leto XXI. — številka 72 Ustanov telji: občinske konfercnce SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, gkofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj, redak.-:jo odgovoren Albin Učakar glasilo socialistične zveze delo vnega ljudstva za gore nisko KRANJ, sobota — 14. 9.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 194? kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicei cbsteiah in sobotah S posvetovanja občinskih sindikalnih vodstev Sindikat se mora bolj zavzemati za reševanje problemov v zaposlovanju .V fedo so se v Preddvoru 2? 1 Predstavniki in tajniki Obcnskih sindikalnih svetov p ® ,mih gorenjskih občin. S° Se "deležih tudi Predstavniki občinskih in medobclnskih odborov stro_ sko si« s« PO-Gorenici/ imaj<) P°vsod na ske n izdelane akcij- deJuPp?ar:mf.° nada«niem Pripravi- ^ ko Se P°vsod C na občne cij. Oh I .alnih »rganiza-katerih So°P,Ci VPra*anj« so UEofm i- razpravljali pa bUžS n u' da se b«do v morali dnostj sindikati drugih „ se z vrsto lovnih ' da Je v vseh de- kža?ahorg;lnLzacijah'ki 80 v drobni ?ba izde,ati Po-°bne analize o vzrokih Ie- teh. Posebno v teh organizacijah je treba poživiti delo sindikalnih organizacij in hkrati nenehno in odločno vztrajati pri uresničevanju potrebnih ukrepov. Menili so tudi, da bi se v delovnih organizacijah morali bolj posluževati samoupravnih dogovorov, pri čemer pa naj bi bili sklepi osnova za hitro in enotno delo. Ker je bilo do sedaj prav tu največ zastojev, je prav na teh področjih Bohinjska cesta spet zaprta Zaradi del na odseku med Mokrim Logom in Bohinjsko Bistrico je cesta Bled—Bohinjska Bistrica spet zaprta za ves promet, ki so ga zato preusmerili po obvozni cesti čez Pokljuko. Znano je. da so bohinjsko cesto začeli obnavljati spomladi. Od Nomnja do mostu pri Bohinjski Bistrici so že končali zemeljska dela in na tem odseku so tudi že položili plast asfalta, v naslednjih dneh pa bodo ta del ceste prekrili še s finim asfaltom. Po predvidevanjih bo celotni novi odsek bohinjske ceste, dolg bo 7,7 kilometra, asfaltiran v začetku oktobra in takrat bo bohinjska cesta spet odprta. vi g Mnogo Gorenjcev na proslavo v Novi Gorici Jutrišnje proslave ob 25. etnic, vseljudske vstaje ha gorskem, ki bo v Novi k« * ' Se bo "deležilo veli-jo stevil0 ljudi iz vseh kra- aaklS domovine. Tik pred sk:UCkr redakcije smo S/m ob*'nskih konferencah UL Kranj, Skofja Loka, "llllllllUMi............... (■•"(■»li,,,,■„,,,„,,„„„, llejem obrti in 0 p n e m e v kranju d 12-21. oktobra 1%8 ,,l,,,,,,,,,u»«MH.m,ii„„„miIimmilmil Tržič, Radovljica in Jesenice pozanimali za število prijavljenih na proslavi v Novi Gorici. Iz Kranja jih bo samo z avtobusi in vlaki odpotovalo okrog 1500. V Skof-ji Loki to število ni dosti maniše — oribli/no 1300 ljudi. Sledi Radovljica s 1000 prijavljenimi, iz tržiške občine na bo z avtobusi odpotovalo proti Novi Gorici 500 prebivalcev. Zal nismo mogli dobiti podalkov o udeležbi Jeseničanov. Razen tega je seveda nemogoče predvideli, koliko ljudi namerava obiskati Novo Gorico z osebnimi vozili. Njih število ho verjetno precej odvisno od vremena. 17. Škofje Loke so nam sporočili, da vlak proti Primorski ne bo odpeljal že ob 1. uri zjutraj, kol je bilo prvotno zamišljeno, ampak šele ob fi.02. Iz Nove Gorice Pa bo krenil ob 21.15 istega dne. treba najbolj zaostriti odgovornost. V razpravi o zaposlovanju pa so poudarili, da se mora sindikat bolj zavzemati za reševanje teh problemov kot se je do sedaj. Kakršnokoli zavlačevanje, odlašanje in podobno pri reševanju problematike zaposlovanja, kadrovskih vprašanj, integracijskih procesov, neizpolnjevanja dogovorov, priporočil, sklepov in podobno je skrajno neodgovorno. Vse takšne pojave je treba ostro obsoditi in hkrati ukrepati. Nazadnje pa so govorili še o nekaterih drugih delovnih oblikah sindikalnih organizacij (rekreacija, šport, delovna doba itd.) in sklenili, da se bodo v prihodnje predsedniki -4n tajniki občinskih sindikalnih svetov še večkrat in predvsem pogosteje srečevali s predstavniki republiških vodstev. Ugotovili so, da takšna skupna posvetovanja veliko pripomorejo h krepitvi sindikata in enotnosti sindikalnih akcij. A. Z. Kranj bo spet festivalsko mesto Drugi festival filmov o športu in turizmu Drugi teden, to je v torek, 17. septembra, se bo v Kranju začel mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Sicer ne s tako veliko reklamo kot se za festival V danršnji številki: na 3. strani: Porazno poslovanje na Srednjem vrhu na 8. strani: Kruh je dober, kruh ni dober na 10. strani: Drugi festival filmov o športu in turizmu »98M*099( Po vsej Gorenjski konference ZK V vseh petih gorenjskih občinah so bila v ponedeljek izredna zasedanja občinskih konferenc zveze komuni stov. Na njih so razpravljal o aktualnih političnih proble mlh in nalogah komunistov Po končanem zasedanju ob člnske konference zveze ko- munistov v Kranju so se sestali tudi sekretarji organizacij ZK v občini. Dogovorili so se, da bodo o gradivu in sklepih občinske konference prihodnji teden razpravljali člani zveze komunistov v vseh organizacijah in aktivih zveze komunistov v občini. A. ž. spodobi saj je zanj v tujini veliko večje zanimanje kot pri nas. Prvi tak festival je bil v Kranju že pred dvema letoma. Takrat so sklenili, da bo festival vsake dve leti v Kranju. V petih festivalskih dneh si bodo gledalci v kinu Center lahko ogledali filme iz 23 dežel. Vsega skupaj je kar 31 dežel poslalo 114 filmov, od katerih jih je selekcijska komisija izbrala za festival 44. Festival bo resnično mednaroden, saj so filmi prispeli iz Avstralije, Kanade* Finske, Francije, Češke, obeh Nemčij, Indije, Japonske in od drugod. Jugoslovanski delež na festivalu pa je takle: Šest korakov, Kronika stanh mest, Stare slave dedovina in Regata. Po sporedih, objavljenih v časopisih in razposlanih po pošti, bodo gledalci lahko izbrali programe ogleda. Obe predstavi tako popoldanska kot večerna imata v svojem programu nekaj turističnih in nekaj športnih filmov. Morda bo še posebna zanimivost predvajanje olimpijskih filmov v četrtek zvečer. Takrat bosta na sporedu turistično športni film o MUnchnu, prizorišču prihodnjih olimpijskih iger leta 1972. Znani francoski režiser pa je posnel dokumentarni film Trinajst dni v Franciji. Na račun bodo prišli predvsem ljubitelji zimskega športa, saj film prikazuje nekaj najbolj zanimivih dogajanj z zimskih olimpijskih iger letos v Grenoblu. Od turističnih filmov bi morda (Nadalj. na 10. str.) -■ S?" -I < \ f& '' -v ' ->,, Pri otroškem čofotanju se navadno začne ... Mogoče bo kdo od teh malčkov nekoč vrhunski mojster plavanja, skakanja ali vodnega smučanja. O tem govori kanadski dokumentarec ZMOČI SE... Kdo je odgovoren za izvajanje priporočil? S seje kranjske občinske skupščine »Zanima me, kaj v delovni organizaciji naredijo, ko dobijo naša priporočila? Ali o njih razpravljajo samoupravni organi? Ali pošljejo kakšne odgovore, da se z njimi strinjajo ali ne?« Zdi se mi, da gre vrsta priporočil mimo dnevnih redov samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Mar se po vsem tem ne vsiljuje vprašanje, da so vsa priporočila, ki jih sprejemamo oziroma razpravljamo o njih na naših sejah, zgolj papirnata vojska?!« je na četrtkovi seji kranjske občinske skupščine, ko je bila na dnevnem redu razprava o gibanju gospodarstva v prvem polletju v kranjski občini, vprašal neki odbornik. To vprašanje je po uvodnih razlaganjih načelnika za gospodarstvo kranjske skupščine zbudilo precej pestro in zanimivo razpravo. Podobna vprašanja in misli so potem povedali tudi nekateri drugi odborniki. Odgovori, ki so jih dali predstavniki občinskih služb so bili nedvomno zanimivi in so potrdili upravčenost teh vprašanj. Do sedaj na večino različnih priporočil, ki so zadevala delovne organizacije, le te niso odgovarjale. Celo na resolucijo o razvoju gospodarstva in družbenih služb ni bilo odgovorov in pripomb; da o analizah o integraciji itd. sploh ne govorimo. Zanimivo je, da v statutu kranjske občinske skupščine piše, da so tisti, katerim so priporočila namenjena, dolžni o njih razpravljati in sporočiti svoje pripombe nanje oziroma povedati ali se strinjajo ali ne. Ob teh podatkih oziroma ugotovitvah se nedvomno vsiljujejo nekatera vprašanja. Tako na primer: # Kdo je v delovnih organizacijah odgovoren za izvajanje oziroma razpravo o priporočilih, ki jih ob raznih gospodarskih analizah in drugih prilikah sprejema občinska skupščina? © Ali v delovnih organiza-cizah omalovažujejo takšna priporočila? 4 Ali menijo, da ne ustre zajo njihovim prilikam? Zakaj? In zakaj tega ne povedo, če je tako? O Ali niso v občinski skupščini odborniki, ki so hkrati predstavniki delovnih organizacij? Težko bi rekli, da so odgovori na ta in nekatera druga vprašanja ne vem kako težki oziroma zapleteni. Ob ugotovitvi, da ni odgovorov, da priporočila ne ustrezajo prilikam oziroma delovnim organizacijam, je tako rekoč mogoč le en odgovor. Morda predsedniki in člani delavskih svetov ter direktorji menijo, da kdor molči desetim odgovori. Lahko bi ugotovili tudi, da molk pomeni priznanje. Skratka, kaže da se v delovnih organizacijah s priporočili strinjajo. Toda zakaj jih potem ne izvajajo. Zakaj ne povedo, s kakšnimi konkretnimi težavami se srečujejo pri uresničevanju priporočil in dogovorov? (Mislim na dogovore s predstavniki delovnih organizacij iin občinske skupščine.) Bodimo objektivni. Čeprav stari pregovor pravi, da kdor molči, desetim odgovori, nazadnje to kaže na veliko neodgovornost vodstev oziroma samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Ta neodgovornost v Seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta Odločno smo proti odpuščanju delavcev Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Jesenice je na zadnji seji razpravljalo o položaju delovnih organ zaci j, ki so letošnje prvo polletje zaključile z izgubo. Kar zadava Elektrotehnični servis Jesenice, sindikat meni, da je osnovni vzrok t^žav v neurejenih odnosih znotraj podjetja in v odnosih do po-silovnih partnerjev. Na jeseniškem področju je dosti potreb po elektrotehničnem in inštalacijskem delu, ki ga sedaj opravljajo razne delovne organizacije zunaj občine. Z odpuščanjem delavcev se stanje ne bo popravilo, zatu je sindikat odločno proti vsakemu odpuščanju delavcev iz podjetja. Predsedstvo ugotavlja, da je bila pravilna ustanovitev nove delovne organizacije Je-senice-transport. Sedanji položaj znotraj te delovne organizacije pa je tak, da nujno terjajo intervencijo občinskih upravnih organov za sanacijo nezdravih odmosov v podjetju. Na seji so tudi obravnavali položaj počitniškega doma na Srednjem vrhu. Občinska skupščina Jesenice naj bi skušala z upravljavcem doma doseči sporazum, da bi dom v prihodnje služil v tu-ristično-gostinske namene. Zato naj bi poiskali novega lastnika doma s področja turist ično-gostinske dejavnosti (podobno kot je nekdanje okrevališče Franc Rozman v i Gozd-Martuljku prevzelo podjetje Ljubljana transport). J. Vidlc končni fazi povzroča, da odborniki na sejah skupščine med letom razpravljajo in sprejemajo priporočila, ki potem dežujejo v delovne organizacije. In ob tem začaranem krogu ob koncu poslovnega leta prihaja do ugotavljanja najrazličnejših težav, ki se med letom kopičijo v delovni organizaciji. Mar nebi marsikatera težava lahko odpadla, če bi resneje upoštevali razne ugotovitve. In ko govorimo o objektivnosti povejmo še to. Na Četrtkovi seji so tudi ugotovili, da je zbor delovnih skupnosti premalo živahen. Menili so, da bi takšna in podobna vprašanja, ki zadevajo gospodarstvo, moral obravnavati. Skratka, potrebna bi bila najbrž bolj pogosta srečanja odbornikov zbora delovnih skupnosti s predstavniki delovnih organizacij. Tako pa je bilo do sedaj tudi teh pogovorov do sedaj zelo malo oziroma tako rekoč nič. Čeprav nedvomno vsi poznamo tovrstna vprašanja, tako direktorji kot predsedniki in člani delavskih svetov ter odborniki itd., ne moremo mimo tega, da ne bi še enkrat opozorili na odgovornost. In ko govorimo o tej odgovornosti, ki zadeva neizpolnjevanje določil oziroma obvez, potem ne moremo tudi mimo tega, da bo v prihodnje tudi na tem področju treba hiitreie in odločno začeti uresničevati družbeno reformo. In če že sami ns izpolnjujemo obvez, potem bodimo pripravljeni in toliko objektivni, da bomo vsaj sprejemali kritične ocene. Na četrtkovi seji so po končani razpravi po tej točki sprejeli tri sklepe: # Občinska skupščina s svoimi organi bo pred izdelavo analize o gospodarjenju za tričetrtletno obdobje preučila s sodelovanjem posameznih podjetij konkretne pogoje gospodarjenja in predvidevanja podjetij do 1970. leta. Sklenili so, da se morajo na te razprave v podjetjih pripraviti, in na podlagi podatkov izdelati oceno gospodarjenja do konca leta in oceno realizacije, gospodarjenja do konca petletnega obdobja (do 1970. leta). % Sklenili so, da bodo ponovno opozorili podjetja, da morajo v okviru priporočil občinske skupščine razpravljati predvsem o uresničevanju družbenega programa od 1966. do 1970. leta, o gospodarjenju v minulem letu iin gospodarskih gibanjih za letos in o priporočilu o problemih zaposlovanja. # Tretji