljo so odigrali nogometno tekmo športniki iz Tolmina proti domačemu moštvu. V torek je pa nastopil boksarski klub iz Ljubljane proti tekmo-vavcem iz Vidma, Gorice in Trsta. Poleg športnih prireditev so bile na sporedu tudi folklorne, pevske in godbene točke. Le-los so upeljali kot posebnost tudi razstavo in pokušnjo domačih »gubane« ali potic. Odlikovali so se ti sladki izdelki nekaterih gospodinj iz slovensko-beneških vasi špe-tra, Št. Lenarta, Podbonesca, Skrutovega, Klodiča in Dreke. Gubance so v teh krajih domača posebnost, katere niso še drugod prekosili. Viskorša: ZADRUŽNI HLEV V Viskorši že štiri leta prav dobro delujeta zadružni hlev in mlekarna. Dobre gospodarske posledice te zadružne organizacije se med vaščani že močno poznajo. Dohodek na mleku znaša na glavo že okrog 78 tisoč lir. Poudariti je tudi treba, da je hlev prav vzorno urejen. To so potrdili tudi strokovnjaki z dunajske univerze, ki so si prišli ogledat naše podjetje pod vodstvom profesorja Loehra. Dobičkanosna za male gospodarje je tudi oddaja sena v hlevsko zadrugo. če bi je ne imeli, bi ne vedeli, kam s senom. V sosednih Platiščih na primer jim preostaja za kakih tri tisoč stotov krme, ker nimajo zadružnega hleva. Iz vsega tega je razvidno, da bi se še marsikje morali posestniki združiti v živinorejske zadruge. Naši gospodarsko zaostali kraji bi si s tem zelo opomogli. gov. Zaman je obsojati rasizem proti črncem v Ameriki, a ga ohraniti tu pri nr; med ljudmi bele kože. Navedel je tudi od-ška občinska uprava izvajati tiste točke stavek iz sporazuma med sredinskolcvičar-Londonskega sporazuma, ki spadajo v nje- skimi strankami, ki zavrača nacionalistično no pristojnost. j skrajnost in rasistično miselnost. BsrmsTm islSf&i r.iVM &ŽSP1SF. sc- "i? ~>TvT -j- u BOŽJA POT H KRVAVI MATERI BOŽJI Vodstvo Živega rožnega venca iz Trst bo priredilo v soboto, 21. avgusta, dve dnevno božjo pot h Krvavi Materi boli v kraju Re pri Novari, v neposredni bi zini italijansko-švicarske meje. Odhod iz Trsta bo ob 4.30. Avtobus bodo nato romarje odpeljali v Marijini svetišče Caravaggio med Brescio in Mi lanom. Približno ob 19. tiri pa bodo pri speli v Re. Po romarskih pobožnostil bo v nedeljo ob 15. uri odhod. Na pc vratku bodo romarji obiskali tudi rojstn kraj pokojnega papeža Janeza XXIII Prihod v Trst je predviden za 24. uro Pot in oskrba v svetišču staneta 7 ti soč lir. Vpisovanje traja do nedelje, 11 t. m., in sicer pri vodstvu romanja: ka plan France Zlobec, Trst, via delTlstna 1; tel.,46-463. NAŠE SOŽALJE Dne 29. junija so na Opčinah pokopali domačina Justa Ravbarja, čigar sin Emil je zaposlen kot strojnik v tiskarni Graphis, kjer se tiska tudi naš list. Sinu, vdovi in vsem sorodnikom izreka uredništvo Novega lista ob tem hudem udarcu globoko občuteno sožalje. Enako tudi Emilovi delovni tovariši v tiskarni. števerjan: RAZDELITEV NAGRAD VINOGRADNIKOM V nedeljo ob enajsti uri je ocenjevalna komisija za III. razstavo tipičnih vin razdelila priznanja in diplome izbranim vino-rejcem. V občinski sejni dvorani so se zbrali poleg komisije in odlikovanih še drugi gostje. Domači župan Podveršič je pozdravil navzoče in je poudaril pomen razstave, da se sloves in kvaliteta domačih vin razširi tudi v svet. Zahvalil se je razstavljavcem in vsem, zlasti mlajšim možem v odboru, ki so se potrudili za tako dober uspeh te vinogradniške prireditve. Za njimi je povzel besedo inž. Rustja kot predsednik ocenjevalne komisije. Pohvalil je Števerjance, ki so dokazali tako visoko kakovost svojega pridelka, da se po pravici kosa z najboljšimi evropskimi vrstami. Govoril je tudi o umnem kletarstvu in o potrebni ustanovitvi vinarske zadruge, ki bo prinesla števerjanskim vinogradnikom dosti gospodarskih koristi. Sledila je razdelitev nagrad. Prvo nagrado in prefektov pokal je komisija prisodila Jožetu Trpinu iz ščedna za beli lokai. Isti je prejel tudi medaljo za merlot. Pokal šte-verjanskega županstva je prejel kot drugo nagrado Anton Humar z Valerišča za merlot. Tretji nagrajenec je Anton Klanjšček iz Jazbin. Priznalne diplome je komisija razdelila še sledečim priznanim vinogradni- - iluucilbUu tfatfhltš Rajbelj: ŽRTEV GORA’ V nedeljo so naši gorski velikani zahtevali že drugo smrtno žrtev. Skupina enajstih mladih planincev iz Pordenona se je odpravila na turo na Montaž. Pridružila sc jim je tudi 22-letna uradnica Lucija Piva iz Porcie, čeprav ni bila gorsko opremljena. Vse je šlo gladko, dokler ni prišla naveza do snežišča v višini 1800 metrov. Ker se je vodniku zdelo skoro ravno snežišče dovolj varno, so se vsi odvezali. Takrat se je pa dekletu spodrsnilo na ledu. Sosed jo je še utegnil zgrabiti za rokav, toda na gladkem sta oba začela drseti proti prepadu. Fantu se je še posrečilo, da se je zgrabil za štrlečo skalo; turistko je pa zaues’o preko roba v globino dvesto metrov, kjer se je do smrti pobila. Ko je prispela na kraj nesreče reševalna odprava iz Rajblja, so povlekli razbito truplo iz prepada. Učeja: NA GLAVNI CESTI Dvakrat na leto se sliši glas o naši odročni vasi. Po navadi je to pozimi, ko je Učja pod snežnimi plazovi odrezana od sveta. Letos ste gotovo tudi čitali v listih, kako so alpini na smučeh nosili kruh in zdravila v vas. Kdor si je sam upal v svet, je tvegal, da ga zaloti bela smrt. Po svetu so se ljudjo zares spraševali ali leži še kje Bogu za hrbtom kaka tako odročna vas kot je Učja. Govorili so pa le o njej. Zdaj poleti bodo pa še bolj. Sliši se namreč, da nameravajo odpreti obmejni prehod skoz Učjo, in sicer v mednarodnem obsegu kot je na primer pri Stupici. Prehod sam kot tak nas ne zanima dosti, toda če se bo usmeril tok turistov skozi naše romantične soteske bomo pa že na glavni cesti in ne več v samoti. In kar je glavno, tudi kaka gospodarska korist bo odpadla na naš revni kraj. kom: Hermenegildu Podveršiču, Jožetu Ko-mjancu, Avgustu Škorjancu, Bogomirju \1u-žiču, Antonu Pintarju, Ignacu Maražu m Alojzu Pintarju. Po razdelitvi nagrad se je razvila živahna in tehtna debata o vinogradništvu in potrebi podobnih razstav, ki omogočajo, da se tudi drugod spozna kvaliteta naših vin in kar je glavno, da se tudi kupci privabijo. Te misli je zlasti poudarjal znani vinski pridelovavec Gradnik iz Plešiva. Predlagal je, naj bi prihodnja vinska razstava v šte-verjanu zajela vse briške vasi in naj bo samo ena, ne pa po dve ali tri s kakim diu-gačnim prizvokom, ki ni popolnoma