sklep pa pravi, da bo zbor delovnih skupnosti obravnaval s samoupravnimi odgani problematiko prizadetih delovnih organizacij in panog. A. Zalar Odbor jurišnega bataljona XXXI. divizije zbira podatke o borcih Domicil jurišnemu bataljonu XXXI. divizije V Ljubljani so pred kratkim ustanovili odbor jurišnega bataljona 31. divizije, vodi pa ga nekdanji komandant te enote Ivan Leban. Jurišni bataljon 31. divizije je bil ustanovljen decembra 1944. leta v Dobračevem pri Žireh, sestavljali pa so ga mladi, vendar v mnogih bojih preizkušeni borci. V okviru bataljona je bil tudi smučarski vod in desetina ostrostrelcev. S svojo učinkovitostjo se je ta borbena enota izkazala zlasti v Polhograj-skih Dolomitih, v okolici Idrije, na Vipavskem, na Krasu in na Gorenjskem. Nedavno ustanovljeni odbor te udarne enote je zaprosil občinsko skupščino Logatec za podelitev domicila in ta je že sprejela sklep, da bo jurišnemu bataljonu podelila domicil 23. oktobra na krajevni praznik občanov Žirov. Čeprav je zgodovina omenjene borbene enote kratka, je bogata in pestra. Njeni borci so se zlasti odlikovali v bojih pri Lipi na Krasu, na Gorjanskem, pri Vojščici, Selu, Ivanjigradu, Škrbini, Svetu in drugje na Krasu. Hudi boji so bili tudi v okolici Gorenje vasi in žirov-skega vrha. Odbor je sklenil zbrati vse podatke o preživelih borcih jurišnega bataljona, o padlih in umrlih po vojni. Organiziral bo zbiranje zgodovinskega gradiva in na osnovi tako zbranih dejstev skušal napisati monografijo. Odbor Je že ugotovil, da večina preživelih borcev danes živi na P*"1" morskem in na Gorenjskerii; zlasti na Jesenicah, v Bohinju in v okolici Kranja. Odbor poziva vse borce, da sporoče svoje osebne podatke s svojim naslovom, z opisom časa, katerega so prebili * bataljonu, tajniku odbora na naslov: Zdravko Vidrih, Ljubljana, Majde Vrhovnikove 24-Odbor prosi svojce padlih m umrlih, da tudi sporoče potrebne podatke. Na isti naslov naj pošljejo tudi svoje pis" mene prispevke o posameznih bojih, življenju in organizaciji bataljona, o posameznih borcih, ki so se posebno izkazali in podobno. Odbor vabi vse pripadnike bataljona, da se udeleže velike proslave v Novi Gorici, kjer bo v taboru IX. korpusa prvo povojno srečanje borcev jurišnega bataljona 31. divizije. V. Z. ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE PO UGODNI CENI f VSAK DAN DO 15. GLAS | OBČINSKA STAVBA | SOBA 119 . • J Obveščamo javnost, da se prične redna telovadba v domu TVD v Stražišču dne 16. IX. 68 po naslednjem vrstnem redu: Vsak torek in petek za moške oddelke i. s. pionirji ml. pionirji st. mladinci in člani Vsak ponedeljek in četrtek i. s. Cicibani pionirke ml. pionirke st. mladinke in članice od 18. do 19. ure od 18.30 do 20. ure od 20. do 21.30 ure od 17. do 18. ure od 18. do 19.30 ure od 18. do 20. ure od 19.30 do 21.30 ure RAZPISNA KOMISIJA PRI OSNOVNI ŠOLI DR. I RANCE PREŠEREN razpisuje naslednja delovna mesta 1. 2 snažilki 2. 1 delovno moč v kuhinji Pogoj: dvomesečno poizkusilo delo. Prijav©: razpisna komisija do 20. IX. 68. IM veleblagovnica ljubljana Nova TGŠ v Ljubljani Dijaki tehniške gradbene šole v Ljubljani so začeli letošnje šolsko leto s slovesnostjo. Prejšnji teden v petek so namreč ob Titovi cesti v Ljubljani odprli novo šolsko poslopje gradbene tehniške šole. Novo šolsko poslopje s petimi etažami, 6600 kvadratnimi metri površine, 29 sodobno opremljenimi učilnicami, kabineti in drugimi delovnimi prostori, je nedvomno velika pridobite.v za gradbeno srednjo šolo. Sodobno opremljeni prostori omogočajo tudi tako imenovani kabinetni pouk, sam pouk pa bo le v eni izmeni, medtem ko bodo popoldne in zvečer v šoli tečaji za odrasle. Na novi šoli bo pouk v štirih smereh — oddelku za visoke gradnje, za nizke gradnje, za industrijo gradbenega materiala ter na geodetskem oddelku. Poleg ugodnih pogojev za poučevanje bodočih gradbenih tehnikov, pa bodo imeK izredne delovne pogoje tudi predavatelji, saj je na šoli 25 kabinetov za profesorje, kjer se bodo lahko ti v polni meri posvetili strokovnemu izpopolnjevanju. Prihodnje leto bodo na šoli organizirali tudi dveletni dodatni pouk, povezan s prakso, v katerega naj bi vključili diplomante srednje gradbene šole. vig Nova predilnica za česano volno Ob pomoči poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije jo bo gradila tovarna Sukno Zapuže Tovarna Sukno Zapuže pri Begunjah bo spomladi naslednjega leta začela graditi novo predilnico za česano volno. To bo najmodernejša predilnica takšne vrste v Sloveniji. Tehnološko se bo tovarna zelo osamosvojila, ker ne bo več odvisna od uvoza. -Polovico volne pa bo odstopila drugim proizvajalcem volnenih izdelkov v Sloveniji, predvsem pa tovarnama Bača iz Podbrda in Tekstilani iz Novega mesta, ki sta sprva tudi nameravali soinvestirati, I vendar sta kasneje odstopili od načrta. Na pomoč pa je priskočilo poslovno združenje tekstilne industrije, ki bo pomagalo z denarnimi sredstvi in zagotovilo tudi devizna sredstva. Če bo soinvestitor poslovno združenje tekstilne industrije, bo nova predilnica najverjetneje samostojna poslovna enota v okviru poslovnega združenja. Prednost pa bo imela vsekakor tovarna Sukna kot glavni investitor. Lokacije so zagotovljene v neposredni bližini same to- varne. Za gradnjo nove predilnice je zelo zainteresirana tudi skupščina občine Radovljica. Zaposlili bodo namreč okoli sto ljudi iz bližnje okolice, predvsem z levega brega Save. Povečal pa se bo tudi bruto produkt in bo tovarna, ko bo začela obratovati predilnica, tretje najmočnejše podjetje v radovljiški občini. Za opremo nove predilnice česane volne pa se poleg domačih tovarn zanimajo tudi tuje. Zanimiva sta predvsem predloga neke angleške in japonske tovarne. Predstavniki iz Japonske so bili že v tovarni Sukno. Ponudili so zelo"ugodne pogoje za odplačevanje. Za zdaj pa se še niso odločili katere stroje bodo postavili v novo predilnico. Jasnejša slika o grad--nji in opremi nove predilnice bo čez mesec dni, ko bo dokončno narejen tudi celoten elaborat, ki ga pripravlja posebna komisija. N. Prezelj Potice v kranjski Bonbonieri Ko smo se te dni oglasili v Bonbonieri v Prešernovi ulici v Kranju, smo videli, da prodajajo tudi potice, lepo zavite v prozorne polivini-laste vrečke. Brez dvoma je to nov izdelek, ki se ga doslej v trgovinah pri nas ni dalo kupiti, zato bodo številni Kranjčani in okoličani radi segali po njem. To so nam potrdili tudi v Bonbonieri. Vsak četrtek v tednu dobijo 20 orehovih potic in 20 rozinovih »šarkeljnov« in navadno do nedelje že vse prodajo. Orehova potica stane 500 S din, rozinov »šar-kelj«, ki je nekoliko večji, pa 700 S din. Potice peče slaščičarna Bežigrad Ljubljana, kupile pa jih lahko tudi v drugih prodajalnah podjetja Živila Kranj , ne le v Bonbonieri. Rok trajanja je teden dnu —• a Porazno poslovanje na Srednjem vrhu Komisija za družbeno nadzorstvo skupščine občine Jesenice je po pregledu poslovanja doma počitniške zveze »rednji vrh nad Gozd-Mar-sala- mCd drugim zapi- »Pri ogledu samega doma okolice je komisija lahko Ugotovila porazno sliko. Poleg tega, da se že na prvi Pogled lahko ugotovi, da po-»nanjkljivosti niso odpravljene, so prostori skrajno zanemarjeni, nepometeni, polni Pajčevin in prahu ter za Kakršenkoli obisk gostoT nezmerni. V kuhinji je poleg Pokvarjenega hladilnika več tri? Smeti' konzervnih ška-kuhinjskih odpadkov in «nige navlake, ki ne spada v Kuhinjo. Spalnice so zapu-tZne- V Pralnici je od rje načet pralni stroj in od ne-ugotovljenega dne namočeno v nio. v skupni umivalnici «o odpadle ploščice na malem Koritu, v „jej pa je »konzervi- tUdi zab°J gnijoče in Ponovno rastoče čebule ... »"r!?rnica predstavlja vtis japuSCene ropotarnice, t kadi!: .se zbira vse. kar Je dr»gje v napoto...« Ustrezno temu tudi poslov-ni uspehi. Lansko leto je S Vključil z osem in pol jndijonov S din izgube, letos na i? jC ta "guba povečala lets. "MJonov. Samo pod-S\nŽLViIa Kranj dom dol-JVJe 10,5 milijonov in Prehra- V !i 1,800.000 S din. slon- v™" so bili doslej zapo- % °,dSlCj Pa b0d° „I ' IJe' Skladno s poslova- dS^ njihovi osebni "ouki. Aprila, maja in ju- i nija je osebje prejemalo minimalne osebne dohodke v znesku 15.000 S din mesečno, od julija dalje pa, ker je tako e zakonom določeno, po 30.090 S din (takšni so tudi OD upravnika). Brez dvoma se lahko vprašamo, če se človek lahko preživlja s 15.000 S din mesečno. Letos so menjali upravnika, če bo to kaj pomagalo. Poslovanje bivšega upravnika Kovačiča je precej megleno, to meglo pa bo skušalo razpršiti sodišče. K tej trditvi nekaj podatkov: V bifeju je bilo prodano pijače za 1,5 milijon S din, odveden denar pa je znatno manjši. Kje je denar iz dohodka bifeja? Komisija je ugotovila, da so letos nabavni stroški hrane znašali 3,804.415 S din, medtem ko je iztržek znašal le 1,689.923 S din. Ker je običajna marža pri prodaji hrane v planinskih domovih okrog 30 odstotkov, znaša pri prodani hrani primanjkljaj kar prek tri milijone S din. Vsekakor bo moral bivši upravnik povedati na sodišču, kako je s to zadevo. Res je, da je delna izguba nastala zato, ker so se lotili adaptacije doma. Toda upravnik je brez sklepa upravnega odbora začel z investicijskimi deli in pri tem v adaptacijo doma vložil okrog 6,700.000 S dinarjev. Dom nima samoupravnih aktov, delovna razmerja niso urejena, materialna dokumentacija površna (če je sploh popolna). Bivši upravnik Kovačič je bil upravnik doma od septembra 1966. leta, prej pa je bil sekretar republiškega izvršnega odbora počitniške zveze Slovenije. Sedanji upravnik Stane Barlec je po poklicu avtoelektričar, bil na je tudi funkcionar pri počitniški zvezi. Tovariš Franc Vengus, predsednik izvršnega odbora počitniške zveze Jesenice je v opravičilo povedal, da so prej vodili knjige, ki so veljale za počitniške domove, da pa so bili po reformi obvezni voditi knjigovodstvo kot vse druge delovne organizacije (ne samo knjigovodstvo, temveč tudi poslovanje). Upravni odbor doma se muča z vprašanjem, kako se izkopati iz dolgov.. Izgubo v znesku 6,734.000 S di.n. ki je nastala zaradi adaptacije doma, naj bi krili iz investicijskega sklada počitniške zveze Slovenije. Z Živila Kranj naj bi se dogovorili za obročno odplačevanje dolga. S Prehrano Ljubljana pa naj bi sklenili dogovor, da bi delavci Prehrane bili na dopustu na Srednjem vrhu do zneska dolga (1,800.00 S din). Nekatere odgovorne za nered na Srednjem vrhu je sodišče že zaslišalo. O tem je razpravljal občinski komite ZK, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, v kratkem pa bo tudi občinska skupščina. Vsekakor niso samo trije uslužbenci s Srednjega vrha krivi zalakšno poslovanje. J. Vidic Potniške zveze Srednji vrh. - F. J. Vidi« VAM NUDI Blagovnica NAMA Škofja Loka TI EITOtf.V _.. iMM^iSlIiflMJa blagovnica MM® škof ja loka Svet delovne razpisu]e skupnosti Prosti delovni mesti 1. analitika 2. davčnega inšpektorja upravnega organa skupščine OBČINE TRŽIČ POGOJI: Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji pogoji: Ad 1. Ekonomska fakulteta z najmanj enoletno prakso v analitični službi Ad 2. — Visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri z 2 leti prakse v finančni stroki — Višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri s 5 letno prakso v finančni stroki — Srednja strokovna izobrazba z 10 letno prakso v finančni stroki. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti upravnega organa SO Tržič 15 dni po objavi razpisa. Sveža jajca v loških trgovinah V ponedeljek, 9. septembra, sta veterinarski in tržni inšpektor škofjeloške občinske skupščine v škofjeloških trgovinah preverjala svežost, ceno in kakovost jajc. Ta akcija je zajela trgovine trg. podjetij Živila Kranj, veletrgovina Loka, Prehrana Ljubljana, Kmetijska zadruga Škof j a Loka ter Pekarne in slaščičarne škofja Loka. Glavna ugotovitev te akcije je, da imajo škofjeloške trgovine dovolj jajc, še važneje pa je, da so vsa jajca sveža in da ustrezajo pravilniku o prehrambenih izdelkih. Medtem ko so jajca v zabojih in pri pakiranju po dvanajst kosov pravilno označena (kakovost, teža, datum proizvodnje), pa so posamezna jajca največkrat označena le s ceno in morda tudi z oznako razreda (glede na težo). Tržni in veterinarski inšpektor sta tudi ugotovila, da je v zadnjih dneh cena jajc višja. In kakšni so konkretni rezultati te akcije? Super jajc — označena so z oznako S (nad 65 gramov teže), v škofjeloških trgovinah ni mogoče kupiti. Jajca — A — (teža 61—65 gramov) imajo le v prodajalni Pekarne in slaščičarne na tržnici. Za posamezno jajce je treba odšteti 65 par. Jajca — B — (56-60 g) imajo naslednje cene: Kon-zum 62 par. Sadje zelenjava 68 par (pakirana po 12 kosov), samopostrežba v Groharjevem naselju 64 par in Market na Novem svetu 55 par. Jajca — C — (51—55 g) prodajajo v prodajalnah Živila Kranj po 55 in 63 par. Ja jca — D — (46— 50 g) imajo v prodajalni veletrgovine Loke. Iz teh podatkov se vidi, da se trenutno najbolj izplača kupiti jajca v prodajalni Pekarne in slaščičarne na tržnici, kjer jih prodajajo po 54 par. S. J. Izlet za slepe na Vodiško planino V četrtek je osnovna organizacija Zveze slepih Kranj organizirala enodneven izlet na Vodiško planino. Izlet so organizirali skupaj z upravo centra za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škofji Loki. Na izlet so povabili okoli šestdeset članov, ki so pretežno brez lastnih dohodkov in pa predvsem starejše nad petdeset let. Osnovna organizacija zveze slepih v Kranju sicer priredi za člane vsako leto štiri do pet izletov. To pot pa je bil izlet namenjen predvsem tistim, ki se takih izletov zaradi slabših materialnih razmer navadno ne udeleže. Izlet so organizirali v okviru prireditev ob bližnji dvajsetletnici ustanovitve osnovne organizacije zveze slepih v Kranju. L. M. Planinska štafeta Triglav-Jajce Ena od štafet v počastitev drugega zasedanja Avnoj v Jajcu je z vrha Triglava krenila po Gorenjski. V nedeljo, 22. septembra, bo to štafeto sprejel tia Storžiču mladinski odsek Planinskega društva Kranj. Istega dne jo bodo prejeli člani šolske planinske sekcije Preddvor pred svojo šolo. štafeta bo potovala tudi skozi Goriče, Predoslje, Šenčur, Cerklje in šenturško goro. V soboto, 23. septembra, jo bodo člani šolske planinske sekcije šenturška gora prinesli ob 11. uri v •vlo občinske skupščine Kranj, kjer jo bodo prevzeli člani mladinskega odseka Planinskega društva Kranj. Ti jo bodo nato prenesli na Kokrško sedlo. Referendum o pokopališču v Stražišču Pokopališče bo — če se bodo prebivalci odločili ZA Prihodnje leto več možnosti občinam Kranj, 13. septembra — V Kranju so se dopoldne zbrali predstavniki sedmih gorenjskih občin. Posvetovanja, na katerem so govorili o zbiranju in porabi sredstev občinskih proračunov, so se udeležili tudi poslanci s tega področja. Govorili so o gradivu republiškega sekretariata za finance in izrazili zadovoljstvo, da je tovrstna razprava tokrat tako zgodnja. Vendar pa so poudarili, da jc škoda, da še niso znana nekatera republiška in zvezna izhodišča, ki bodo vplivala na zbiranje in porabo sredstev. Menili so tudi. da bi bilo treba prihodnje leto dati občinskim skupščinam več možnosti za uresničevanje družbenih potreb. Cc skupščine le-teh ne bodo imele in bo zopet prišlo do uveljavitve nekaterih poprečij, se lahko zgodi, da občine zopet ne bodo vedele, kdo je bolj zanimiv oziroma kdo bolje posluje: ali tisti, ki dobro dela in denar vlaga ali tisti, ki dobro dela ^ ga hitro porabi. Poudarili P? so tudi, da bo treba v P**' hodnje dosledno izvajati t rolo družbene potrošnje ] hkrati ugotoviti, kakšne kje so možnosti za raciooai ne j še trošenje. , Miha Marinko na Jesenicah V sredo je bila na Jcsevi" cah izredna seja občinsk® konference zveze komuni«40*' na kateri so razpravljal' 0 mednarodnem političnem ložaju in nalogah komuniste* Z razpravo bodo nadaljevaU drugI teden. Seji konfereO^ jc prisostvoval tudi član P predsedstva CK ZKJ tov^ Miha Marinko, ki je da se bo udeležil tudi prihodnje seje, ko bo odgovarjal razna vprašanja komunist0 jeseniške občine. ^ y starejši od 18 let bodo v štirih četrtletnih obrokih plačali po 12 tisoč starih dinarjev. Oproščeni tega prispevka pa bi bili tisti prebivalci, katerim je edini dohodek socialna podpora, invalidnina, invalidski dodatek, posebni invalidski dodatek, denarno nadomestilo med začasno brezposelnostjo, minimalna pokojnina, štipendija ali vajenska nagrada. Do odločitve je torej še dober teden, čeprav je bilo o gradnji tega pokopališča precej razprav in so se priprave precej zavlekle, pa bi bilo sedaj prav gotovo škoda (ko je vse pripravljeno), če se prebivalci, ki so si ga tako želeli (in res Je tudi, da je pokopališče potrebno), sedaj ne bi odločili za gradnjo. Škoda bi bilo tudi zato, ker je sedaj nedvomno najlepša priložnost in najbrž tudi zadnja, da se to vprašanje reši. Predstavniki gradbenega odbora so nam povedali, da si prebivalci lahko prihodnji teden v prostorih krajevne skupnosti Stražišče, Seljako-va 7 lahko vsak dan od 9. do 14. ure ogledajo vse načrte in skice o novem pokopališču. A. 2. Na četrtkovi seji obeh zborov kranjske občinske skupščine so odborniki upoštevali predlog gradbenega odbora za izgradnjo pokopališča v Stražišču. Gradbeni odbor Je namreč predlagal, naj se datum referenduma preloži za en teden. To so predlagali, ker bo jutri (15. septembra) T Novi Gorici proslava 25. obletnice vseljudske vstaje primorskega ljudstva, ki se Je bo udeležilo tudi precej prebivalcev iz Stražišča. Zato bo referendum za pokopališče v nedeljo, 22. septembra. Tako bodo prihodnjo nedeljo od 7. do 14. ure prebivalci glasovali in hkrati odločali ali v Stražišču bo pokopališče ali ne. Ce se bo na referendumu odločilo za samoprispevek več kot polovica prebivalcev, bodo na novem pokopališču začeli pokopavati že prihodnje leto. Prebivalci Minuli teden Je naš fotoreporter posnel teren, kjer naj bi bilo že prihodnje leto pokopališče. Sicer pa si prebivalci Stražišča in okoliških krajev podrobne načrte lahko ogledajo v prostorih krajevne skupnosti v Stražišču. — Foto: F. Perdan Zgodba o Primorki, ki je položila mino pod posteljo nemškega komandanta Poslednje pismo Simona Kosa — Kaj je izročil obveščevalec Andrej svoji materi — lVja' Tolminska! Pozdravljena! Zaključena je bila moja a ost, ko sem se ti odmaknil, osiveli so mi že lasje, ko sem te znova doživljal. Posebej tisti, od sveta odmaknjeni kot, ]e nekoč rodil puntarje, tovariša Ivana Gradnika. Vrtogla. a Pobočja in ozke soteske, skale in prepadit pustote in mrač- nah°Z<*OV*' V oz^e "/tve> a lazi in senoieti po strmi- ' Pasovi neba med vrhovi in šumenje spenjenih voda v^g obini. Tako je tvoje zunanje lice, od vekov nespremenjeno, sem ga gledal v svoji mladosti. Sodil in ljubil sem te po je 1 Sr°Zn* lePoti> do dna te nisem umel. Kakšen, Tolminska, e tvoj notranji obraz? Ozke kozje steze, po katerih sem Hodil' nh i ' • "o vsakem koraku se mi je vžigala misel: je še kaj rne krvi dedov v žilah teh na pogled okornih, vase zaprtih ljudi? noveSa srečanja, ko se bomo pogovarjali s pogledi in jo b °m br6Z besed' Kdaj? Ko bo dozorela naša pesem, ki o pela naša pobočja in mračne soteske, priroda in lju. o je j,, , Zdravi pesem zori/ Dotlej — divja, lepa Tolminska polena! (Zapisal pisatelj France Bevk v Kočevskem rogu jo-. piscucij rrance j • Ie*a, objavljeno v Partizanskem dnevniku 12. VII. 1944.) Organizacija TIGR vdr'lon?VeiIlbra 1918. leta so do avot°Zl razPadajočo arma-italiJnci°~0grske£a cesarstva sko tS° Čete na Tolmin-kai'Ji at nihče ni verjel. Se*e Pomislil, da bo i tali- Ob 25-tetnici vstaje na ^fiinor- skem janska oblast držala pod svojim jarmom Slovensko Primorje celih 25 let. Nekaj dni kasneje je vojaški guverner izdal proglas: »Slovenci, Italija, velika država svobode, vam daje iste državljanske pravice kot ostalim svojim državljanom. Italija vam bo dala več šol na vašem jeziku, kot vam jih je dala Avstrija ...« Kot topovske salve so grmele obljube. Obljube, ki so se razpršile kot granate. Nikdar v zgodovini Primorska ni bila tako teptana kot med dvema vojnama. In nikdar tako enotno in ponosno ni vstala v uporu, kot pred 25 leti. »Te še kaj uporne krvi v žilah mojih dedov?« se sprašuje pisatelj Bevk. Pisatelj, ki je sin tlačene Primorske. Pojdimo po sledovih fašistične vladavine na Primorskem. Povsod srečujemo zapuščene vojaške utrdbe, vojašnice ali pa vojašnice, ki danes slu/ijo drugemu namenu. K je so šole, kulturne ustanove, tovarne, ki jih ie zgradil fašizem. Zaman jih bomo iskali. Na Tolminskem Italija ni v 25 letih gospodovanja odprla niti najmanjšega industrijskega obrata. Sčasoma so začele propadati hranilnice in posojilnice ter so v teh likvidacijah primorski kmetje iz- gubili milijonske vsote. Fašizem ni poznal usmiljenja. 1920 21 leta so goreli številni kulturni domovi po Primorskem. Značilen primer nasilja je v zvezi s spomenikom na vrhu Krna. 1922. leta so Italijani postavili na vrhu Krna iz železa in betona velik spomenik italijanskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni. Spomenik je bil sila privlačen strelovod. Vanj so udarjale strele ob nevihtah in poškodovale spomenik. Fašisti so pa obtožili prebivalce pod Krnom, da so namenoma poškodovali spomenik. Pet tisoč rjovečih fašistov je pridrvelo na kamionih nad nedolžno prebivalstvo; najprej so v Kobaridu razbili Volaričev spomenik, drugi dan so vdrli v Drežnico (vas pod Krnom) in pretepli vsakogar, ki so ga srečali, poleg tega pa še zažgali dve domačiji. V Starem selu so zažgali prostore prosvetnega društva Svoboda, pet mladih pastirjev pa so obsodila italijanska sodišča. Že 1927. leta so bili Primorci brez slehernih pravic: brez slovenskih šol, brez društev, brez tiska, brez političnih organizacij, brez pravice do službe v javnih uradih itn. Beda in brezpravnost sta bili edini tovarišici slovenskega ljudstva. Takrat je v mladinskih slovenskih društvih na tržaškem vznikla misel, da se naraščajočemu fašističnemu nasilju upro. Ustanovili so tajno organizacijo TIGR (začetne črke mest in pokrajin Trst Tstra-Gorica Reka). Tigrovci so bili tudi Bido-vec, Valenčič, Miloš in Maru-šič, ki so jih fašisti 1931. leta obsodili na smrt in jih ustrelili na Bazovici. Veliko članov te organizacije je pred vojno živelo na Gorenjskem. Ne nameravam obširneje pisati o tej organizaciji, omenil bom le še velik proces proti Slovencem v Trstu decembra 1941. leta. Izmed pet na smrt obsojenih je bil tudi Simon Kos iz Ruta (nad Tolminom). Poslednfe pismo Simona Kosa Simon Kos je bil eden izmed vodilnih trgovcev. Nekaj minut pred ustrelitvijo je napisal sestri in bratu Cirilu poslednje pismo (njegov brat Ciril je bil po vojni dolgo let predsednik tolminske občine, nekaj časa pa tudi direktor tovarne Bača v Podbrdu, zdaj je na občini Tolmin). Objavljam krajši, toda jezikovno in pravopisno nepo-pravljen izvleček, ki ga je Simon napisal svoji sestri Zofki: »Sestra draga ne žaluj! Naj ne bo moja smrt nikjer napoti tvoji sreči. Vem sicer, in poznam te predobro, da me ne boš mogla pozabiti nikoli, toda ta spomin naj te ne vznemirja. Moja smrt ni sramotna. Draga Zofka, ne umrem rad! Vse moje bistvo se oklepa življenja, toda umreti moramo vsi, nobenemu ni to odvzeto, rojeni smo zato da umremo. Saj se ne pritožu-jem, toda živel še nisem, in morda je bolje tako. Življenje je boj, jaz sem ga izvo-jeval, še prelahko, umrem kot žrtev podlega izdajalca, ne to n; prav, umrem za svoje ideale, in to je mnogo, zato sem živel dovolj, ker sem prepričan da moja kri in kri nas vseh ni tekla zaman. Za svoj narod bi umrl rad stokrat ne enkrat. Tako se poslavlja od tebe tvoj brat Simon.« minira kasarno V vasi Čadrg nad Tolminom je prve dni avgusta 1944. leta štab idrijsko-tolminskega odreda sklenil, da je treba uničiti šolo, v katero se je vselilo 80 domobrancev, po-magačev že tako močne fašistične tolminske garnizije. Misel je rodila dejanje. 16. avgusta je obveščevalec Andrej Klinkon po skritih poteh hitel proti sotočju Tolminke in Soče. Ob osmih zvečer sta se srečala z mamo. Sledila so točna navodila. »Pazi, mama, točno čez štiri ure bo eksplodiralo!« je Andrej opozarjal svojo mamo, potem, ko ji je .dal 10 kg plastika. Vžigalnik je bil tako vgrajen, da je kislina povzroči eksplozijo čez štiri ure. Se en pozdrav, prisrčen pogled in že sla hitela vsak svojo pot. Minirati sovražnikovo vojašnico je res težka naloga. Mati je vedela, da ji bo uspelo, saj jc bila aktivistka od 1942. leta in sta ji dva do mobranca pošiljala točne po- datke. Vedela le ni to, ali je sin resno mislil, ko ji je dejal »Mama, mino položite pod posteljo nemškemu komandantu«. Domobrancem je namreč poveljeval nemški komandant. Ko so bili domobranci na večerji, je z dvema sodelavcema položila mino pod posteljo poveljnika domobrancev. Opolnoči 16. avgusta 1944. leta je močna eksplozija prebudila Tolmince. Eksplozija je bila tako močna, da so stražarja našli 150 metrov daleč od stražarskega mesta, nekaj domobrancev pa je pred smrtjo imelo to »srečo«, da jih je eksplozija, skupno s posteljo, nosila 50 m po zraku. Po bližnjih drevesih so viseli deli oblek, orožja in človeških udov. Zaradi izdajstva je bila Marija Klinkon že naslednji dan aretirana skupno z domobrancema Oskarjem Kavčičem in Jožetom Bajtom, ki sta pri akciji pomagala. Začelo se je z mučenjem. Prvi dan so jih pretepli z bičem. Ker od njih niso ničesar izvedeli, so začeli uporabljati srednjeveške metode mučenja, štiridesetletno mater dveh partizanov so slekli do golega, nanjo navezali 30 kg železa in taka je morala, lačna in žejna, ves dan hoditi po dvorišču. Mati je ostala nema. Drugi dan so jo zaprli v sod, ga delno napolnili z vodo in valjali po dvorišču. Ko tudi to ni pomagalo, so ji polili roke z ben-cinom in jih zažgali. Hrabra mati je tudi tokrat, ko je živa gorela, ohranila svoj molk. Zopet so jo zaprli v celico in spustili nanjo sestradanega policijskega psa, ki jo je živo grizel. Po 14 dneh mučenja so mater odpeljali 22. avgusta 1944. leta na sotočje Tolminke in Soče, na isto mesto, kjer je sprejela eksploziv. Pred izkopano jamo so ji domobranci hoteli dati to »milost«, da bi s spovedjo, s pomočjo duhovnika izsilili iz nje priznanje za to, kar je napravila. Mati je spoved odklonila. Ko so jo vprašali, £e ima še kakšno željo, jim je pogumno odgovorila: »Imam jo, pa se mi ne more izpolniti. Rada bi bila z možem in sinovoma v partizanih in se bila za našo svobodo.