kme-tijsko-gospodarski. Vsi navzoči so odobravali njegove misli. Sestanek je zaključil Marijan Trpin v imenu pripravljalnega odbora in je potrdil, da bodo skušali prihodnjo razstavo postaviti še na širše temelje. Sovodnje: NOVI ŽUPAN IN DRUGO V soboto zvečer se je novi občinski svet sestal na prvo sejo. Svetovavci so najprej volili župana. Izbran je bil dosedanji župan Jože češčut, ki uživa zaupanje za to mesto že od leta 1951 dalje. Za prvega odbornika je bil izvoljen kot doslej Janko Cotič, drugi je Franc Petejan. Odborniška namestnika sta Danilo Ožbot in Marčel Devetak. Lista občinske skupnosti ima 12 sve-tovavsklh mest, z lipovo vejico pa tri. Novemu občinskemu svetu, odboru in županu želijo vsi občani, da bi deloval v resnično korist vseh sovodenjskih občanov. Kraški del naše občine je začel zanimati zadnje čase tudi jamarje ali speleologe. V nedeljo zjutraj jih je prišlo nekaj v Rubije raziskovat jame in votline okrog grajskih razvalin. Enemu izmed njih, delavcu v tr-viški ladjedelnici, bi se bila pripetila skoro smrtna nesreča. Spustil se je v neko jamo, 25 metrov globoko. Nenadoma se je pa z vrha utrgal debel kamen in je treščil jamarja nrav na glavo in ga je hudo poškodoval. S težavo so izvlekli ponesrečenca na površje in ga brž odpeljali v goriško bolnišnico. V nedeljo so nas šolski otroci razveselili z razstavo ročnih del. Priredili so tudi zaključno šolsko prireditev z igrico, petjem in deklamacijami. Postavili so se prav ljubko in prisrčno. Vsa čast njim in učiteljicam, ki so jih požrtvovalno pripravile za ta nastop. Pevina: SLABE IN DOBRE NOVICE Že dober teden je minil, odkar smo pokopali gospodarja Toneta Figi ja ? Oslavja. Bil je še razmeroma mlad, okrog šestdeset let, a je podlegel neki notranji bolezni. Blagi in delavni mož zapušča vdovo in dve hčeri. Bog mu bodi milostljiv plačnik na onem svetu. V nedeljo smo imeli v farni cerkvi ljubko slovesnost prvega svetega obhajila. Prvič je pristopilo k mizi Gospodovi osem naših otrok. Ob takih slovesnostih bi morali videti v cerkvi več faranov, tudi da pokažejo ljubezen do otrok, ki so naš up za bodočnost. V zvezi z našimi otroki moramo omeniti tudi nekaj o šoli. Sliši sc, da sta na pevm- ski osnovni šoli ukinjeni dve učiteljski mesti. Priznamo, da je obisk v slovenskih razredih pičel, bodisi z upadanjem rojstev, ! še bolj pa zaradi nemarnosti nekaterih staršev, ki se ne zavedajo svojih roditeljskih dolžnosti. Vendar se nam zdi neumestno, da se ukinita kar dve mesti in se morajo na škodo pouku razredi združevati. Starši se tudi sprašujejo, kaj bo pa čez eno leto, ko bo spet več šolskih otrok. Ali bomo tudi ostali pri skrčenem učnem osobju? Tudi v otroškem vrtcu ne gre vse tako prav, kot bi moralo iti. Vrtnarica večkrat pozabi, da ima pred seboj tudi slovenske otroke in ne govori z njimi v materinem jeziku. To ni prav in se mora popraviti. Razveseljivo pa je, da smo končno le dobili razsvetljavo. Cesta od Oslavja do mo-ita je prav lepo razsvetljena z dobro lučjo. Obljubljali so nam jo že na sestanku v Oslavju pred prejšnjimi občinskimi volitvami, zdaj smo pa le prišli do nje in moramo pohvaliti občinske može, ki so se potegovali za razsvetljavo. ZA RAZVOJ GOSTINSTVA V torek dopoldne je razdelila Pokrajinska turistična ustanova prispevke tekmovav-cem za izboljšanje gostinskih obratov. V Brdih se je prijavilo za prispevke 11 gostilničarjev. Do določenega roka je pa le sedem udeležencev natečaja končalo izboij-ševalna dela v vrednosti 10 milijonov del. Ti so prejeli nagrade, oziroma prispevke do 20 odstotkov svojih stroškov. Baronu Formentiniju je bilo nakazama 600 tisoč lir; Mirku Gravnerju v Grojm 450 tisoč; gostilničarju Sirku iz Šubica pn Krminu 140 tisoč; baronici Tacco na Dvoru 130 tisoč. Nižje vsote so dobili še trije, gostinski obrati, in sicer v Jenkovem, na Blan-kišu in v Subidu. Pravilno je povedal predsednik turistične ustanove, da ne zadostuje samo modernizacija gostišč, ampak da mora deželna uprava poskrbeti tudi za ureditev turistično važnih cest. OBČINSKI SKLEPI Občinski odbor je sprejel na svoji zadnji seji več sklepov, ki zadevajo javna dela v mestu. Odbor je določil več vsot za popra-ila šolskih poslopij. Za pleskanje na slovenskem liceju je določil en milijon 350 tisoč lir. Popravili bodo tudi prostore otroškega vrtca v šolskem domu. Odbor je sprejel tudi sklepe za preureditev nekaterih mestnih ulic in za izboljšanje ulične razsvetljave. Poskrbel je tudi za tiste meščane, ki si ne morejo privoščili počitnic kje ob morju ali v gorah, s tem da je odprl park pri mestni palači. Obiskovavcem bodo od 15. julija dalje na razpolago v posebnem kio sku tudi knjige za razvedrilo in dnevno časopisje. V drugih mestnih parkih bodo postavili tudi nove klopi in bo mestna uprava poskrbela, da se bo mestni »zeleni jias-< še izboljšal. DRŽAVNI ARHIV Veliko, moderno stavbo za državni arhiv v Gorici bodo začeli zidati še to poletje. PcIa j.ev Prcvzel° stavbno podjetje Romam iz Tržiča. Celotni stroški so pa preračunani na 120 milijonov lir. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Mednarodni zbor pisateljev na Bledu Končno naj izrazimo svoje veselje nad tem, da je ta kongres PEN klubov prav v Sloveniji, na ccemlju malega naroda v osrčju Evrope, ki s; je več kot tisoč let trdo boril za svoj obstoj in je pri tem vendarle še našel možnost, da je negoval stebelce svoje kulture. S posebno ljubeznijo je visel na svoji literaturi in visi na njej z enako ljubeznijo tudi danes. Nobenemu narodu na svetu morda ne pomeni literatura toliko kakor slovenskemu. Literatura je bila vedno najboljši in najbolj iskreni tolmač našega hotenja po svobodi n naše življenjske volje, in nedvomno je to tudi danes. V tem kongresu PEN klubov naj bi videli zato slovenski pisatelji potrdilo svojega poslanstva, ves slovenski narod pa priznanje za svojo ljubezen do svoje 'književnosti, hkrati pa priložnost, da dokumentira pred kulturnim svetom svojo voljo po svoji nacionalni in kulturni individualnosti, v velikem in čudovitem mozaiku c .ropske in svetovne kulture. V Rimu se je sestal novi odbor Italijanskega V četrtek se je začel na Bledu 33. mednarodni kongres PEN klubov, ki združujejo pisatelje, pašnike, esejiste in dramatike posameznih nacionalnih literatur. Kot poročajo, se je zbralo na kongresu nad 500 ljudi, povečini delegati PEN klubov, pa tudi mnogo gostov. Kongres je organiziral slovenski