« Počili so streli. Tako se je končalo življenje hrabre, junaške matere. Z njo sta bila ustreljena tudi 18-letna domobranca Kavčič in Bajt. Vsi trije so kasneje pokopan' v skupno grobnico padlih borcev na tolminskem pokopališču. Takšna je bila Primorska, takšni so bili njeni ljudje. Zato naše prisrčne ćesti*k« Primorski, ki jutri slavi 25-letnico splošnega upora. J. Vidic 53232348235323234800534848535323234848535348535348234823532323534823015348484853535348482323484853534823484853534848 Človek, ne pozabi! Umrli v taborišču 27.734, umrli po osvoboditvi 1704 šteti so začeli šele leta 1940, od leta 1933 pa ni podatkov. 29. aprila 1945 so Američani osvobodili 31.432 jetnikov. 30. aprila 1945 je javil neki poročevalec: v angleščini manjka besed, s katerimi bi lahko vsaj približno opisal koncentracijsko taborišče Da-chau ... Ne manjka pa jih samo v angleščini! Kakšen je bil »običajen« dan v taborišču? Vsak dan je prinesel nekaj novega; kar je bilo včeraj ukazano je bilo danes preklicano, prepovedano. »Običajen« dan je trajal poleti od 5. do 22. ure. »Običajen« dan je že bil, če so morali jetniki zaradi najmanjšega prekrška sta-ure in ure ob vsakem vremenu na prostoru za apel. Ob petih zjutraj je prigr-mel blockfiihrer in pognal jetnike iz »postelj«. Udarci in brce so deževali. Prvo znamenje sirene je pomenilo: vsi v »kopalnice«. Vsakdo je tekel kakor hitro je mogel, zakaj vsaka skupina — 250 do 300 jetnikov — je imela na voljo le dve prhi za osem mest. Do 6. ure so morale biti »postelje« na-red. Oglasila se je sirena: vsi na prostor za apel, kjer so stali do tri četrt na sedem. V zadnjih letih jih je bilo poprečno dvanajst- do štirinajst tisoč, zakaj nekateri so šli že na deio, drugih osem-do deset tisoč pa je bilo bolnikov. Sledil je ukaz, naj se razdelijo v delovne skupine, pri čemer je prišlo do neizogibne zmešnjave in esesovci so nemi- lostno pretepali. Cez nekaj časa so korakale dolge kolone skozi taboriščna vrata s ponižujočim napisom: Delo osvobaja. Po napornem delu je bil ob 18. uri spet na vrsti večerni apel. Vsak dan so se spraševali, koJiko časa bo trajal. Dve uri? Tri ure? Dlje? Zakaj od tega apela je bil odvisen edini prosti čas. Ko so prišli končno v barake, je bila »večerja« mrzla. Poleti ob 22. in pozimi ob 21. uri so spet zatulile sirene, kar je pomenilo: vsi v »postelje«. Jetnika, ki so ga po tem času zalotili zunaj barak, so pokosile strojnice iz stražarskega stolpa. Dvajset minut pozneje spet sirena: ugasnite luči. Približno takšen je bil »običajen« dan. Večina dnevov pa ni bilo »običajnih«, ampak slabših. Dan za dnevom, mesec za mesecem, leto za letom. Za marsikoga že od leta 1933. Zaradi slabe in prepič-le hrane je vladala v taborišču lakota. Stalna lakota je marsikoga prisilila, da je v esesovskih stranišoih iskal plesnive koščke kruha ali gnile krompirjeve olupke. Večina jetnikov je tako shujšala, da je bila bolj podobna skeletom kot živim ljudem. Toda to se ni dogajalo le med vojno, ampak že od leta 1933. Esesovci so se okoriščali s hrano, tki je biJa jetnikom že takrat skopo odmerjena. Zaradi lakote je umrlo tisoče in tisoče jetnikov. Jetniki so bili za esesovce cenena delovna sila. Delali so v taborišču in zunaj njega. — Celo igrače, ki so jih esesovci za božič darovali svojim otrokom, so izdelali jetniki. I Za vsak najmanjši prekršek je bila kazen. Očitki, češ da za te kazni niso vedeli v Berlinu, da so delali esesovci, blockfiihrer j i po svoje, ne držijo. Bilo je toliko vrst kazni, večkrat tako sadističnih, da jih je težko opisati. Na primer: esesovec je prisilil jetnika, da je splezal na drevo in pel toliko časa nemško pesem Kommt ein Vogel geflo-gen, dokler niso drugi jetniki — ki jih je prav tako prisilil esesovec — odžagali drevesa. Jetnik je padel z drevesa, se ubil ali pa hudo ranil. Ni čudno, da je v takšnih okoliščinah, ob takšnih Dojmih civilizacije in proti vsem zakonom človeštva prihajalo do samomorov. Samomor pa je bil ed-.na pravica jetnika v Dacha-uu. Naj pišemo, kako nečloveško so ravnali z bolniki, kakšne medicinske poskuse so delali t jetniki in kako se je za večino končala pot na končni oo-staji — v krematoriju. Naj oprostimo in pozabimo, kaj se je dogajalo v Daehauu? Clovuk, ne pozabi! Tu so stale nekoč barake. — Foto: A. Učakar Krematorij — Foto: A. Učakar Baraka številka 18 s stražarskim stolpom. — Foto: A. Učakar Ve»skl predstavnik: pri polaganju venca. — Foto: S. Kump Skujpina Kranjčanov pred krematorijem. — Foto: S. Kump V nedeljo. 8. septembra, s» v nekdanjem koncentracijskom taborišču Dachau (bavarska - v bližini Mun-chna) odkrili spomenik 30.000 žrtvam nacističnih zločincev. »Pomenile je izdelal jugoslovanski kipar Glid Nandor. Spominske svečanosti se je udeležilo velik« število biv-jetnikov, dr. A. Guerisse predsednik mednarodnega Komiteja za Dachau, berlinski župan Klaus Schutz, ba-varsk! minister za gospodar-„0 Alo«s Hundhammer, ni-zozemski princ Bernhard, Posbniki več držav, vojaške m oddelki ameriške, belguske in francoske voj-"T Slovesnosti je priso-vln ,0 tudi velik° Snosio. Kran« med Djimi okr°S 150 ^njfanov. Med svečanostjo Jc: prišlo tudi do demon-C,J nemške mladine. Predsednik mednarodnega KOrruteja za Dachau Albert Rvn ISse je zagotavljal v svojem govoru, da so nekda-nji dachauski jetniki odloče-braniti ideale upora, svo-^o, mix in človeške pravi-iznrn«-, m spomenikom so U °bljubo' da ne bodo fef mrtvih tova-i- „ ^riinski župan Schutz ^i maSk°dot0m' da V Nem' SblTTv^na zloč^e1'prSikl^ nikoli ne smemo g»J*ti ljudi, k, so tu v Umrli- Vojna se je «"«r končala leta 1945, ven- vedrvT da,nes' leta 1968, Se no veIiko krivic. Novi Odkritje spomenika v nekdanjem koncentracijskem taborišču Dachau Spomenik dachauskim žrtvam — Foto: A. Učakar Nemški mladine! z zastavo, obkroženi s policisti. — Foto: A. Učakar spomenik, naj bo simbol, ki bo opominjal pred vojno. Ko so na nekdanjem prostoru za apel vojaške godbe igrale koračnice, so se slišali protesti, ki so dosegli višek pri govoru berlinskega župana Schutza (tu je zastopal tudi predsednika Lubke-ja — o njem je tisk zadnje čase veliko pisal, kaj je počel med zadnjo vojno). Neki član socialistične nemške delavske mladine se je hotel vključiti s svojo zastavo med druge zastavonoše, vendar mu tega niso dovolili. Prišlo je do prepira in celo do pretepa. Mladinci so bili zlasti nezadovoljni zaradi tega, ker je svečanosti prisostvovala vojska. Koliko se bile upravičene demonstracije nemške mladine, je težko oceniti. Vsekakor pa menim, da bi bil za takšno svečanost bolj primeren kulturni spored kot pa vojska in vojaške koračnice. Grenkega spomina na vojno je bilo že tako dovolj. Spomenik in solze v očeh bivših jetnikov so povedale vse. Govorile so o trpljenju, o nedolžnih žrtvah in opominjale pred vojnim zlom. Svečanosti se je udeležilo tudi okrog 150 Kranjčanov — med njimi je bilo tudi veliko bivših dachausikiih jetnikov. Obišk taborišča je pripravila ZB Kranj, za potovanje pa je poskrbelo turistično društvo Kompas, podružnica Kranj. A. Učakar Kruh je dober, kruli ni dober Kruh, ta naš vsakdanji! Kaj bi Slovenci brez njega? Na mizi je zjutraj, opoldne in zvečer. Jemo ga poleg kave, juhe, mesa, zelja, često cclo pole? krompirja. Na jedilniku zavzema vodilno mesto. Strokovnjaki ugotavljajo, da smo Slovenci glede potrošnje kruha tudi v svetovnem meriiu čisto pri vrhu lestvice. Toda tokrat ni naš namen spuščati se v razglabljanje o pravilnosti ali nepravilnosti takšne prehrane. Nekaj člankov v časopisju ne more čez noč spremeniti zakoreninjenih ljudskih navad. Sele čas utegne prinesti kaj novega. Bolj zanimivo bi bilo vedeti, kako je s kruhom, ki ga zaužijemo. Je dober, je slab, so ljudje z njim zadovoljni? Odgovore na ta vprašanja je dala anketa, ki jo je naše uredništvo izvedlo med potrošniki v petih gorenjskih mestih. Poglejmo najprej, kaj menijo o kruhu prebivalci Kranja. VEČ PRITOŽB KOT POHVAL Za mnenje smo poprašali 20 občanov; deset pred prodajalno kruha na Koroški cest: in deset pred Delikateso na Maistrovem trgu. V obeh trgovinah je mogoče dobiti samo kruh iz Kranjske pekarne, podružnice kombinata ŽITO Ljubljana. Večina anketirancev je bilo gospodinj, ki vedo, kaj kupujejo. Vsi tudi bolj ali manj stalno nabavljajo kruh v omenjenih dveh prodaj alnah. Na vprašanje, kaj menijo, ali je kruh v Kranju dober ali slab, so vprašani odgovorili takole: — 10 jih sodi da je slab. Ugotavljajo neprijeten okus. Zdi se jim, da je zunaj preveč zapečen, v sredi pa navadno napol kuhan. Slišati je bilo tudi pripombe: »Naj se gredo kranjski peki učit v Skofjo Loko aH Šenčur!« in podobno; — 3 so povedali, da je kruh le včasih tak kot bi moral biti. Predvsem menijo, da vse prevečkrat ni zadosti pečen; — 7 anketirancem pa se zdi kruh dober. Nekateri so prisegali na belega, drugi na oljnatega, tretji na rženega. Drugo vprašanje je dalo nekoliko drugačne rezultate. Zanimali smo se, ali je kruh, ki ga potrošniki nabavijo v soboto, v ponedeljek še užiten (ob nedeljah namreč ni mogoče dobiti svežega): — 13 anketirancev sodi, da ni več uporaben, ker diši ali pa je pretrd. Ni važno, kako ga hraniš, pravijo, v vsakem primeru je neužiten. I — 2 vprašana sta menila, j da kruh brez škode lahko čaka tudi po tri dni, seveda če ni prevroče in če ga primerno shranimo; — 5 ljudem od dvajsetih se zdi kranjski kruh še po treh dneh svež in užiten. Neki možak je izjavil, da je s) so k nekateri raz-bnrjoH, dane? pa «o ljudje v gi.tvncin zadovoljni s kruhom in pecivom, ki ga prodajajo v loških trgovinah. ZAčF.LI SMO PRED PRODAJALNO »NA TRŽNICI« »Mod vsemi vrstami kruha, ki sc v Loki dobi, najraje kupujem domači krnil. Je zelo okusen in če fl* kupim v soboto, se do torka ne pokvari. Seveda ga vedJtt hranim na hladnem mestu.« »Pri nas imamo najra je domači kruh, škoda je le, da se, če ni shranjen na hladnem, rad pokvari. Sicer pa sem s kakovostjo kruha zelo zadovoljna — da bi bil le tudi naprej takšen.« »Do sedaj se mi je le enkrat primerilo, da je del kupljenega kruha že prvi dan dU šal po pokvarjenem. Sicer pa sem z loško pekarno zadovoljna.« »Ves kruh, bel, črn, polbel in domač je okusen, če ga hranim na hladnem, je dober najmanj dva dni. Ugotovila sem, da kruh dlje traja, če ga razrežem na kose. Tako je v soboto kupljeni kruh v ponedeljek še zmeraj užiten.« »Kruh kupujem vsak dan sproti. Ponj grem šele po 10. uri, ker vem, da takrat za gotovo dob;m svežega.« »Ves kruh je dober, mi pa najrajši jemo domačega, še posebej, če je dobro zapečen. Hranimo ga na hladnem in nekoliko vlažnem prostoru, zato se nam tudi poleti ni nikoli pokvaril.« »Vedno kupujem Je bel kruh, ker se ne pokvari tako hitro kot na pol bel. Tako v soboto kupljeni kruh vzdrži do ponedeljka.« »Dober je domači kruh. Bel je včasih zelo nizek in gost. Lahko rečem, da kruh dobim vedno svež. pri žem-Ijah pa imam smolo. Velikokrat dobim stare.« »Mislim, da imamo Ločani pri kruhu kar dovolj izbire. Vedno je svež in se zato v dveh dneh nikoli ne pokvari.« »Za moj okus je kruh včasih premalo zapečen, sicer pa mu ni kaj reči.« PRED PRODAJALNO PLANINKA NA MESTNEM TRGU PA SMO DOBILI TAKELE ODGOVORE »Vedno lahko dobim svež krulil pa tudi če bi bil en dan star, me to ne bi motilo, saj se ne pokvari hitro. Sobotni kruh' je bil na primer še v torek užiten.« »Zdi se mi da kruh ni vedno enako dober. Predvsem včasih ni dovolj zapečen. Kako dolgo se ne pokvari, pa vam ne morem reči, ker kupu jem kruh samo za en dan.« »Kruh je največkrat dober, sem ter tja pa je tudi slab. Pri tem mislim da je večkrat preveč gost.« »Kruha kupim le toliko, kolikor ga dnevno pojemo. Vedno dobim svežega, pokvaril pa se mi je le enkrat poleti.« »Najrajši imam zapečen domači kruh in če je le mogoče, kupim vedno- tega. Po mojih, izkušnjah ta kruh precej časa ostane užiten.« »Ne kupujem vedno samo določeno vrsto kruha. Kupujemo vse, kakor pač nanese. Tudi pokvaril se mi doslej še ni.« »Imamo dober kruh, ki ni pokvarljiv. V vročih dneh pa sem ga hranila včasih v hladilniku.« »Poleti smo imeli težave » kruhom* Večkrat se nam jje pokvaril. Sedaj pa je v redu, najraje pa jemo domačega.« »Domači kruh je po mo- j'.Tn najbolji okušan. Zato drugo vrsto kupim le, če te-ga ni. Tudi v najhujši' vročini se ni nikoli pokvaril, med- tem ko se bel kruh, če ga ne hranimo v hladilniku rad pokvari.« »Na kruh nimam posebnih pripomb. Vedno ga dobim svežega; pa tudi pokvaril se mi doslej še ni.« Takšno je torej mnenje občanov. V gostinskem podjetju Krona pa so izdelke Slaščičarne in pekarne Škofja Loka takole ocenili: »Naši gostje zelo radi segajo po domačem kruhu. Vse doslej smo bili tudi mi z njim zelo zadovoljni. Sedaj pa se nam zdi, da ni tako dober, morda je tega kriva moka. Bel kruh včasih ni dovolj pečen in je pregost. Zemlje, čeprav sveže, so včasih kot da bi bile že stare. Kupujemo tudi drugo pecivo in slaščice. Posebno s tortami smo zelo zadovoljni. Dobro pa bi bilo, če bi pekarna pekla tudi »kajzerice«. Sicer pa nam naročeni kruh in pecivo iz pekarna redno dostavljajo in smo glede tega zadovoljni.« Precej kruha porabijo tudi v Ljudski kuhinji. Zato smo se oglasili še pri njih. Povedali so nam, da se doslej še nihče od gostov ni pritožil zaradi kruha. Zgodi se včasih. da pride na mizo kruh, star že en dan, toda ne po krivdi pekarne. Iz pekarne vedno pripeljejo svežega. Takole govorijo Ločani O kruhu. V glavnem so zadovoljni. Imajo boljši kruh kat v Kranju in še marsikje. »Ob sobotah, ko gredo lji*" dje na vikend, se kar vrstijo avtomobili pred našo pekarno,« nam je povedala uskiŽ-benka prodajalne na Mestnem trgu. »Tudi tujci se ogla« sijo, pa Kranjčani in celo Ljubljančani.« Dobra reklama za loške peke. S. Zupaa Tržiški kruh se poleti rad pokvari Pred dnevi smo tudi v Tržič« spraševali potrošnike kruha, kako so zadovoljni s kruhom. Se prej pa naj zapišemo, da je Tržičanom v proda jalnah kruha na voljo dvoje vrst kruha — tržiški ki ga peče Pekarna Tržič in leški, ki ga peče pekarna živilskega kombinata žito iz Ljubljane v pekarni v Lescah. Za mesto naš« ankete smo izbrali prodajlno kruha Pekarije Tržič, poslovalnica 1 na cesti JLA in poslovalnico številka 7 trgovskega podjetja Preskrba iz Tržiča, kjer prodajajo kruli iz Lesc. Na prvo vprašanje je izmed desetih šest anketiranih odgovorilo, da stalno kupujejo v tej prodajalni kruha, t. j. prodajalna Pekarije Tržič poslovalnica 1 na cesti JL\ v Tržiču medtem ko ga štirje kupijo le včasih, oziroma takrat, ko ga v drugih trgovinah že zmanjka. Pet Tržiča nk in Tržičanov je s kakovostjo zadovoljnih, čeprav pravijo, da kakavoft kruha zelo niha. Nekdo je spet menil1: »Sedaj ko ni več tako vroče, je dobro, poleti pa niso bili redki primeri, da je kruh kmalu »dišal«.« Dve gospodinji ki smo jih spraševali o kakovosti kruha, sta dejali, da je kruh večkrat premalo- pečen in da je n jegova notranjost taka, kot bi bil kuhan, ne pa pečen. Glede obstojnosti kruha pa je večina vprašanih odgovorila, da je ta ovira od tega, kako in kam kruh spravijo. »Meni se še ni pokvaril, ker ga dajem v hladilnik,« nam je povedala ena izmed kupcev kruha, kr smo jih ustavili pred poslovalnico številka 1 Pekarije Trlič. Kaj pa menijo o kakovosti trziškega kruha gostinci? * tem vprašanjem smo se napotili najprej v bife na tržiški avtobusni postaji. In ta* kole so nam odgovorili: »C Pekarije Tržič dobivamo 1« žemlje, te pa so včasih dobre, drugič spet slabe, kakof pač nanese.« Pri gostinskem podjetju Zelenica so nam povedali, da niso preveč zadovoljni s kakovostjo tržiškega kruha. »Kruh je premalo pečen, P<^ leti se nam dostikrat zgodi* da imamo kruh, ki ga k®" pimo v soboto, v nedeljo Ž® pokvarjen,« so še dodali. LESKI KRUH JE BOLJSl KOT TRŽIŠKI Omenili smo že. da TržiČ> ni lahko kupi jo dve »rsti kruha — tržiškega in leškej* Iz razgovorov smo lahko ra* brali, da s tržiškim kruhofl* potrošniki niso preveč zadf* ! voljni. Kakšno pa je mnenj* o kakovosti »konkurenčnega« kruha iz Lesc? Pred prodajalno štev. 7 trgovskega podjetja Preskrb* smo spet vprašali deset kj®*"" cev kruha. Pet jih stalno puje kruh v tej prodaja^** ena ainketiranka ga kupuj* le v toplejših dnevih, med««1* ko ga drugi naši anketira'*' ci kupijo le včasih. Enotf»» ocena vseh pa je, da se n morejo pritožiti zaradi kako vosti kruha iz Lesc, saji F® udarjajo, da je zelo oku5®? in kar je najvažnejše, jptccG časa ostane svež. »Ko šli letos v češkoslovaško, J® ostal svež kar cel ted«®J nam je o trajnosti lesku** krulia povedala gospo^0^ druga pa je pristavila: ** do štiri dni imam kruh ma, pa se mi ni treba da bi postal kisel.« Takšna so torej mnenja kupcev kruha v Tržiču. Iz njihovih odgovorov lahko sklepamo, da s kvalileto kruha, ki ga peče tržiška pe-na- "'-so zadovoljni, saj očitajo, da je večkrat Premalo pečen in da se zlasti poleti kmalu pokvari. Precej drugačno podolo pa so nam prikazali naši anketiranci o leškem kruhu, saj o njegovi kakovosti sploh nismo slišali slabih besed ali pritožb, temveč le izraze zadovoljstva. Vili G. Leski kruli je dober Hotej Korotan, Jesenic?: ^ruh dobimo iz pekarne t\-Lesce. Dnevno kupimo ?krog 150 žemelj in okrog 5 ^ kruha. Drugje ne kupuje-«*> kruha. S kruhom smo za-aovcljni. Nimamo pripomb, fj1 gostje ne.« Restavracija Triglav, Jesene »Kruh dobimo ./ pekarne Žito Lesce. Ce ga zmanj- kr,',i,ga sami Pečemo. Glede ",mamo pripomb, smo je.« kakor tudi Kolodvorska restavracija, :efmce: »Kruh d jbimo iz wfne Žito Lesc- S kru-smo zadovoljni. Nima-pnpomb. Dnevno kupimo ha.« j in okr°g 2 kg kru- Gostilna Zelenica, Selo pri 2'^vmci; »Kruh kupujemo ?irrv ■ 111 P®ku IpaVCU V n"iH^' ker menimo, da je najboljši.« D&a^ KUPCEM V "^UKATESNI TRGOVINI - V ŽIROVNICI trL-V stalr>° kurije v pek, t1 kl_ul1 (>d osebnega m£VPavc5' dru8!h P« Pa Peka Pradajalne kruha ia N'hče od desetih kupcev se krni,0.2'1 zaradi kakovosti kruh * zatrjujejo, da je iutl se užiten čez dva dni. t Pripomba: V delikatesni trgovini v Žirovnici prodajajo tri vrste kruha, in sicer od i zasebnega peka Furlana iz ! Zabreznice, od zasebnega pe-i ka Ipavca iz Žirovnice in iz pekarne Lesce. Prodajalka pravi, da kupci najprej kupijo kruh od Ipavca, potem pekarije Lesce in nazadnje od peka Furlana iz Zabrezm-ce. PRODAJALNA PEKARIJE IPAVEC Vsi so izjavili: Najrajši kruh kupujemo pri Ipavcu. To je najboljši kruh. Glede kakovosti nimamo pripomb. Kruh je užiten še čez več dni, če je na hladnem mestu. Pek Ipavec je izjavil: Včasih kruh ni dober, toda ne po naši krivdi, ampak dobimo slabo moko. Večina ljudi to razume, ker včasih tudi sami kupijo moko. Splošno mnenje: Na področju Žirovnice je najbolj cenjen kruh zasebnega peka Ipavca, potem pekarije Lesce in nazadnje Furlana iz Za-breznice. So pa okusi različni in ima tudi Furlan stalne odjemalce. V glavnem so ljudje zadovoljni s kruhom in izbiro. J. Vidic Madovljičani pojeio več črnega kruha Predali smo tudi v Rasli« i'00' CePrav smo večkrat ki al1 Precej pohval o kruhu, na u PeceJo v moderni leški n,ai nas J'e vseeno zani-kaj menijo o njem ne-fim Radovlj»^ni Ustavili kar Prod Pekarno -Ctest k ° na Kosovelovi ne / 5< zraven samoposin.ž-irgovmc podjetja Speceri- Je Bled. pravzaprav Jlđi> ^ Presenetili, saj •■oiko vrst V ruti -j nas odgovori »i je znano, Peč ',Tst kruha in potiva čina Pekarna v Lescah. Ve-ani~ ud<-'ležt>ncev naše male dovS Je s krub<*» kar za-^ ®'Jna. Nekateri med njtrni ij v hutli julijski vročim kruh -n,.t>1° -in se * Je Je k£hCtv PWedal da bil slab ®nem dnevu tako karale ga iw>ko4i 0140 deselimi anketiranimi v te! L iDe kukujejo kruh ste»o P^Jalni oziroma ti-Le^h '«a Peče pekarna v ^Jc boljši tisti, ki ga peče smolo in Pokvaril. Vendar pa eden izmed anke- privatnik v Lescah. Vendar pa je bilo takšnih odgovorov manj kot polovica. Tisti, ki niso rekli nič slabega o kruhu pa so povedali, da se jim kruh leške pekarne tudi po dveh dneh ni pokvaril. Vendar pa so si nekateri med njimi pomagali na različne načine. Ena od radovljiških gospodinj ga takoj razreže. Pravi, da- tako dlje časa »drži«. Druga pa nam je povedala, da ga vedno kupi toliko, da ni časa, da bi se pokvaril. In kaj radovljiški kupci predlagajo leški pekarni? Pravzaprav je bik) med vprašanimi zelo malo predlogov. Možakar srednjih let, predlaga, da bi bil kruh bolj zapečen, posebno beli. Drugi pa je menil, naj bi poskrbeli, da se ne bi tako hitro su&il. Menda se kruh od privatnega peka ne posuši tako hitro. Čeprav smo mislili, da bo več takih odgovorov, pa je le ena od radovljiških gospodinj povedala, da bi kruh v tej prodajalni lahko tudi ta-rijaii. Prodajalka v tej prodajalni pa nam je povedala, da že lep čas o kruhu, ki ga pečejo v leški pekarni ni nobenih pritožb. »Včasih, ko še ni bilo nove pekarne, so se ljudje večkrat in precej pritoževali, letos pa so nekateri le v hud/ julijski vročini pripomnili, da se jim je kruh, ki so ga kupfli prejšnji dan, pokvaril.« »Koliko kruha in peciva pa prodaste na dan.« »Belega in črnega kruha okrog 400 kilogramov. Vendar pa prodamo več črnega. Ostalega peciva in žemelj pa prodamo okrog 800 do 10J0 kosov.« Tudi v samopostrežni trgovini so nam povedali, da prodajo voe črnega kot belega kruha. Menda zato. ker je črn kruh precej cenejši, pa še pokvari se ne tako hitro. Tudi v tej trgovini prodajo na dan okrog 409 kilogramov Črnega fin belega kruha; razen tega še okrog 200 kilogramov različnih vrst peciva, ki ga peče leška pekarna. Zanimivo pa je, da v tej trgovini prodajajo kruh, ki ga peče leška pekarna in od privatnega peka. Odkrito so nam povedali, da skoraj hitreje prodajo kruh, ki ga peče privatnik, čeprav pa je včasih tudi narobe. »In kaj menite o kruhu v Radovljici?« smo vprašali prodajalko v tej trgovini. »Ce mislite, kateri kruh sama kupujem, potem vam moram povedati, da mi je vseeno ali privatnškovega ali onega z leške pekarne. Nekateri men/jo, da je rned njima razlika. Vendar pa mislim, da ljudje le bolj z navade kupujejo isti kruh.« NA BLEDU SKORAJ NI PRIPOMB Ker smo se dogovorili, da bomo za mnenje vprašali dvajset kupcev, smo se ustavili tudi na Bledu. Osem gospodinj in dva predstavnika moškega spola smo pred prodajalno Žita Ljubljana na Grajski cesti 3 poprašali. kaj menijo o kruhu. Kar vsi po vrsti so nam povedali, da se ne morejo pritoževati čez kruh. Tudi izbira je dobra. Ugotovili tmo da tudi na Bledu pojedo več črnega kot belega kruha. Ko pa smo jih malo podrobneje vprašali, kakšna je kakovost kruha, so bili odgovori precej različni. Večina od desetih anket iranceiv je odgovo-j rila, da se kruh tudi po nekaj dneh ne pokvari. Drugi J pa so povedali, da poslane precej suh, (posebno bel), da je morda premalo zapečen in da se precej drobi (predvsem beli). Prodajalka v tej trgovini, ki je že deset let zaposlena v podjetju, pa nam je povedala, da ie bilo le Pleste-iasno damtU mwa takoj Človeka « ,tu z'vi umetnik, cat dra "ajP[ej Pritegne du-obešeS0^^ s,i'k ^ steklo, tom cL "ad jedilnim kotlih ' nS^L6 7birke nabož-vsake^b bi bUi veseli v stanov%£UZe'U- ° javnosti govori u7v Pa neT1 dvoumno ^elanih i! m?ožica umetno beljak? kozolcev, hišic, če- r^PosUvli m, ,CSenih P° omarah ■ VSe naokrog in Pticah. fcdclM^" modelov za kruhke SenLe najrazličnejše in^molcm Plcstenak naprcj- Mojster sosetlnr U Vmcs odšel v Polnnn "0bP in vrnil s , modelov za Prekn,1""n h ,Vs° mizo so Potem„;, ebclc Ploščice iz očj vf« ~ 3 lesa Pritegnejo menti v 8Ilcl želez°. Orna-^služiil vanje, resnično dc so nL ,CUdwanjc- Bese- vsa^- ^e, da bi z njimi lePoto toh/n° Iahko opisali >e treh-, umetnin. Modele »P« . videti. «■ Sil, 'ir- rigin-!i i S,llM> s,ar Je. branijo pri Grašiču Ivo Plestenjak — mojster dleta. — Foto: F. Perdan po velikosti in debelini. Nanjo potem zarišem obris modela. Označeni del jc treba izdolbsti z dletom ter zgladiti. Ko je to opravljeno, se lotim natančnega prerisova-nja vzorcev na originalu, šele zatem pride na vrsto rezljanje, ki mi včasih vzame tudi štiri dni.« Zadnja taza je čiščenje modela. Pri tem uporabljam stekleni smirkov papir. Z nJim se da lepo posneti preostre robove. Model še »po-pajcam«, večkrat premažem s čistim alkoholom ali vodo, nakar les potemni. Vsa stvar je tako videti starejša. Cisto čeprav so stare že prek sto let, so vendarle videti, kot bi bile izdelane včeraj. Zdi se, da Plestenjak ove brez oklevanja lahko proglasimo za družino umetnikov. To potrjuje tudi Ivova hčerka Dora Plestenjak, znana slikarka. In njen brat Janez je prav tako odličen risar, dasi ni nikoli študiral likovne umetnosti. Glodal sem umetnikovo zbirko dlet, velikih in malih, oo&ih in lopatastih, ukrivljenih, ravnih, ostrih pa kakor britev. Toliko istovrstnega, a vendar tako različnega orodja zlepa nc najdeš. ; O atomskih toplicah pri Podčetrtku še ne vemo vsega Meka brezupnih bolnikov Voda je sicer topla, radioaktivna in baktericidna (uničuje žive klice), ni pa še dokazano, da zdravi vse bolezni. Verjetno nekatere bolezni res zdravi, ne vemo pa še, katere. Pri Podčetrtku ob Sotli, mejni reki med Slovenijo in Hrvatsko, je bilo letos izredno živahno. Za tako imenovane Atomske toplice so nekateri sicer vedeli že prej in že prej so prihajali tja na zdravljenje, letos pa se je glas o tej čudodelni vodi kot blisk razširi, pc vsej Jugoslaviji in bolniki so začeli tru-moraa prihajati v Podčetrtek. Ker za tak obisk izvir čudodelne »atomske« vode seveda še zdaleč ni urejen, pa tudi Podčetrtek z okolico ni mogel vsem gostom zagotoviti takšnih prenočišč in prehrane, kot bi bilo to potrebno, posebno še, ker gre za bolnike, je bilo seveda neizbežno tisto, do česar je nazadnje — prav gotovo prepozno — prišlo: sanitarni inšpektor občine Šmarje pri Jelšah je prepovedal uporabo vode in zdraviliških objektov (skromnega bazenčka in barak), ker je ugotovil, da čudodelna voda le ni tako popolna: bila je okužena. To dejstvo pa seveda ne zmanjšuje resnice, da je že veliiko, zelo veliko ljudi ozdravelo, ko so se kopali v tej vodi ali se mazali z »atomskim« blatom, ki ga kopljejo v bližini. Po raziskavah Geološkega zavoda iz Ljubljane, ki je pred leti opravil temeljite geološke raziskave in globoke vrtine, je voda iz Atomskih toplic topla (35,5 stopinj C), po ugotovitvah instituta za jedrsko fiziko Jožef Štefan v Ljubljani radioaktivna (8,17rMachovih enot), po najnovejših raziskavah republiškega zavoda za zdravstveno varstvo v Ljubljani pa tudi baktericidna, se pravi, da uničuje žive klice, ki tako ali drugače