PEN klub; na njem razpravljajo o splošni temi »Pisatelj in današnji svet«. Ta tema pušča seveda najširše možnosti za obravnavanje vsakovrstnih problemov, ki zadevajo literaturo, pa tudi vlogo pisatelja v javnosti in v življenju posameznih narodov ter širših mednarodnih skupnosti, z'a-sti njihov odnos do svobode, tiranije in agresivnosti v današnjem svetu, pa tudi do nevarnosti, ki pretijo današnjemu svetu zaradi tehničnega napredka, ki ga znanost ne zmore sama usmeriti tako, da bi prinašal le dobro človeškemu rodu. Nedvomno bodo razpravljali na blejskem sestanku PEN klubov tudi o človeškem bratstvu in o tistem, kar ovira njegovo uresničenje: o rasizmu, o totalitarizmu, o nacionalnem šovinizmu, ki ovirajo rast manjših in nezavarovanih skupnosti, bodisi nacionalnih ali idejnih. Želeli bi, da bi pisatelji na Bledu ne ostali samo pri splošnUt človekoljubnih in miroljubnih frazah, ? napak da bi konkretno zavzeli stališče do konkretnih problemov, kakor so npr. zatiranje raznih narodnih kultur v Francovi Španiji, kjer se Baski in Katalonci še vedno ne smejo svobodno kulturno izživljati, pa tudi v marsikateri državi, ki se proglaša za demokratično, pa skušajo v njej od zgoraj zavirati razvoj nacionalnih kultur, ali pa jih nasilno »izenačiti« oziroma nivelirati, kakor npr. v Sovjetski zvezi, forsirajoč eno samo brezoblično masovno »sovjetsko kulturo« in »sovjetsko književnost«, ne upoštevajoč da je prav v pestrosti in raznolikosti ter izvirnosti resnična lepota in resnično kulturno bogastvo. Evropa je postala kulturno tako čudovito močna in mikavna prav zato, ker se je razvilo v njej na desetine in desetine posebnih nacionalnih kultur, ki vse skupaj sestavljajo mozaik evropske kulture. Konkreten problem, do katerega bi mednarodni kongres pisateljev moral zavzeti jasno in nedvoumno sttlišče, je tudi odnos med oblastjo in pisateljem. Še vedno je v Evropi vrsta držav, kjer sede pisatelji v ječah samo zato, ker so si upali kritizirati oblast in izraziti svojo lastno misel o tem ali onem problemu, ali ker pojmujejo svobodo drugače kakor vlada njihove države. Zaradi tega sedi npr. v ječi nekaj portugalskih pisateljev, ki so si upali prisoditi literarno nagrado svojemu tovarišu, portugalsko pišočemu Angolcu, ki ni po.-godu portugalski vladi. Seveda pa se tudi marsikje drugod pojavljajo neglede na družbene sisteme konflikti med oblastjo in pisatelji, kakor so se vedno pojavljali, in kakor se morda vedno bo-' Kot poročajo, imajo uspeh v Sovjetski zvezi do, kajti pisatelj ne more nikdar nekritično spre- tudi ameriški filmi, kot na primer »Sedem veli- ANA AHMATOVA ODLIKOVANA V OXFORDU Ruska pesnica Ana Ahmatova je bila odlikovana s častnim doktoratom oxfordske univerze. Najbolj znano delo te pesnice, ki živi stalno v Moskvi, je »Requiem«, ki ga dolgo časa ni smela objaviti zaradi protistalinovskih teženj, ki jih zastopa v tem delu. Ana Ahmatova je stara 76 let. Promocje se je tudi osebno udeležila. Lani je po 50 letih prvič spet zapustila Sovjetsko zvezo. Zadnjič je bila zunaj, ko je prišla v Italijo, kjer so ji podelili neko literarno nagrado. Eno njenih zadnjih pesniških knjig so leta 1963 iztihotapili iz Rusije na Zahod, kjer so jo objavili v prevodih pod naslovom »Rc-quiem«. Ana Ahmatova velja za eno od najboljših pesnic novejše ruske literature in po jasnosti svojega jezika nadkriljuje tudi Pasternaka. V latinskem nagovoru jo je uradni govornik oxfordskc univerze imenoval »novo Sappho«. Pesmi je začela pisati leta 1912; leta 1922 je zaslovela po objavi vseh svojih dotedanjih pesnitev. Potem je utihnila, čeprav je še dalje pisala. V drugi svetovni vojni S2 je skupno s Pasternakom nepričakovano spet pojavila in objavila pesnitve, ki so bile prežete od patriotskega vojnega razpoloženja. Po vojni jo je začela partija napadati, Stalin jo je pa prostaško filozofskega društva in si izvolil za predsednika (ukoril. V Oxfordu so ji univerza in ruski občudo-prof. Augusta Guzza. | valci njenih pesmi priredili prisrčen sprejem. lioiiho zasluzijo znanstveniki v »Ameriška ustanova za pospeševanje znanstvenega raziskovanja« (National Scienze Foundation) objavlja zanimive podatke o povprečnih letnih plačah ameriških znanstvenikov v preteklem letu. Ti podatki presenečajo po eni strani z velikimi razlikami med plačami, po drugi strani pa s pravzaprav kar skromnimi začetki. Plače znašajo od 7.100 dolarjev do 18.000 dolarjev letno, kar bi torej bilo nekako od 4,350.000 do 11,310.000 lir. Stvarne plače pa so manjše, ker je obdavčitev zelo visoka. Največje plače dosegajo nacionalni ekonomi (7800 do 20.000 dolarjev, najnižje pa so plačani me-tereologi in filologi (5.800 do 15.000 dolarjev). Tudi RUSI SE ZANIMAJO ZA AMERIŠKA DELA V ruskih in sovjetskih gledališčih na sploh se kaže vedno večje zanimanje za ameriška dramska dela. V Moskvi so priredili predstavo Salingerjeve drame, ki je satira na ameriški način življenja. Uprizoritev je bila napravljena z zelo dobrim okusom, ne da bi bili režiser in igravci pretiravali ali skušali izkoristiti komedijo v propagandna namene. jeti uradne resnice in se mora iz notranje nuje vedno soočiti z družbo. Bili bi neiskreni, če ne b omenili, da prihaja do takih konfliktov med pisatelji in družbo tudi v državi gostiteljici kongresa. častnih«, »Oklahoma«, »Napitnica v Ncw Orleansu«. Priohdnji mesec bodo predvajali v Moskvi na festivalu, a izven konkurenc, filme »Most čez re ko Kway«, »Mv Fair Lady«, »Ta blazni, blazni blazni svet« in druge. Novi roman Alberta Moravia Pri založbi Bompiani v Milanu je izšla nova knjiga znanega italijanskega pisatelja Alberta Mo ravia »L’attenzione«. To je zgodba o romanopiscu in o romanu, ki ga piše. Je ;>a tudi zgodba o odnosu med njim in njegovo pastorko, o odnosu, ki se bliža nevarnim mejam. Glavna eseba sta istočasno romanopisec sam in pa človek, ki ima glavno vlogo v zgodbi, katero piše. Moravia sam je izjavil glede tega v nekem intervjuju: »Romanopisec sklene, da bo pisal dnevnik, ki naj bi mu služil pozneje kot material za roman. Toda ravno v času, ko si piše dnevnik, se mu dogodi tisto, kar predstavlja snov za roman. To pomeni, da je zgodba romana, katero hoče romanopisec dobiti iz dnevnika, njegova lastna zgodba in da mu nastaja takorekoč pred očmi, dan za dnem. Zaradi tega je zgodba v romanu hkratu tudi življenjska zgodba. Romanopisec ie tisti, ki sc tem, da se odloči za neko dejanje, hkratu