zaidejo vanjo; v 24 urah uniči ta »atomska« voda 87 % bakterij. Vse drugo, o čemer ljudje govore, je še vprašljivo. Znanstveniki sicer raziskujejo naprej, da bi ugotovili, kaj je res s to vodo in kaj ne, vendar za zdaj še ni znano, če ta voda res zdravi bolezni in katere bolezni. Glas o tistih, ki so ozdraveli, se širi od ust do ust. Bolnikom, ki so poskušali že vse mogoče, da bi se pozdravili, pa se niso, seveda ni treba dvakrat reči, da je pri Podčetrtku čudežni vrelec ... UPANJE, VELIKO UPANJA * Na obrazih ljudi je eno samo neskončno, potrpežljivo upanje. Skoraj nedojemljiva vera v ozdravitev je v očeh, ki so resne, zaskrbljene, pričakujoče. Zadrževane gubo radosti sprelete obraz ob mi- DELAVCA - dostavljavca s šoferskim izpitom A ka-tcrorlje sprejme Mladinska knjiga PISMENE PONUDBE Krani, Maistrov trg 1 & * t- * • * • v m %> «► w «* o«1> sli, ki je vedno prisotna, ki jo negujejo kot vrtnar najljubšo vrtnico, ki pa se je obenem skoraj boje, zakaj ne verjamejo več vanjo, le upajo še: zdravje. Morda, si govorijo, bom pa tod le še ozdravel. Upajo, vendar to svoje upanje, ki seva iz cči in iz vsega telesa, sramežljivo skrivajo pred drugimi. Kot da se boje tistega najhujšega — trenutka, ko bodo spoznali brezupnoet svojega upanja. Ali kot da bi bilo nezaslišano zlo, ozdraviti po dolgih nočeh bolezni in biti zato srečen. Ob steni bazenčka so le obrazi nad vodo, telesa pa valovanje vodne gladine čudno pači v skrivenčene vijuge, dokler se globlje tudi te ne izgube v temi. Sonce sije in bazenčdk je poln, prepoln upajočih obrazov. Tudi okolica bazenčka je mravljišče ljudi, ki so prišli sem iskat zdravje. Tod, ob vodi, ki teče iz zemlje in ki je topla, sicer pa na videz čisto podobna vsem drugim vodam, se srečujeta ob sončnih dneh radost in zlo. Radost je pokrajina ob Sotli, ki prekipeva v lepoti in vabi v svoje naročje, zlo pa bolezni, ki jih ljudje iz vseh koncev prinašajo vanjo. Čudodelni izvir, kjer se srečujeta ti dve nasprotji, pa spreminja zlo v radost: zdra-i vi, vliva v bolnike upanje v ozdravljenje, preganja obup obupaječim. In spreminja doslej mirno, skoraj nedotaknjeno naravo ob zgornji Sotl i v živahen turistični kraj. SEZNAM BOLEZNI, KI JIH ZDRAVI »ATOMSKA« VODA »Voda deluje na osnovi fizikalno kemičnega sestava in radioaktivnosti in moćno uničuje bakterije in viruse. Posebno zdravilno deluje na bole/ni kože, različna vnetja, čire, revmatična obolenja, nervoze, na poškodbe in ra-n- kosti, alergične bolezni (ekcemi, astma), na menstru-»c'Jskp motnje, k'im;>k:eričnc težave, seksualne slabasU, na , obolenja krvnega obilja, na začetno arteriosklerozo, trom-boflebitite, na visoki krvni pritisk (če ni posledica drugih bolezni) in na težko ozdravljive rane, v nekaterih pa tudi na carcinome (po kliničnem zdravljenju).« To je prevedeno iz kratke, ciklostirane informacije v srbskehrvatskem jeziku, ki jo Turistično društvo v Podčetrtku, ki upravlja Atomske toplice, pošlje vsakomur, kdor se zanima za zdravljenje v tej vodi. Seznam bolezni je sestavljen verjetno po seznamu dosedanjih ozdravitev. Prizadevni turistični delavci v Podčetrtku so namreč z anketami zbrali obsežne podatke o bolnikih, ki so se zdravili v »atomski« vodi in ozdraveli. Primerov, ki jih je ogromno v arhivu društva in ki jih še zbirajo, pa ne smemo jemati kot strokovne podatke, ampak v glavnem le kot osebne ugotovitve bol-i nikov. Isto velja za ozdravi-| tve, ki jih je že pred vojno prizadevno zapisal župnik v Podčetrtku Ferdinand Str-nad. On je prvi opozoril javnost na to vodo, o kateri so mu domačini pravili, da je zdravilna; bil je tudi prvi, ki je poskrbel, da so jo pregledali balneologi (balneolo-gija je nauk o kopelih in zdravilnih vodah, njihovi kemični sestavi in njihovem učinku na organizem) v Zagrebu in že prod vojno ugotovili, da je radioaktivna. Strokovnjaki pa so z izjavami še sila previdni. Dokler ne bodo raziskave končane, dokler ne bo res znano, katere bolezni zdravi ta voda in katere ne, dotlej lahko samo ugibamo. In upamo. Nekdanji splošni zdravnik v Pod- četrtku dr. Anton Petek je rekel: »Da je voda učinkovita za kožne bolezni, revma-tizem in ženske bolezni, o tem sem skoraj prepričan.« Sedanji zdravnik dr. Albert Homan se predvsem jezi na pravo invazijo bolnikov, ki so letos navalili na Atomske toplice iz vse države, največ iz Srbije in Hrvatske, pa celo nekaj tujcev je bilo vmes. Največ težav so jim povzročali bolniki, ki se ne morejo sami gibati. Primernih bivalnih prostorov še ni, prehrana ni urejena, zdravniška nega pa je v takih okoliščinah tudi skoraj nemogoča. »Najhuje je to, da mnogi od radioaktivne vode pričakujejo čudeže v desetih ali petnajstih dneh, kolikor so tu,« pravi dr. Homan. »Povsem je razumljivo, da v nekaterih primerih tudi ne bo želenih učinkov, kot je to tudi na klinikah, toda nekateri tega ne morejo razumeti.« NESKROMNI NACRTI ZA TURIZEM Tisto, kar je danes ob izviru pri Podčetrtku, ki prinaša zdravje in upanje, je revščina. Lesen bazenček 16 x 8 m, tri barake, skromen bife in nekaj stolov, dva, trije tuši — to pa je tudi vse. Za žico okrog toplic je i bilo vse leto precej avtomobilov in šotorov. Higienske | razmere so povsem neureje-I ne. Vse to pa ni motilo ljudi, ki so v procesijah prihajali, ki iz dneva v dan pisarijo turističnemu društvu, da bodo prišli in da naj jim rezervirajo prenočišče. Upanje na ozdravitev je v Podčetrtku močnejše kot minimalne zahteve glede prenočišča, hrane in higiene. Tak naval gostov pomeni seveda tudi denar. Zgornje Obsotelje si od Atomskih toplic veliko obeta. Ze zdaj , ves Podčetrtek živi s topli-j cami in zanje, kmalu pa bo — tako kaže — tudi cd njih. Pravijo, da bo turizem za-cvelel. Ze do prihodnjega le-j ta nameravajo vodo speljati | drugam, na primernejši te- ren bliže k Podčetrtku, zakaj teren, kjer so toplice zdaj in kjer je izvir, je ob povodnjih večkrat poplavljen. Tam bodo zgradili pokriti bazen i" več prenočitvenih objektov — za prvo silo. Perspektivno pa menijo, da bo to največj1 turistični center daleč okoli* Obsotelje se mora uveljaviti na turističnem področja mora dohiteti ostale kraje.* pravi vneti predsednik turističnega društva Franc f^" nier. »Doslej smo bili zapostavljeni, nerazviti, odslej Pa ne bomo več. Led Atomskih toplic je prebit in zdaj W šlo, v to smo prepričani. Slišijo se glasovi, da bi vodo speljali v Rogaško Slatino, vendar je mi ne damo. Ne» voda bo ostala tu, zgradili bomo eno največjih zdravilišč, ki mara biti dostopno —' na tem bomo vztrajali ""* vsakemu delovnemu človeku, ki išče počitek in zdravje.« Podčetrtek je naravno središče zgornjega Obsotelje Majhen trg je to, stisnjen ^ globel pod gradom, ki je na zunaj še dobro ohranjen-Včasih je bil znamenit kraj-Ime ima po četrtem dnevu v tednu; pod grajskim gosp0' stvom je bil tod sodni ijj tržni dan po četrtkih, totfi Po(d)četrtek. Na enak način je nastalo iime komaj 15 km oddaljene Podsrede. Podčetrtek je spet postal znamenit in znan daleč okoli prav zaradi čudodelne vode. o kateri še ne vemo vsega, ki pa prav gotovo zdravi nekatere bolezni. Morda bom® čez nekaj let že lahko g°vla 282 tehnikov, od tega 255 metalurških in 27 strojnih. Če oP. števamo še letošnje leto vpisane slušatelje, potem je v tlV!Vjc setih letih končalo šolanje okoli 350 tehnikov. Zaklj°c dvajsetega šolskega leta jeseniške srednje tehniške šole . ujema tudi s praznovanjem stoletnice jeseniške železarne, je ustanoviteljica te šole. ' P. Ulag® Dalmacija vino v Lescah Podjetje Badcl - Dalmacija vino Split je ta teden odprlo v Lescah novo prodajalno alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Prodajalna je v hiši Cvetke Biček na Blejski cesti. Tu se bodo dobila vsa dalmatinska vina in proizvodi Baci- la (likerji, sadni sokovi Podjetje Badel Zagreb Dalmacija vino sta se namre združila. V novi prodajalni obli11'' kon*u' J. v. ljajo, da bodo cene renČne. GLASBILA GRAMOFONSKI- Pl.OSČE vseh vrst 17" KLAGENFURT - CELOVEC Burggasse Ljudje Disciplinski ukrepi v ZK V zadnjem času je prišlo do množičnega pomlajevanja organizacije zveze komunistov. Zalo opozorimo na vlogo disciplinskih ukrepov, s katerimi se mora v statutu zveze komunistov Jugoslavije seznaniti vsak član ZK. Disciplinski ukrepi veliko pomenijo v uresničevanju načel demokratičnega centralizma in krepitve enotnosti zveze komunistov. Obe načeli bomo uspeli uresničevati le, če bomo odločno reševali oziroma odpravljali najbolj neodgovorne pojave. Ce tega ne bomo upoštevali, potem z disciplinskimi ukrepi lahko dosežemo prav nasprotno. Disciplinski ukrepi bodo nedvomno še naprej najbolj pomembni za krepitev organizacije zveze komunistov. Vendar pa morajo le-ti biti usklajeni z demokratičnimi odnosi v organizaciji. Nenehna demokratizacija odnosov v zvezi komunistov terja predvsem negovanje in krepitev odnosov med komunisti. Zato bi morali biti disciplinski ukrepi zadnji v tem procesu. Seveda pa je s takšnimi ukrepi treba začeti takoj in ne čakati, da so potem potrebne najbolj ostre oziroma stroge kazni. Čeprav je bilo minulo leto okrog 2000 manj izključitev iz zveze komunistov kot leta 1966, je značilno, da izključitve predstavljajo kar dve tretjini vseh disciplinskih ukrepov v zvezi komunistov. Po podatkih kontrolne komisije zveze komunistov Jugo- slavije je bilo 48 odstotkov izključitev zaradi neopravičenih izostankov in nerednega plačevanja članarine. Razen tega pa je bilo med izključenimi 22 odstotkov takšnih, ki niso bili politično aktivni. Samo 6,5 odstotka pa je bilo izključenih zaradi neodgovornosti, slabega iz-poljnjevanja programa zveze komunistov in zvezi komunistov nasprotnih stališč. Skoraj polovica izključenih torej ni plačala članarine oziroma ni redno prihajala na sestanke. Organizacije zveze komunistov se s takšno politiko ne bodo rešile tistih, ki prikrito ali odkrito kršijo njene naloge oziroma njeno aktivnost. Zato je težko razumeti, da bi bilo neplačevanje članarine osnovni razlog za izključitev. Disciplino bi bilo treba zaostriti drugje. Ukrepe bi bilo treba poostriti pri listih članih zveze komunistov, ki so neaktivni, ki so proli politiki zveze komunistov, ki osebne interese postavljajo pred kolektivne, ki kršijo načela samoupravljanja. Prav ti najbolj rušijo ugled zveze komunistov, prav ti zavirajo delovanje organizacije. Ko že govorimo o disciplinskih ukrepih v zvezi komunistov pa moramo tudi opozoriti, da izključitve iz organizacije ne bi smele vplivati na druge kazni, ki bi kakorkoli povzročale diskriminacijo človekovih pravic. To opozorilo sicer ni novo* vendar pa je zaradi današnje prakse v nekaterih ,organiza-cijah zveze komunistov in v kolektivih še vedno aktualno. Po Tanjugu — A. Z. in dogodki Mm Ae dni po svetu mm NEW DELHI, lfl. septembra — Ugledni indijski časopis National Herald je Pozdravil poziv predsednika Ajta k tesnejšemu sodelovanju in k novi konferenci še-vlad neuvrščenih in dru-fmiroljubnih dežel. V "vodniku »Tito in neuvrščenost« H^ piše da je Jug0. navija ohrabrujoč primer in ^Prepričljivejši dokaz yred_ 1 ,n Pomena neuvršča- nja. BUKAREŠTA, 10. septem-rJv, ^neralni sekretar romunske komunistične par-je Leauseseu je na nekem J™!1^ brigadirjev dejal, da deva! ° Še napreJ Priza" na-^1 ^ popuščanje med-on^r . napetosti in za ^mogocanje dejavnosti re-r^narnih sil, ki bi ponov-Obdov e £ahnile človeštvo v Mostt 0 vojne. 10-^Ptembra -S v Moskvi je češkoslovaške vla-Oldnch Cernik podpisal skL JazUmov ° gospodaril °Vanju med CSSR 5estlwl: ^Ptembra - Po ^Mnevnem bivanju v naši mu °dpotoval predsed-vm^ amske republike Ma-vS?lJe Moktar Daddah. skupnem sporočilu pogo- ^ 3? T0" in Dadd- ost.r^ v oba Predsednika politiko kolo-rasno ^ neokolonializma, heid! . krimLnacije in apart-še javila, da bosta dUua ! Podpirala osvObo-boin imanja v njihovem nost sv°bodo in neodvis-^vvash^ u sep *°hnson T Predscd"ik ZDA interv* ** najostreje obsodil Skern iT10 ^ Ct>škoslova-akoii„ Je 'menoval vojaško ske^ Petih ČIanie varšav-sivnT rraZ"ma kot *agre-iiški akt«- Hkrati je ame-SPora/ dnik P»trdil tih ročiu,; ? »interesnem pod- ^ovedl^n" " #EVrOPi ZDA - nasprotno akcjo Vdn ' bi S°vjetska zveza Vzhl 2 črl° Zahod - ga Pakta Področje atlantske- NICA ' 11 Letalo ' Z1- septembra — družb .ranc°ske letalske Pciou>mA'r Jran,co Je med strmo„,' s, Korziko v Nico morje lVll° v Sredozemsko ^eh "qe ^ je izgubilo Potniki anov P°sa,ošnji 75. medna-fa?stavl. esPicm- n» katerem 50o<) t - 1250 domačih in «r«»v "J1 razstavljavcev 52 Dr{vdsPd ? otv,»ritvi si je nioin , Til° 7 zanima-»taviL 8,cdal nekatere raz-Paviljone. Pri Sobcu potrebujejo telefon Kamp ob Sobčevem baja-P-ju bo odprt še do konca tega meseca. Čeprav je bilo letos malo sončnih dni primernih za kopanje, je bilo ob Sobčevem bajarju vedno dovolj gostov. Največje število so zabeležili julija, ko jih je bilo 6135. Poprečno so se zadrževali ob bajarju po šest dni. Med gosti pa je bilo največ Holandcev. Voda je bila še kar topla, največja temperatura, ki so jo namerili, je bila 23 stopinj. Toplejša skoraj ne moie biti zaradi naprav, ki urejajo pritok in odtok vode. V recepciji Kampa so povedali, da zanimanje za Sob-čev bajar raste iz leta v leto. Letos so bili dnevi, ko je bil prostor skoraj premajhen. Ce bi bilo vreme bolj ugodno, bi bil obisk prav gotovo nad vsemi pričakovanji. Turistično društvo v Lescah je že lani poskrbelo, da so asfaltirali in razširili dostopno cesto, povečali sanitarije, popravili obalo, izboljšali razsvetljavo, naredili novo ograjo in še marsikaj drugega. Zelo pa jim je manjkal telefon, saj so po njem zelo povpraševali posebno tujci. Vendar bi bili stroški za napeljavo telefona preccjšnji. Za sedaj pri Turističnem društvu za telefon še nimajo denarja, posebno še, ker je razdalja do Lesc precejšnja. Predlagali so PTT podjetju Kranj, naj bi naredili priključek od napeljave za Blod, ker je le ta bližja. No, končna odločitev še ni padla, vsekakor pa bodo izbrali tako, da bo po volji vsem. B. Bleukuš V četrtek zvečei so v galeriji Loškega muzeja v Skofji Loki odprli raz. tavo del petih umetnikov iz Pariza. Na sliki vidimo uspelo grafiko Milvie Maglione, ene izme«\ udeleženk razstave, ki tbuja med poznavalci likovne umetnosti precejšnje zanimanje. Takšne kričeče markacije najdete na vseh kapelicah, križpotjih in drugih spominsko zaščitenih objektih ob poti iz škofje Loke v Crngrob. Ponekod so znamenja narisali kar čez freske. Kdo Je kriv za takšno ravnanje? Kje so ljudje, ki naj bi preprečevali tovrstni vandalizem? Kaj dela Zavod za spomeniško varstvo? Ce znamenja že morajo biti — menimo, da so ob poti, ki je prevozna celo za avtomobile, povsem odveč, saj tod Crngroba ne bi mogel zgrešiti niti slepec — naj jih odgovorni naslikajo nekam, kjer ne bodo oskrunjali naših kulturnozgodovinskih spomenikov! GLAS * 16. STRAN glas * ^tran vam prinaša izredno ugodne obresti tako za hranilne vloge, kakor tudi za devizne račune. 6,25% 7% 8% Poleg tega sodelujete tudi pri nagradnih žrebanjih, ki jih Kreditna banka in hranilnica Ljubljana prireja vsake 4 mesece za varčevalce vseh vrst vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov. Zaupajte tudi vi svoje denarne posle Kreditni banki in hranilnici Ljubljana — banki, ki ima najbolj razširjeno mrežo poslovnih enot! Nenavaden vrabčji tek Lastnik hiše v majhnem ameriškem mestu Fort Wort je po pravici zaskrbljen. Vrabci so sklenili pojesti njegovo hišo. Sprva je mislil, da jim je všeč omet, potem pa je z grozo opazil, da jedo opeko. Pojavili so se v maju in nič ne kaže, da se nameravajo odseliti z »dobre paše*. Sam predsednik ornitološkega društva v Teksasu se je prišel na lastne oči prepričat, kaj počenjajo vrabci. O nenavadnem teku vrabcev bodo poročali tudi na nekem znanstvenem kongresu.. Toda lastnika hiše ne zanima znanstvena plat nenavadnega obnašanja ptičev, pač pa računa, v koliko letih bodo vrabci pojedli hi-io. ČAROVNICE V DOBI ATOMOV IN OSVAJANJA VESOLJA Barthelemy Chassaner, znani francoski pravnik, rojen 1480, je naredil blestečo kariero, ker je z izrednim uspehom zagovarjal — miši. V etonski škofiji so se miši zelo razplodile. Uničevale so žitna polja, vdirale v ka-šče, gospodarile v kleteh in predrzno skakale ljudem pred nos. Oškodovani državljani so miši tožili sodišču. Miši so poklicali na razpravo, vendar na prvi poziv niso prišle, kar je bil resen prekršek. Tožilec je ukazal, da se obravnava brez odlašanja nadaljuje. Advokat Barthelemy je bil določen, da miši zagovarja. In resno se je zavzel za stvar. »Mojim varovankam ne moremo zameriti, če niso prišle na prvi poziv sodišča,« je rekel advokat. »Niso bile obveščene, kakor bi morale biti, ker so ta čas tičale v svojih luknjah. Mojih klien-tov je nešteto in stanujejo v mnogih vaseh, zato je potrebno, da se jim poziv vnovič izroči!« Sodišče je menilo, da so ta ugovori pametni in je odločilo še enkrat poklicati miši k obravnavi. Tedaj so po vseh cerkvah etonske škofije duhovniki s prižnic klicali miši, naj gredo na sodišče. Domnevali so, da bodo ta poziv gotovo slišale cerkvene miši in povedale o tem svojim sosestram in sobratom. Toda tudi ta drugi sklic je splaval po vodi. Niti ena sama miš se ni oglasila na sodišču ... Tedaj je advokat Barthele-my sprožil pred sodiščem ognjevit govor. Dejal je, da majhnim mišim ni lahko preiti velike razdalje, prelesti velike hribe, preplavati globoke reke, trpeti na poti lakoto in pomanjkanje, se namakati v dežju. Razburjeno je govoril o groznih nevarnostih, ki prežijo na njegove kliente na slehernem križpot-ju. Kajti, je advokat povzdignil glas, mačke so zvedele o tej sodni obravnavi, postavile povsod zasede in niti ene miši ne pustijo žive naprej! Barthelemy du Chassaner je umrl leta 1541. Med knjigami, ki jih je napisal, je najbolj zanimiv učbenik za pravnike, ki vsebuje vsa pro-cesualna pravila o sodnijskem postopku proti živalim. čez kakih sto let kasneje je v Franciji izšla še ena podobna knjiga. V nji je advokat Gaspare Bayi objavil več govorov, ki jih je imel pred sodiščem, ko je zagovarjal obtožene živali. »ŽIVAL JE — HUDIČ!« V srednjem veku so tekle neskončne razprave o tem, ali žival lahko greši. Eni so menili, da imajo živali »nesmrtno dušo«, drugi so jih primerjali s stroji. Italijanski kardinal Roberto Francesco Belarmino ni verjel v posmrtno življenje živali in zato so se mu močno smilile. Mnogi niso soglašali z Be-larminom. Najbolj nepomirljiv glede živali je bil jezuit p. Bongeau. V prvi polovici 18. stoletja je izdal knjigo, v kateri je prišel do nepričakc=. vanega zaključka: »žival je hudič!« Knjiga je sprožila veliko zanimanje in ni ostala brez odgovora. Leta 1740 je v Nemčiji izšla knjiga: »Ali je res, da so živali hudiči?« Nemški menih, ki se je podpisal z inicijalkami I. F. B., je ognjevito zagovarjal živali. Vendar vsi le niso bili prepričani, da so živali plemenite. Deset let po izidu te knjige so v Franciji sodili nekemu oslu zaradi nemoralnega vedenja. Oslu bi bila trda predla, če bi ga ne bil vzel v varstvo mestni župnik. Ta se da jamci za . vrline SEM J""-- bojen. Veliko huje jo skromni petel^ %cJ veI v Baslu v drugi P^ stoletja. Petel^„a^ lepo naravne smr^d s hudičem«* a* jajce. Obsojen je xjw> o^fene španske mušice na izgnanstvo V 15. stoletju**^ švicarskega rDr..e e§ ^ tožili sodišču !odišče nesramno žro »toženi je odločilo, da ^ črvi božja bitja ?ljenjaJ imajo pravico ^ bj tudi bi ne b»® %?reživ-jim vzeli sredstv ]e ^ ljanje. Sklep da je treba^ Tdni^ kot stalno bivaJ%«0rajo divji kraj in ^ njiv.« izseliti z °bdel°!V*čani Kaže, da so ^v Qni radi tožarili. ^ so malo kasnej* kKUšče šču španske ^a pri. je bilo, kar m« J ^itivn0 znati, povsem Iz Bukovščice in okolice (4) (Nadaljevanje) VODOVOD — Zapisal sem že, da v teh krajih z vodo ni težav, dovolj je je. Prebivalcem vasj v grapi sploh ni treba kaj prida skrbeti, kako se bodo oskrbeli z vodo za Pitje, kuhanje, napajanje živine itd. Drugače pa je z zamiki, ki so višje v bregu, vendar je tudi tam vsaj v bližini dovolj studencev, treba^ je vodo le napeljati do hiš. Vodovod je tod zato že stara iznajdba. Star vodovod imajo v Strmici (Krajevni leksikon Slovenije I, str. 376), mlajši pa gotovo ni tisti na Laškem. Jake z Laškega mi je pripovedoval, da imajo trije kmetje tega zaselka Ze dolgo svoj vodovod, napeljan iz dobrega studenca Na Zali jami (parcela, kjer studenec izvira, se imenuje Zala jama). Lani so ga obnovi, prejšnje pocinkane železne cevi pa so zdržale celih 50 l^t. ln kar je najbolj zani-mivov: njegov cee se spominja še lesenih cevi. Znotraj 60 merile v premeru približno 5 cm, zunaj pa kakih to cm. Dolge so bile po 4 m ln .t^ko sestavljene, da niso Puščale vode. Vrtali so jih s posebnim svedrom, dolgim 2 m, in sicer z obeh koncev tako, da sta se luknji na sredi sestali. TKANJE PLATNA — Včasih je bilo veliko ljudi po teh vaseh, vendar niso bili nikoli zares brez dela. V mislih imam zdajle dolg postopek od setve lanu do stkanega platna. To je zahtevalo ogromno dela, ki je prišlo na vrsto v dolgih večerih in pozimi. Dolgčas jim torej ni bilo, saj mi je Jake z Laškega povedal, da je vsaik kmet sejal vsako leto tudi lan, in sicer tudi »na en mernik po-setve« (10 arov) ali pa nekaj manj, kolikor je imel pač zemlje in kolikor ga je potreboval. Statve so bile včasih pri vsaki hiši, v večjih gruntarskih hišah pa tudi po dvoje ali troje, »v vsakem kotu v hiši po ene, v tretjem kotu pa peč«, kakor pravi poslednji tkalec v Selški dolini, Spilar z zaselka Dunaj (Peter Gartner, Bukov-' ščica 24). »Nikar ne mislite, da smo bili včasih tako oblečeni, kot smo danes!« pravi; »sedemdeset let jih bom imel kmalu in dobro se še spomi- njam, da je imel moški ene platnene hlače za v cerkev in ene za doma, pa nič več. Le kdor je bil malo boljši, jc imel cajhaste.« Pozneje pa so platno največ izdelovali za nosilne in posteljne rjuhe. Spilar še tke platno, že od leta 1930, prej pa je bil gozdni delavec. Golcaril je pri lesnem trgovcu Jakonu v Knapah, potem pa je bil 5 let pri lesnem trgovcu Dolencu v Škofji Loki. Ko je umrl oče, je poprijel za statve. Se zdaj dela, čeprav zadnji dve leti bolj malo; boli ga noga in ne more več toliko kot prej, ko je ob petih zjutraj začel in ob desetih zvečer nehal. Tkal je vse zime in še poleti, če je le utegnil, sicer pa je imel nekaj zemlje, ki jo je obdeloval. »Delal sem za kmete, ki so mi z bližnje in daljne okolice nosili prejo. Tudi po 30 žakljev preje sem imel, pa sem vse pođelal.« Zares, priden je moral biti. Potem, ko je imel prejo na statvah pripravljeno, je naredil poprečno po 10 m platna dnevno (širine 70 cm). »Seveda, če je bila dobra preja,« je pripomnil; »če pa je bila preja slaba, ga je bilo še 5 m na dan preveč.« Dela je imel dovolj, saj tkalcev po letu 1930, ko je on začel, že ni bilo več tako veliko, posebno ne v Selški dolini; več jih je bilo še v Besnici. Vsako zimo je poprečno natkal — tako pravi — okrog 1000 m platna. Tako je delal dobrih 35 let, kar pomeni, da je natkal doslej že najmanj 35.000 metrov platna, raje pa ga je še več. Kdor si vsaj približno predstavlja, kako se rečno tke, ve, da jc to ogromno, da je v tem platnu ogromno dela. Je bilo to delo plačano tako, kot se zagre? »Zaslužek je bil majhen, a ko jc bilo platno skupaj spravljeno in povezaso, je bilo pa le nekaj!« pravi. »Za denar so bile težave, tudi pri kmetih.« Za laket dolžine je računal pred vojno 7 do 8 din, po vojni pa najprej 100 din, potem 200 din in nazadnje 500 din. »Temu, kateremu platno sedaj tkem, to je Kalanu z Bukovice, pa ga bom računal po 6 N din,« pravi. Laket je stara dolžinska mera za platno in druge tkanine. SpiJar mi je povedal, da je en laket 2S5 cm, dr. Sergej Vilfan pa navaja malce drugačen podatek (Enciklopedija Jugoslavije 6, str. 76): en laket je 276 cm. No, bistvene razlike res ni. Spilar zelo hitro in na pamet spreminja ena mersko eno » v drugo. Za pialno, ki ga tke zdaj za Kalana z Bukovice, je rekel, da bo d sigo 20 laktov; samo za trenutek je pomislil in potem reke!, da bo to okrog 53 m. »Ja, za njega, za Kalana z Bukovice, sem pa že sikal nekaj platna!« razmišlja na glas Spilar; »več kot 100 m vsako zimo. Tega, ki ga zdaj delam, sem osnoval, privezal in navil že pred veliko nočjo letos, na veliki teden, potem pa nisem nič delal vse do začetka julija. Zdravje mi ni dopuščalo. Ko mi je prinesel to prejo, mi je Kalan rekel, da mu ga bom čez dve leti naredil še en tak kos, jaz sem mu pa odgovoril, da bolj gvišno ne. Ne bom mogel.« Andrej Triler (Naprej prihodnjič) Gorenjski kraji in ljudje Samo za dobre želodce Vse mogoče počenjajo mladi ljudje, samo da bi se o njih govorilo. Dva petnajstletna fanta iz države Virgi-nija v ZDA sta hotela postaviti svetovni rekord v guga-nju. Spravila sta se na gugal-nico in se nepretrgoma gu-gala 100 ur in 90 sekunk. Med guganjem jih je začel boleti križ, čeprav sta sedela na blazinah, vendar nista hotela odnehati. Podnevi ju je peklo sonce, ponoči pa nadlegovali komarji. Medtem sta tudi jedla in pila in izmenoma dremala. Ob spanje pa sta bila dva sodnika, ki sta izmenoma nadzirala porajanje novega svetovnega rekorda. v — Počakaj, trenutek! — ovekovečiti moram ta zgodovinski 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 EH318 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 30 37 38 Vodoravno: 1. izumitelj brezžične telegrafije in radiofonije, 7. turistični kraj ob gornjem toku Soče, 12. žična naprava za oddajanje in sprejemanje elektromagnetnih valov, 13. slov. lingvist in misijonar med severnoameriškimi Indijanci, 14. pristanišče na severozahodni obali otoka Honshu (Jap.), 15. kratica za december, 16. industrijska rastlina, 17. zimsko vozilo, 18. vodna rastlina tropske Azije z lepim cvetom, 20. italijanski spolnik, 21. spojina antimona in žvepla, 24. osebni zaimek, 26. sodobni ameriški književnik, lirika in novele (Conrad Potter), 27. teža embalaže, 30. ime slov. gled. igralca Ranerja, 32. časopisna agencija Bližnjega vzhoda, 33. bosanski državnik in politik (Djuro), 34. oseba iz Cankarjeve drame Kralj na Betajnovi, 36. nadarjenost, bistroumnost, 37. žebelj, ki drži kolo na osi, 38. zveza držav. Navpično: holandsko ime za reko Meuse, 2. kanadski pevec (Paul), 3. visoka gora, 4. reka v Dalmac-ji, 5. osebni zaimek, 6. predlog, 7. angleški filozof, (Francis, 1561-1626), 8. oranje, 9. vodni pojav, 10. enak, raven, 11. ime srbske javne delavke Babović, 13. strjena mešanica cementa s peskom in vodo, 15. Jurčičev roman, 18. sladka alkoholna pijača, 19. vedro iz bronaste dobe, najdeno na Vačah, 22. reka v severovzhodni Srbiji, pritok Donave, 23. kraj pri Ljubljani, kjer se prirejajo kajakaške tekme, 24. vrsta egiptovskega bombaža, 25. narodnoosvobodilna vojska Grčije v drugi svetovni vojni (kratica), 28. znan stomatolog ljubljanske bolnišnice (Jože), 29. mestece v zahodni Grčiji, 31. reka v Avstriji, ki teče skozi Innsbruck, 33. neodločen izid pri šahu, 35. kemični znak za titan, 36. kratica za angleško tono. OH Ia I '"Ovgni Lahko bi bil bolj izkušen, saj P^bil Moži Pripovedovanju imel za mnogo izkušenejšega, * «. ^ahko bi pre- magal domotožje in navezal * Po Lh?