tudi že odloči za določen material, ki ga bo uporabil v romanu, ki ga piše. Tako postaja roman nač n za razumevanje odnosov s stvarnost- jo, in to ne samo v romanu samem, ampak tudi v življenju« — je zaključil Moravia. Svojemu novemu romanu je dal Moravia naslov »L'attenzione« (Pozornost), zato, ker se romanopisec po dolgem razdobju nepozornosti oziroma raztresenosti za vse tisto, kar zadeva njegovo življenje, nenadno odloči, da bo napisal roman, oziroma da bo prešel od svoje raztresenosti k pozornosti. Tako je pozornost vsaj v tem primeru — kot je izjavil Moravia — hkrati roman sam in tisto, kar omogoča napisati roman, to je hotenje avtorja, da bi jasno presodil svoje življenje. Alberto Moravia je precej časa užival v Italiji sloves mojstrskega ' romanopisca, zadnje čase pa mu je začela kritika očitati, da piše svoje romane vse preveč »na tezo«, namreč da skuša v njih le v pripovedni obliki ilustrirati in dokazati neko svojo tezo o civilizacijskih boleznih modelnega človeka, kot so n. pr. dolgočasje, indiferentnost, alie-nacija itd. Zdi se, da je tudi novi Moraviev roman te vrste. sociologi spadajo med slabše plačane. Seveda lah ko dobijo vodilni inženirji v velopodjetjih tudi mnogo višje -plače. Razen ameriških davkov je pa treba tudi upoštevati, da so v Ameriki družbene obveznosti mnogo večje in mnogo dražje kot v Evropi. V Združenih državah je bilo lani 224.000 znanstvenikov in inženirjev, ki so zaslužili letno povprečno po 11.000 dolarjev. Dobra tretjina od njih (80.000) je imela doktorsko diplomo, kar pomeni 1000 dolarjev več. Največjo poklicno skupino tvorijo kemiki, ki jih je 63.000, sledi 27.000 biologov in fizikov. Na matematike, geografe, geologe in psihologe odpade po 17 do 18 tisoč oseb. Jezikoslovcev je 14.000 in prav toliko tudi statistikov. Po pokrajinski razvrstvitvi je bilo največ znanstvenikov in inženirjev v državah Kaliforniji in New Yorku, najmanj v južnih državah in na srednjem Zahodu. Največji del znanstvenikov j; zaposlen v industriji, v državnih obrtih in šolskih zavodih. Vodič po Čedadu Izšel je kratek zgodovinsko-umetniški vodič po Čedadu, ki ga je napisal prof. Carlo Mutinelli. Knjižica šteje okrog 100 strani in nudi vse potrebne podatke za spoznavanje zgodovinskih spomenikov in umetniških del v tem furlanskem mestecu, kjer je bil nekdaj, kot znano, sedež langobardske vojvodine. Prav iz takratnega časa je ostalo v mestecu največ kulturnih spomenikov, ki se odlikujejo po svoji izvirnosti, ker so mešanica nordijskega in latinskega vpliva. Čedad je igral pomembno vlogo tudi v zgodovini slovenskega naroda, zlasti v prvih stoletjih po naselitvi Slovencev na današnjem ozemlju. V če-dadski okolici se je bilo mnogo bojev med Slovenci in Langobardi, v kalerih so zmagali enkrat eni, drugič drugi. Čedad pa je bil pomemben tudi kot izžarevališče vere in duhovne kulture med Slovence. Lyons Club v Vidmu pa je izdal knjigo »Castel-li storici del Friuli« (Zgodovinski gradovi v Furlaniji). Kot že naslov pove, je namen knjige prikazati in orisati Gradove v Furlaniji, in sicer bolj na poljuden kot na znanstveni način, čeprav z resnim znanstvenim kriterijem. Prikazanih je 24 gradov in to ne samo v besedah, ki jih je posnel Aldo Nicoletti. Vsaki grad je analiziran iz zgodovinskega in arhitektonskega stališča, upoštevani pa so tudi vsi tisti elementi, ki lahko vzbudijo zanimanje obiskovalca ali turista. Knjiga je bila natisnjena na finem papirju. Tudi v tem delu bo našel tisti, ki se zanima za slovensko zgodovino, marsikaj zanimivega. GOSPODARSTVO 'šetev koruze Vse do konca žitne žetve še lahko sejemo koruzo za krmo. Za krmljenje v zrnju moramo sejati le zgodnje hibridne ali križane sorte, take, ki dozorijo v približno 100 dneh. Takoimenovanih pedesetdnevnikov ali činkvantinov ne bomo sejali za krmo, ker je pri njih hektarski donos prenizek, poleg tega pa je njih moka prav dobra za človeško prehrano. — če pa hočemo sejati koruzo za zeleno krmljenje — pičnik —, tudi ne bomo sejali pedesetdnevnikov in tudi drugih domačih sort ne, pač pa samo eno izmed naslednjih treh sort, ki so trenutno najbolj priporočljive: »Funk’s G 44«, »Si-lage 440« in »Mielmais«. Od sort za zeleno krmo namreč zahtevamo, da imajo dolge in široke liste in da se močno razrastejo. Koruza za zeleno krmo uspe najbolje na njivah, katere lahko namakamo. Zal so v naših krajih take njive zelo redke, zato pa bomo sejali koruzo za zeleno krmo samo na močno rodovitne njive z gotovo svežino, vlago. Ce takih njiv nimamo, marveč samo take v suhih legah, potem ne bomo sejali za zeleno krmo koruze, temveč sirk (rušeč), ki je bolj skromen glede zemlje in da kljub temu visoke pridelke. Tudi glede njiv velja, da se krava pri gobcu molze. Pridelali bomo tem več zelene koruzne krme, čim več redilnih snovi bo v zemlji. Zato pa moramo obilno gnojiti. Čim požanjemo žito, moramo podorati 40 do 50 Ta pojav, da se delež narodnega dohodka iz poljedelstva sorazmerno manjša v prid industrije, pa je opaziti v gospodarskih statistikah vseh držav. Različen je le ritem naraščanja industrije: v naprednih državah je bil in je hitrejši kot v zaostalih državah, in najhitrejši je v tistih državah, ki si lahko v polni meri privoščijo tehnični napredek, kot na primer Združene države. Tam se je zmanjšal delež poljedelstva v narodnem dohodku od 32%> leta 1850 na 9% leta 1935. Pri tem pa je znano, da je ameriška poljedelska proizvodnja v absolutnem smislu, to je po količini, v istem času izredno narastla, ker se je kar najbolj tehnizirala. Te stvari pa so bolj ali manj znane vsakomur in ne predstavljajo odkritja. Za odkritje moderne sociologije pa bi lahko o-značili nekaj drugega: namreč da ta razvoj od poljedelstva k industriji ni nekaj shematičnega, nekaj stalnega in togo zakonitega v smislu zakonov gospodarskega razvoja, ampak prinaša s seboj presenečenja. Tako so na primer ugotovili, da se je v zadnjih sto letih, to je v dobi revolucionarnega in naglega tehničnega napredka, bistveno spremenila tudi notranja struktura poljedelstva v naprednih državah. V Franciji je predstavljalo žito pred letom 1850 več kot tri četrtine vsega dohodka iz poljedelstva, po sto letih pa predstavlja le še 10°/« vse vrednosti poljedelskih pridelkov. To je pripisati dejstvu, da se je prehrana prebi-vavstva zaradi dviganja življenjske ravni zelo spremenila. Danes pojedč ljudje mno- stotov hlevskega gnoja na vsakih 1000 m: površine. Pred brananjem raztrosimo po isti površini še 60 do 80 kg sestavljenega gnojila 6 — 12 — 9, nakar posejemo — najbolje s sejalko — na že omenjeno površino po 2 kg koruznega semena naj bol ie v po pol metra oddaljene vrste. Ko se po-sev nekoliko razraste in doseže 10 do 15 cm višine, raztrosimo na vsakih 10 arov ali 1.000 m- povraine po 1 stot amonijevega solitra (nitrato ammonico 26°/«) ali 30 kg seči (urea agricola). — Iz priporočene količine in kakovosti gnojil je razvidno, da hoče imeti koruza mnogo dušičnatih gnojil in da je za dušik prava požeruhinja, posebno če raste na namočeni zemlji. Košnjo rastočega pičnika ali krmske koruze narekuje pa ali potreba po krmi za takojšnje krmljenje ali dovoljna dozorelost krme. Slednje spoznamo po trdoti zrnja na storžih, ki se razvijejo na močnejših steblih, če pritisnemo z nohtom palca desne roke na zrno in se to prav malo uda, potem je pičnik še celo predozorel. Če se pod pritiskom z nohtom takoj pojavi iz zrna mleko, je dovolj dozorel, ker je dosegel mlečno dozorelost, če pa je zrnje še prav mehko in tudi drugače vidimo, da se pičnik še močno razvija, ga pustimo še nekaj dni. Največ tečne krme nudi njiva pičnika ob mlečni dozorelosti. Kdor ima prostor in pripravo za silažo, naj ga takrat pokosi m spravi v silos. go več mesa in drugih visokovrednih živil, na primer jajc in mleka, zato pa tem manj kruha. Prehrana prebivavstva je odvisna največ od žita le v revnih državah. Se zanimivejše s sociološkega stališča je neko drugo dejstvo v modernem tehničnem in gospodarskem razvoju, namreč da se je začel v najnaprednejših državah sorazmerno krčiti tudi že del industrije v naiod-nem dohodku in zaposlitvi, v prid takoimenovanih terciarnih dejavnosti. Med terciarne dejavnosti prištevamo naslednje gospodarske skupine in aktivnosti: prevozne, telekomunikacijske; vse, ki so v zvezi s higieno, lepotičenjem in zdravstvom, tujsko-prometno industrijo, pripravljanje in prodajo pijač in tobaka; tiste, ki se ukvarjajo s poučevanjem bodisi v javnih ali zasebnih šolah, ter duhovniške poklice; vse, ki imajo opravka s prodajo in popravljanjem avtomobilov, pa tudi vse druge služnosti in obrti; aktivnost denarnih zavodov, zavarovalništvo, trgovino, kulturne dejavnosti, javno upravo in domače dejavnosti: torej vse, kar ne spada k poljedelstvu in industriji. Medtem ko se je dolgo časa zdelo, da industrija izpodriva delež terciarnih dejavnosti, ker jim odteguje naraščaj, ki se je rajši zaposljeval v tovarnah in industrijski administraciji, je opaziti v zadnjih desetletjih, da se sektor terciarnih dejavnosti v gospodarskih statiskah najnaprednejših držav stalno veča, najbolj ravno v tistih državah, ki so tehnično najbolj razvite, kot V ITALIJI PIJEMO PREMALO MLEKA Na pobudo Italijanskega odbora za mleko in pod pokroviteljstvom ministrstva za poljedelstvo je bilo te dni v Turinu prvo mednarodno zdravniško zborovanje o mleku. Na zborovanju so predavali o zdravstvenem pomenu uživanja mleka. Predavatelji so opozorili tudi na dejstvo, da italijansko prebivavstvo pije premalo mleka, mnogo manj kot prebivavstvo drugih naprednih zahodnih držav. Vsak prebivavec Italije popije na leto povprečno le 65 litrov mleka, medtem ko popije vsak Irec povprečno po 245 litrov mleka na leto, vsak Kanadčan 230 litrov, vsak Švicar 190 litrov, vsak Anglež 175 litrov in vsak Američan 181 litrov. Med dvajsetimi državami Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje (OE-CE), zaostajajo v pogledu uživanja mleka za Italijo samo Španija, Grčija, Turčija in Portugalska. PREMAJHNA TEHNIČNA POMOČ Na posvetovanju o mednarodnem tehničnem sodelovanju v Milanu je bilo poudarjeno, da je Italija še premalo udeležena pri tehnični pomoči nerazvitim državam. Leta 1964 je dala sicer deset milijard lir za tehnično pomoč takim državam, toda v takih državah je delalo po programu tehnične pomoči samo 350 italijanskih tehnikov. Temu je vzrok pretog in prepočasen postopek pri nabiranju tehnikov za tako pomoč, kot je poudaril neki predavatelj. ČILSKI RUDARJI V NEMČIJI Zahodna Nemčija in čile sta sklenila pogodbo, po kateri bo prišlo delat v nemške premogovnike ! v Porurju 7.000 čilskih rudarjev. Prvih 150 Čilencev bo začelo z delom 2. julija. Prejemali bodo po 300 ameriških dolarjev na mesec. Pogodba velja za tri leta. V Nemčiji je delalo lani okrog 1 milijon tujih delavcev. so to Združene države, skandinavske države, Francija in druge zahodne države. V Združenih državah je zavzemala sekundarna, to je industrijska dejavnost največji delež v gospodarskih statistikah okrog leta 1921, ko je znašala največ 35°/o. Od takrat se je njen sorazmerni delež stalno manjšal v prid terciarnih dejavnosti, razen v času druge svetovne vojne, zaradi močno povečane industrijske dejavnosti, ki so jo narekovale vojaške potrebe. Po vojni se spet stalno manjša, narašča pa sektor terciarnih dejavnosti. Seveda pri tem nikakor ne gre za dejansko zmanjšanje industrijske proizvodnje, ki nasprotno tako po obsegu kot po vrednosti stalno in naglo narašča, enako kot smo dejali že o ameriški poljedelski proizvodnji. Ta zadnja se je sicer zmanjšala na manj kot na eno desetino v svojem prispevku k narodnemu dohodku, pri tem pa zadosti ne le vsem domačim potrebam, ampak tudi ogromno izvaža ter ustvarja zaloge živeža za veš svet, kot se je videlo ravno pred kratkim, ko je prodala Amerika žito celo Sovjetski zvezi. Enako je z ameriško industrijo. Njena proizvodnja je ogromna in raste v naglem ritmu kar naprej, toda v še bolj naglem ritmu narašča delež terciarnih dejavnosti, katere je v veliki meri priklicala v življenji prav moderna industrijska tehnika, zlasti s tem, da je izredno dvignila življenjsko raven, tako da čutijo zdaj ljudje potrebe in želje po vsakovrstnih uslugah in udobnostih, katerim so se morali preje odrekati. In tem njihovim potrebam in željam lahko zadoste le terciarne dejavnosti. (Dalje) Gospodarstvo preteklosti in bodočnosti VIRGILU SCEKU V SPOMIN V četrtek dne 27. septembra 1923 se je vršil redni občni zbor Političnega društva Edinosti v Gorici., Navzoča sta bila državna poslanca Šček in dr. Wilfan, dočim sta se poslanca Lavrenčič in dr. Podgornik opravičila in pismeno pozdravila občni zbor. Politično društvo Edinost v Trstu sta zastopala dr. Slavik in dr. Čok. Ob določeni uri je otvoril občni zbor predsednik g. Križman in prešel na dnevni red. V imenu Političnega društva Edinosti v Tratu je občni zbor pozdravil dr. Slavik, ki je poudarjal nujno potrebo enotnega dela vseh političnih društev. Dr. Wilfan je razvi- 164. Dr. E. BESEDNJAK jal svoje naziranje glede političnega delovanja Slovanov v Italiji ter poudarjal, da more biti naše delo le nacionalistično, ker je tat edina ideja, ki nas veže NEKAJ RESOLUCIJ Ob sklepu je bilo enoglasno sprejetih par resolucij, ki se glase takole: »Občni zbor Političnega društva Edinosti v Gorici ugotavlja z globokim obžalovanjem, da se na slovenskem ozemlju vrši sistematična in široko zasnovana borba proti jeziku našega ljudstva, katera postaja čedalje bolj odločna, ostra in splošna. Iztrebili so naša starodavna krajevna imena, ki so zrasla iz ljudstva in njegove zgodovine, odstranili so vse slovenske napise iz javnih uradov, odpravili vse uradne slovenske prevode državnih in deželnih zakonov, ki odgovarjajo praktičnim potrebam slovenskega ljudstva in interesom javne u-prave, zatrli slovensko dopisovanje z vsemi deželnimi in državnimi uradi, prepovedali vsem oblastvom, da občujejo s prebivalstvom v njegovi domači govorici in končno vrgli' celo iz sodišč jezik slovenskega ljudstva. Občni zbor izjavlja, da smatra borbo proti slovenskemu jeziku za očitno in odkrito borbo proti slovenskemu narodu in odobrava zato z vsem srcem in vso dušo odločen nastop naših parlamentarnih zastopnikov, našega tiska in naših organizacij, pozivajoč jih, naj vztrajajo pogumno v obrambi naših jezikovnih pravic pri občinskih, deželnih in državnih uradih na slovenski zemlji, posebno pa pri sodnijah, ker je to najelementar-nejša zahteva sodobne civilizacije.« ZA NAŠE OTROKE »Občni zbor stoji na stališču, da imajo otroci slovenskega ljudstva od Boga in narave dano pravico do takega šolstva, ki edino nudi zdravo vzgojo in pravo izobrazbo, to se pravi do šolstva, ki priznava materin jezik za podlago vsega pouka. To načelo je postalo last kulturnega človeštva, je temelj vsega duševnega napredka italijanskega naroda in ravnotako temelj vse kulture slovenskega ljudstva. Šolska reforma, ki jo namerava izvesti v teh dneh minister in evropski učenjak Gio-vanni Gentile, pomeni pa smrtni udarec temu načelu, ker uvaja italijanski jezik tudi v ljudsko šolo Slovencev kot učni jezik. Ta reforma nam hoče vzeti pravice, ki nam jih je dal Bog in katerih nam ne more ugrabiti nobena država, nobena vlada in nobena posvetna ali cerkvena oblast. Ako bi privolili v to reformo, bi privolili v uničenje naše lastne slovenske kulture, do česar nimamo nikake pravice! Nasprotno! Naložena nam je naravnost sveta dolžnost, da se borimo za duševno življenje slovenskih otrok ravnotako in še več kakor za njihovo telesno življenje. Zato dviga občni zbor v imenu stotisočev slovenskih staršev in njihove dece odločen in oster ugovor proti nameravani reformi ter zahteva, da pravice slovenskega ljudstva po lastnem šolstvu uvažuje in spoštuje tudi sedanja država in sedanja vlada.« ZA IZOBRAZBO LJUDSTVA »Občni zbor Političnega društva Edinosti ugotavlja z žalostjo, da se prosvetno gibanje med goriškim slovenskim ljudstvom v zadnjem času stalno ovira in premišljeno tlači. Mnogoštevilne cvetoče izobraževalne orga-nizacje, ki so bile pred vojno ponos slovenskih vasi in slovenskih trgov in ki so dvignile v petdesetih letih slovensko ljudstvo med najbolj prebujene narode v srednji Evropi, so v nevarnosti, da propadejo. Nova društva se načelno več ne dovoljujejo, obstoječe izobraževalne organizacije naletavajo pa na take ovire, da je njihovo delovanje postalo v zadnjem času skoro nemogoče. Kako naj razvijajo društva svoje vzgojno in prosvetno poslanstvo med ljudstvom, ako zahtevajo oblastva za posamezno prireditev komisijski ogled odra, kar stane društvo 150 do 250 lir? S temi prosvetnimi organizacjami so vršili Slovenci boj proti alkoholizmu, proti' surovosti, proti razuzdanosti, proti nekulturi. Ali hoče vlada, da se vrne slovensko ljudstvo v dobo pijančevanja in surovih va-.kih pretepov, ki so jih prosvetne prireditve pred dvajsetimi leti zatrle? Občni zbor izjavlja, da je kulturna dolžnost države prosvetno gibanje Slovencev podpirati in zato zahteva od vlade, naj odstrani vse krivične ovire, ki ogrožajo obstanek celokupnega prosvetnega pokreta med slovenskim ljudstvom.« VODSTVO Na občnem zboru je bila predlagana enai sama lista, ki so jo zborovalci, ker ni bilo protiliste, enoglasno sprejeli. V ožji ofHrcr sr b:l' brvoljeni: dr. Ligel-bert Besednjak, Franc Bitežnik, dr. Josip Bitežnik, dr. Stojan Braijša in ravnatelj Anton Vuk. V širši odbor so bili izvoljeni možje vseh stanov, razdeljeni po okrajih. (Dalje) V tem hipu sem že na sledi tega izrednega lovskega plena, kot si Vaša visokost lahko predstavlja. Imam fin nos in veliko izkušenost. Posamično poznam vse dragocene kamne v zbirki svojega brata, kot pozna pastir svoje ovce, in naj me vrag vzame, če se mi ne bo posrečilo, da jih bom drugega za drugim dobil nazaj.« V tistem hipu je prišel natakar povedat, da čaka pred vrati kočija Mr. Vandeleura. Mr. Rolles je pogledal na uro in videl, da je čas, da tudi on odide. Ta slučaj, da je moral istočasno proč, mu je bil nekoliko neprijeten, kajti po pravici povedano, bi rajši nikoli več ne videl tega lovca na diamante. Ko je prispel na postajo, je stopil v spalni voz prvega razreda. Ker je imel zaradi svojega dolgega študija nekoliko zrahljane živce, si je hotel privoščiti malo udobnejše potovanje. »Tu notri vam bo udobno,« mu je dejal kontrolor. »V vašem oddelku ni nikogar; samo nek star gospod je v drugem koncu vagona.« Bližal se je čas odhoda in vozni listek je imel že preluknjan, ko je odkrili Mr. Rolles onega drugega potnika, ki je stopal v vlak, da zasede svoj prostor, v družbi mnogih nosačev. In ni ga bilo človeka na svetu, ki bi ga bil Mr. Rolles v tistem hipu manj želel videti. Tisti potnik ni bil namreč nihče drug kot stari John Vandeleur, bivši diktator. Spalni vozovi Velike severne proge sestavljajo trije oddelki: po eden na vsakem koncu vagona je za potnike, tretji, v sredi, pa služi za toalete in umivalnico. Drsalna vrata ločijo oba spalna oddelka od umivalnice; ker pa ta vrata nimajo ključavnice ali zapaha, se lahko reče, da sestavlja ves vagon v resnici en sam velik oddelek. 21 R. L. 8TEVENSOIM a mladem, dudiauHi&u Mr. Rolles je začel premišljevati o svojem novem položaju. Takoj je opazil, da je brez obrambe: če bi diktatorja prijelo, da bi ga hotel ponoči obiskati, bi mu tega ne mogel preprečiti. Nobene možnosti ni bilo, da bi se utrdil pred njim: bil mu je izročen na milost in nemilost, kakor na odprtem polju. Ta ugotovitev je napolnila njegovega duha s tesnobnim strahom. Streslo ga je, ko se je spomnil na okrutne zgodbe, ki jih je bil pripovedoval njegov sedanji sopotnik med večerjo; in spomnil se je tudi, da je nekoč slišal, da imajo nekateri ljudje čudno sposobnost, da začutijo kako dragoceno kovino tudi skozi zidove in tudi na precejšnjo razdaljo. Morda velja to tudi za diamante. In kaj bi bilo čudnega, če bi imel to sposobnost človek, ki se je sam bahal, da je lovec nanje? Naš duhovnik je vedel, da se mora tega človeka bati in da je vsega zmožen. Zato si je iz dna srca želel, da bi se čimprej zdanilo. Pri tem pa ni opustil nobenega previdnostnega ukrepa: skril je svoj diamant v najbolj skriti žep svojega kompliciranega sivega površnika in se priporočil božji Previdnosti. (Dalj«) PORTNI ]P REGLED Jiaj bo s športno palačo v (Trstni Trst je eno izmed redkih večjih italijanskih mest, kjer športniki še nimajo svojega doma — — športne palače. Pred leti so sicer gostovali v velikem velesejcmskem paviljonu na Montcbellu, toda ta stavba je bila neprimerna za športne pri-leditve in so prirejanje tekem v njej opustili. Pred leti so začeli voditelji tržaškega športa razmišlajti o gradnji prave športne palače. Precej časa so porabili za iskanje in preučevanje primernega prostora. Končno je občina odstopila veliko zemljišče na Pončani, ki je za tako gradnjo zelo primerno. Leži sredi večjega števila važnih cest in ulic ter pelje tja tudi trolejbusna proga. Toda vsa stvar je kasneje iz raznih vzrokov zaspala. Precej je k temu prispevalo tudi pomanjkanje denarnih sredstev, katere je osrednji CONI v Rimu obljubil, vendar je denar med čakanjem na začetek gradnje izdal v druge namene. Medtem so v Trstu izdelali že načrte za stavbo in čakali na primerni trenutek. Težko je reči, če je ta trenutek danes že prišel. Vsekakor pa so nastopili v zadevi tržaške športne palače novi elementi. Pred nedavnim se je namreč s predsednikom CONI-ja odvetnikom Onestijem v Rimu srečal znani tržaški športni delavec odvetnik Sblattero. Iz njunega razgovora je bilo razvidno sledeče: , CONI trenutno nima nikakšnih sredstev za fi-I nanciranje gradnje tržaške športne palače. Toda v kratkem se pričakuje v parlamentu razprava o tem, da bi delili dobiček od italijanske športne stave TOTOCALCIO po novem ključu: pol dobička državi in pol CONI-ju. Tako bi italijanski olimpij ski odbor prišel do novih sredstev in s temi bi najprej podprl gradnjo palače v Trstu. Vsa stvar je tako po večletnih premikih naprej in nazaj še vedno na istem mestu. Vendar pa je novost trenutkega stanja v tem, da je padla konkretna obljuba: takoj po delitvi dohodkov od TOTOCALCIO po slovitem načelu »fifty - fifty« bomo v Trstu prišli do lastne športne stavbe. Kakšna pa bo pravzaprav ta stavba? Kot vse kaže, jo bodo gradili v dveh etapah: najprej bodo postavili dvorano z obokanim stropom za košarko, odbojko in tenis. Poleg nje bo telovadnica za orodno telovadbo in manjši prostor za težko atletiko. V dvorani bi lahko tekmam prisostvovalo do približno 3.500 gledalcev. V drugi etapi pa bi prizidali še prostore za boks, sabljanje in manjši plavalni bazen s sladko vodo. Tako bi palača služila najrazličnejšim športom in bi bila za tržaške športnike res to, kar jim zdaj najbolj manjka: središče in dom. Manjše nagrade za smučarje V teh »pasje« vročih dneh je kar prijetno razpravljati o snegu in smučanju. Seveda pa ni bil to glavni razlog, da so priredili pred dnevi v romunskem obmorskem letovišču Mamaia kongres Svetovne smučarske zveze, na katerem so obravnavali številna pereča vprašanja tega športa. Smučanje se je namreč po vsem svetu v poslednjih sezenah izredno razvilo in tako nastajajo na teknil.-vanjih problemi, ki jih še pred nekaj leti ni bito. Mednarodna smučarska zveza je predvsem razpravljala o dveh predlogih, s katerima naj bi nekoliko zavrli vpliv profesionalizma v zimskem športu. Zveza bo — po prvem predlogu — stopila v st ik z vsemi velikimi tovarnami smuči in skušala doseči, da bi te proizvajale tekmovalne rekvizite brez reklamnih namenov. Tako naj bi na Zahvala Globoko ganjeni nad tolikimi dokazi spoštovanja in ljubezni, ki sta bili izkazani našemu dragemu JOSIPU ROLLIJU se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam ob naši veliki žalosti stali ob strani nami kakorkoli sočustvovali. m Družina Trst, 1. julija 1965 ŽALOIGRA V LEDU (Nadaljevanje s 3. strani) skega pristana Lime proti jugu; v Drakeo-vem prelivu je zajadral med plavni led; zgubil je smer in zašel med dve ledeni gori, ki sta ga stisnili in uklenili v ledeno škatlo. Štirideset let je »Jenny« ostala uklenjena v ledeni gori. šele ko se je gora razklala, je tžpustila razbito jadrnico z mrtvo posadko iz svojih klešč. Tako je bral kapitan ladje »Hope« v dnevniku svojega mrtvega tovariša. Ukazal je trupla obtežiti in spustiti v morsko globino, ostanke jadrnice pa sežgati. Ladijski dnevnik je po svoji srečni vrnitvi z južne- | ga arktičnega morja izročil angleški admi- J faliteti. , I primer za tekmovalce izdelovali smuči brez napisa tovarne, ki jih je naredila. Drugi predlog pa je posegel na občutljivo področje plačevanja tekmovalcev. Ti sicer v večini primerov res niso dobivali za svoje športne uspehe denarja, zato pa so prejemali praktične nagrade, katerih vrednost nikakor ni bila majhna. Znano je, da je Toni Sailer dobil v dar veliko zem Ijišče, Šlibar je prejel za svoj rekordni skok avto itd. Po sklepu mednarodne zveze odslej taka darila ne bodo smela presegati vrednosti 60.000 lir, Padli so tudi številni predlogi za poseg v tekmovalna določila. Tako naj bi uvedli v veleslalomu odslej dva spusta namesto enega samega. Na tekmovanjih pod okriljem Zveze bodo nastopali tudi v hitrostni vožnji z letečim startom. Presku sili bodo sistem tekmovanja v slalomu, po katerem naj bi na obeh progah startala po dva tekmovalca istočasno, nato pa izmenjala svoji progi. Nekaj novosti je predvidenih tudi za smučarske skoke itd. SODNIK SE JE IZGUBIL Luksemburg je majhna evropska deželica, ima tudi svoje velike težave. Vsaj na nogometnem področju. To lahko ugotovimo iz dogodka, do katerega je prišlo pred nekaj dnevi in ki je seveda povsem resničen. V malem kraju Hostertu imajo nogometno moštvo, ki se že več let vneto podi za usnjeno žogo. Vaščani so svojo ekipo prijavili tudi za prvenstveno ligaško tekmovanje in tako bi bili morali tudi eno zadnjih nedelj odigrati uradno tekmo Za uradno tekmo pa je treba imeti uradnega sodnika in luksemburška nogometna zveza je seveda — po navadi — določila moža s piščalko ki naj bi v Hostertu piskal in delal red na igrišču. Vse je izgledalo enostavno in preprosto. V luksemburški deželi imajo namreč kljub majhnemu ozemlju kar dva kraja z enakim imenom. In usoda je hotela, da se oba kraja imenujeta Hostert. Odveč je pripomba, da bi naše zgodbe ne bilo, če bi sodnik krenil v pravi kraj, v pravi Hostert. Toda odšel je v napačnega. Sodnik je v napačnem Hostertu ves spehan iskal nogometaše, in jih seveda ni našel. Nogometaši v pravem Hostertu pa so zaman čakali na sodnika in ga seveda tudi niso dočakali. Zato so po enournem brezuspešnem čakanju enostavno potegnili s tribune nekega gledalca, ga proglasili za sodnika in tekma se je začela. Ce se je tekma kljub zasilnemu sodniku zaključila brez težav, pa se niso zaključile težave okrog obeh Hostertov. Da bi ne prišlo do ponovnih usodnih nogometnih pomot, zahtevajo prebivalci nogometnega Hosterta, naj bi enemu izmed obeh krajev spremenili ime. S TRŽAŠKEGA ŠTIRI DNI VESELEGA RAZPOLOŽENJ A (Nadaljevanje s 4. strani) ta dr. Rinaldini — svoj pozdravni govor je zaključil v slovenščini — in kmetijski nadzornik dr. Perco. Za veselo razpoloženje obiskovavcev razstave je ta dan, kot tudi vse ostale dni — skrbela nabrežinska godba pod taktirko kapelnika Josipa Devetaka. Ta godbeni ansambel upravičeno zasluži vse priznanje in pohvalo, saj je letos za mnoge bil pravo odkritje. V soboto zvečer je še nastopil znani in kvalitetni mešani pevski zbor »Gallus« iz Trsta, ki ga vodi prof. Ubald Vrabec. Njegovo izvajanje je naravnost navdušilo po-slušavce. V nedeljo popoldne pa so prišli na svoj račun ljubitelji nogometa. Na športnem igrišču so se pomerili »poročeni in neporočeni«. V prvem polčasu so se »stari« še nekam dobro upirali mlajšim, a ti so jih v drugem polčasu kmalu spravili na kolena in jih premagali s 4:1. Potek igre je po mikrofonu mojstrsko posredoval »znani športni komentator« Stanko Devetak. Zvečer pa je bil za Nabrežino zares edinstven nastop gojencev Glasbene šole iz Solkana. Že naslov prireditve — Moja dežela - ves svet — pove vsebino sporeda. Poslu-šavci so kar strmeli od začudenja spričo mojstrskega izvajanja številnih pevskih in drugih točk. Ta prireditev je bila pod okriljem domačega prosvetnega društva »Igo Gruden«. V ponedeljek zvečer je imela poseben koncert že omenjena nabrežinska godba, nato pa je nastopil znani zbor »G. Verdi* iz Ronk, ki je mojstrsko odpel več pesmi. Škoda, da je ta drugače popolnoma uspeli koncert nekoliko motil veter. Razstava se je zaključila, kot smo omenili v torek. Ta dan je bilo na sporedu nogometno srečanje med enajstorico Nove Gorice in Kraško reprezentanco. Zmagali so gostje s 5:4. Obe ekipi sta pokazali lepo igro. Zvečer je še bila tombola, pri kateri sc je sreča nasmehnila gospe Mirandi Lesi-ca iz Nabrežine, ki je prejela prvi dobitek (50 tisoč lir). Nato je obiskovavce razstave pozno v noč zabaval ansambel prof. E. Am-brozeta. Po splošnem mnenju občinstva je letošnja razstava spričo zares odličnih vin in vrste pestrih prireditev odlično uspela ir bila najlepša od vseh treh prejšnjih. Organizatorjem je zato treba čestitati in izreči vse priznanje. MATURE V četrtek so se začele po vsej državi pismene naloge za mature in usposobljenost-ne izpite. Na delu je 2098 izpitnih komisij. Za vse slovenske maturante se vršijo izpiti v Trstu na liceju, učiteljišču in trgovski višji srednji šoli. Začeli so se pa že včeraj, ker imajo naši dijaki eno pismeno nalogo več. Vsem dijakom, ki so se podvrgli eni najbolj zahtevnih skušenj v življenju, želimo predvsem mirne živce in — dosti uspeha. Repentabor: ŠAGRA i»TERANA IN PRŠUTA« Dne 11. julija bodo v Velikem Repnu odprli 3. šagro »terana in pršuta«. Ob tej priložnosti bo nagradna razstava domačega terana, ki jo prireja Pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem Kmetijskega nad-zorništva in repentaborske občinske uprave. «3 Po povesti 0. Corwooda rise Miki Muster 379. Zvečer je gore! pred šotorom prijeten, velik ogenj. Ob njem sta na brezovem deblu sedela Jim in Nepeesa. Jim se je v nekaj urah popolnoma spremenil: še bolj prijazen je postal, mlajši, in v očeh mu je utripala čudna svetloba. Ob njunih nogah je ležal Baree in ju zvesto opazoval. Gledal je, kako Jim boža svilene Nepeesine kite in jo posluša. 380. Nepeesa mu je pripovedovala svojo zgodbo. Žalostno zgodbo o umoru v očetovi hiši, o svojem begu in skoku v prepad. Carvel je stiskal zobe. O, ko bi vse to vedel takrat, ko je srečal McTaggarta ob pasteh pri ujetem Bareeju! Pred očmi so mu vstajale strahotne slike Napeesinega obupa, ko je iskala reš:tev v smrti v globokih, mrzlih valovih. ■f J 381. Gledal je Vitko vrbo in bil v srcu hvaležen vrtincu, ki je ini pogoltnil, temveč jo je vrgel na breg. V mislih se je zahvaljeval starcu, ki ga je poznal samo po Nepeesinem pripovedovanju: staremu Indijancu Tubou, ki je našel Mepeeso nezavestno na bregu kanjona in jo na rokah nosil vso dolgo pot od prepada do svoje koče. 382. Živo si je predstavljal dolge, mrzle zimske noči, v 'katerih je Nepeesa nihala med življenjem in smrtjo. Strašne zimske dneve gladovanja in bolezni, boja s smrtjo, ki ga je bojeval zvesti starec brez zdravnika in brez zdravil, le s skrbno nego in očetovsko lju! ■ 'nijo do hčerke svojega umorjenega prijatelja. Mršil je čelo in globoko sopel. 383. Ko je bila zima najhujša in sneg najvišji, je umrl še stari Tuboa. Deklica, ki jo je Jim ljubil od prvega trenutka, ko jo je ugledal, je ostala sama v Indijančevi koči. Razumel je njeno tedanje trpljenje in obup, stradanje in zmrzovanje. S stisnjenimi pestmi je dejal: »Jutri pojdem v Lac Bain. Pojdem in ne vrnem se, dokler ga ne ubijem!« 384. Nepeesa je za trenutek pomolčala. Gledala je v ogenj, ko je spregovorila: »Tudi Tuboa je hotel oditi v Lac Bain, pomladi, ko bi lahko potoval. Pa ga je smrt prehitela. Zato ga moram ubiti jaz. Prinesla sem s seboj Tubojevo puško. Ne bo vam treba hoditi v Lac Bain, gospod Jim. Trgovcu sem poslala glasnika.« »Glasnika,« Prikimala je.