***' Anton pozablja, da je bil tudi *«» 'tr/^v So * Ju<^n- burga vodila pot naravnost vkako ve^ !' Ustaviti v škofjeloških gorah. Ne bil takrat, jiLf^a. vvuua ^uiu • - - wiiflJ^ liflOv vvf . škofjeloških gorah. Ne spo"1 jJ ace kraje, najprej sem k Stivčevim, a *« M""*»ala pZUl^l Proti Borjani in presenetili mamo, ,v» V d J »skrbijeno, __™ f VcvJ Z^ndrl--J da so jih Stefi, Rozika in u, obiskat v nesrečni Judenburg ....... . ___b-n 1 O" ne Si ženski odšle * ItalS Vrnile" Ko bi siKai v nesrečni juucw»- - j jij--, „ - ■ —" ^ ne rekvirirali Kragulju ^h podedovan, zaloge, bi morda lahko še nad^^ J« >1111 sem češ da so ti hribi pr^V^ ^ - 2andanem in drugim zasledovalcem, in^'^j* vega Andreja srečno izognili ^ ^ ^ se s Stivcem vrnila. Oblast ne ^ So se n So Je bii Pa sta ga po rešnjem 1 .H^10 (*■ Jt bil v-> 'V H 1 trnjem lažne" oJadbe. In od takrat /Srav tJ^/lT* "a Balkanu je v razsula, nem«« ^ ^Jvo bo ' ^ ^ Pa bo morala prej ali slej ^ ^i^^Or ^- hud* uU pa ga bo nekega dne oče*^, «in Po ^* * oni pa se bodo lahko r^kal ta " v zopet kakor ljudje. Tudi J** s8fl>. n», nosročni so I o tako po nepotrebnem po^ Mat,« An- ton ne more skrivati bolečine- ^ arej) ki »Zares nesrečnik, ne; Jakobovo ilC « F'" J'ki ....... „P lol^>Udii""" svoje ji„rOM- in pogleduje Roziko, da W ^ c^^^l, 05V!^ Vr,LnA°> ^ njenimi trenutki njenega Življenja. ^pr^ k^- Vra^.^ , . njenim skoga dela prinesel kako lepega, česar se človek vsei pa bo počasi pozabljena, kakor so pozabljene vse smrti, četudi še tako težke in nesrečne, zakaj smrt nas čaka vse . .. »Ne vemo ne ure ne dneva,« odkrhne kamen molka tudi hišni gospodar Stivec, kakor da bi nadaljevai Andrejevo razmišljanje, obenem pa otožno pogleduje zdaj zeno, zdaj ženino prijateljico Roziko. Ničesar ne vemo, ne kdaj, ne kako. ne kje nas čaka konec, ki nam je določen. Bo to naravna smrt ali drugačna? Bomo spokojno zaspali kakor po utrudljivem in dokončanem delu ali nas bo poželo nasilje, ki nas preganja in si lasti pravico nad našim življenjem in smrtjo. Kdo ve? Kroglam na bojišč.h smo se izmuznili. Judenburškim tudi! Toda, ali more kdo med nami vedeti, če nas nekega dne ne zateče enaka usoda kakor vajinega brata?« pogleda Roziko in Antona, obenem pa se zave, da je s svojimi besedami preplašil ženo in vse. »Ne bo! Ne sme biti!« se s takim koncem ne more sprijazniti Andrej, da bi to misel odgnal, čeprav jc komaj prej tudi sam razmišljal »o smrti, ki nas vse čaka«, a nikoli o taki, kakršno je imel v mislih Stivec. »Ne! Nikoli!« »Nihče ne ve, nihče ne more biti življenja gotov, dokler ne bo konec nasilja, ki nas preganja!« vnovič proti svoji volji poudari Stivec. »Ne! Ne! Ne bodo nas! Prej bo konec! Prej!« »Upajmo,« bi Stivec rad popravil mučen v;is, ki so ga napravile njegove besede, in razbil tesnobo, ki se jih je lotila, in ki ni bila več tesnoba zaradi Jakobove nesreče, marveč strah, da jim če vedno preti konec, kakršnega je doživel Jakob. »Upajmo! Dokler smo lahko tu, se nam ni treba bati, saj imamo angela varuha,« pokaže na ženo in jo poboža, žena pa zard;. »Se vedno zardeva,« je Stivcu ženino zardevanje všeč. »To je znak ljubezni,« si pravi, a pozablja, da je za rdel ost lahko tudi znak slabe vesti, ki se je v Stivčevi zganila ob moževih besedah. Za angela varuha jo ima, jo grozi, v resnici pa je že zelo dolgo, ko je pozabila, da bi morala biti angel varuh sleherni trenutek, kakor je bila prve tedne po moževi vrnitvi s Kranjskega. O, da, takrat je zares bila, ker je nen ehno imela v očeh strahotni večer na praznik rešnjega telesa. Za'o niti za trenutek ni imela miru. Skoro sleherno minuto je teka'.a iz hiše in eprezala zdaj v to, zdaj v ono smer, če ne prihaja v vas kak oddelek vojske ali vojne žandarmerije. Bela platnena rjuha je bila nenehno pripravljena, da jo obesi na vrv med češnjama nnd potokom, da bi. kakor je bilo dogovorjeno, opozorila mo/.e v dobro prikriti kaverni v bregu nad hišo, in vselej namoVna. da bi bila mokra in da bi zasledovalci ne posumili, da je rjuha znak za nevarnost. In tudi poneči, ko je mož, potem ko je Zefek trdno zaspal, prihajal z Andrejem in Antonom demov in ostajal pri njej, je trepetala kakor v dekliških časih, le da se je takrat bala očeta in matere, zdaj pa morebitnih nečnih žandarskih patrulj. Ko je mož po ljubezenski sreči zaspal, se mu je izvila iz objema in bedela, dokler se zvezde niso začele redčiti in se oglašati ptice ter jo opozorile, da mora prebuditi moža, da je vselej še pred svitom zapustil hišo in odšel v skrivališče za tovarišema, ki sta se poslovila že zvečer. Da, tiste prve tedne je res bedela sleherni trenutek, da bi mož lahko mirno in brez skrbi počival. Vstajala je sredi noči, saj jo je iz hiše vrgel sleherni šum, čeprav je bil navadno le nekoliko močnejši šum poteka ali Scče onstran travnikov in njiv pod vasjo, ali pa je bil veter, ki je nenadoma zavel skozi noč, ali dež, ki se je spreminjal v naliv in trkal na polkna kakor nocoj, ali kokoš, ki je prezgodaj zakodakala, ali pa nemirno butanje Pisane ob jasli ali kaj drugega, popolnoma vsakdanjega in naravnega. Tako je bilo prvi in drugi in morda še tretji teden noč za nočjo, dokler se ni navadila šumov in jih razločevala, da jih je uganila že prvi hip in se zato zaradi njih čedalje manj vznemirjala. Kmalu se je upala že skoro brezskrbno prepuščati možu in celo ob njem zaspati. Čedalje pogosteje se je prebujala komaj nekaj trenutkov prej kakor mož. Od praznika rešnjega telesa ni bilo nobenega žan-darja v vas, kaj šele, da bi se pojavil kak vojaški ali žandarmerij-ski oddelek in začel preiskovati hiše in gozd nad vasjo. Vse do tega trenutka se je ni več lotil strah prvih tednov, ker je bila prepričana, da nikomur ne preti nobena nevarnost več. Tudi mož in njegova prijatelja so ji s svojo brezbrižnostjo utrjevali to prepričanje, čeprav, kakor spoznava sedaj, v resnici niso bili tako mirni in brezskrbni. Franc bi prav gotovo ne ostajal sleherno noč pri njej in tako mirno spal, ko bi vedel, da ona ne bedi več. Ne, ni ravnala prav, se zaveda, čeprav so tudi možje kadar so prihajali iz skrivališča, postali brezskrbni, kakor da jih nihče več na svetu ne more presenetiti. Prve tedne je bil vedno nekdo od njih na oprezu, nekajkrat Anton, da bi ustregel njej in Francu, ter Roziki in Andreju, kadar je prihajala Rozika, drugače pa so se menjavali ali pa ie, kadar so se razvneli v pogovoru in pretresali dogodke na fronti ali ugibali, kako se bo zasukala politika, odhajala na stražo ona. Tudi to prve čase ni bilo redkokrat, čeprav so se potem šalili, da je njihov angel varuh, lep in oprezen kakor sam sveti M:hael, ker straži njihova nebesa, kakor so začeli imenovati hišo in se iz nje le neradi vračali v vica, kakor so pravili skrivališču v strmini ob poto-ku, v katerem je bilo, to ji je povedal Franc, zadnje dni, ko je močno deževalo, še manj prijetno, ker je v kaverno vdirala voda. Morda bo, tako je rekel, kaverna ob njihovi vrnitvi preplavljena. če bo še dolgo lilo, kakor lije nocoj. Zato bosta tudi Andrej in Anton ostala vso neč tu in morda tudi jutri čez dan, če se vreme ne bo uneslo. cnananstaB OSTERREICH ITALIA Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tetami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč. Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug-platz stehen! Dort befindet sich einladend am VValdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Ilotelterrasse TANZ von 16—22 h. — Es wird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitaten serviert. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihnen eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stillcs Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfiigung. — Wir verfiigen iiber 60 Schlafstatten. Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi aH aereoporto. Nel Ristorante ali' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potrete ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. — Durante l'estate e d'inver no sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I due impianti dispongono di 60 letti. Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu KOMPAS K R A N 3 GOSPODARSTVENIKI — KMETOVALCI! Na veliko mednarodno I T O T II O I/ I manifestacijo ,1 f \ K W \ K I tehničnih novosti ULULIIUIII SEJEM V GRADCU bomo potovali z modernimi turističnimi avtobusi dne 5. 10. 1968. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi najmodernejše stroje za obrt, industrijo, kmetijstvo in široko potrošnjo. CENA IZLETA JE 59 N din Prijave sprejema Kompas Kranj do 25. septembra 1968. Informacije na telefon 21431 Kompas Kranj — Kompas Kranj — Kompas Turistične informacije Obvestilo o zapori cest Oddelek za gospodarstvo skupščine občine Škofja Loka sporoča, da bo zaradi asfaltiranja cesta III 1004 na relaciji Trcbija—Selo zaprta za ves promet od 16. 9. 1968 do vključno 21. 9. 1968, vsak dan od 6. do 19. ure. VISOKO KVALITETNA SODOBNO EMBALIRANA Cesta III 4003 na relaciji. Gorenja vas — Trebija pa bo zaprta od 23. 9. 1968 do vključno 28. 9. 1968, vsak dan od 6. do 19. ure. Obvoz v času zapore bo prek Gorenje vasi—Lučin— Logatca v Žiri in obratno. Vreme Zahtevajte jo v vaši trgovini! Vremenska slika: ob jugozahodnih vetrovih so pomikajo valovi atlantskih motenj tudi prek naših krajev in povzročajo zelo spremenljivo vreme. Naslednji val bo prešel naše kraje v soboto popoldne. Napove:! za soboto in nedeljo: bo spremenljivo oblačno, vmej pa bodo manjše padavine. Ncčne temperature okrog 10, najvišje dnevne okrog 20 stopinj Celzija, V nedeljo lahko pričakujemo kratkotrajno izboljšanje vremena. Temperature brez večjih sprememb. ® Bohinj — Zaseden je Mladinski dom, medtem ko je v drugih hotelih še nekaj prostora. V zasebnih sobah so cene za 15 odstotkov nižje. Cesta med Bohinjem in Bledom je spet zaprta, zato je potreben obvoz čez Pokljuko ali čez Jelovico. Avtobusi vozijo samo do Bohinjske Bele, od tod pa lahko nadaljujejo potniki vožnjo samo z vlaki. # Bled — Dovolj prostora je v hotelih in zasebnih turističnih sobah. Žičnica na Stražo obratuje vsak dan od 10. do 18. ure. # V Begunjah in v okolici je dovolj prostora v gostilnah in v zasebnih sobah. iiiiiiiuiiuuiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiinniuiniii" Janez: Micka, jetzt haben vvir schon die ganze Stadt Kranj durehvvandert! Ich habe schon einen VVolfs-hunger! Micka: Du Armcr! Komm, ich ftilire Dich zum »JELEN« dort vvirst Du nicht nur schr gut, son-dern auch bil-lig esseD konnen. Za obisk se priporoča HOTEL LOVEC BLED priznana restavracija terasa — parkirni prostori, sobe s prhami. Telefon 77-266, 77-366 O Tržič — V Tržiču, Pod-ljubelju in na Ljubelju je dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskih domovih na Zelenici, Košuti, Storžiču in Dobrči. Žičnica na Zelenico obratuje vsak dan, vendar samo zjutraj ob 9. uri in zvečer ob 17.30. Ob nedeljah vozi žičnica vsako uro. ^ Kranj — Prostor je v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Prostor pa je tudi v hotelu na Smarjet-ni gori, v Domu na Joštu, v hotelu na letališču Brnik in pri zasebnikih v Naklem. Dovolj prostora je tudi v Freddvoru, na Jezerskem in na Krvavcu. O Skofja Loka — Dovolj prostora je v hotelu Krona in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je tudi v Planinskem domu na Lubniku in v Loški keči na Starem vrhu. V Poljanski in Selški dolini je tudi še prostor. Prostor je tudi v Litostroj -skem domu na Soriški planini. 0 Dovolj prostora je tudi v Kamniku, Kamniški Bistrici, Domžalah in na Veliki planini. Prireditve 0 V Kranju se bo v torde začel drugi festival športnih in turističnih filmov, iki ho trajal do nedelje, 22. septembra. Na festivalu sodeluje 23 držav s 43 filmi. # V festivalni dvorani^ n* Bledu bo 19. septembra 20.30 nastopil Boris Frank 9 svojim ansamblom. •••••••••••••••••t1 Velika hiša za vsakogar Radio Scbmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker 2e petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nem* ško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. Izlet na Črno prst nad Bohinjem Lojze Zupane: Od kdaj ima Ježek bodice? v starih starih časih ježek ni imel bodljikave kože, ampak je bil poraščen z žametno mehkim kožuščkom. Nekoč pa se je neki ježek pregrešil, ker mladi materi ni ugodil, kar ga j« prosila, pa so mu za kazen po vsem telesu zrasli bodei. Bila je Jesen in po planinah so se že pričele vlačiti strupeno »mrzle nw?gle, ko je mlada plan-sarica rodila dete. V planinski koči pa je otroka Zeblo, da je jokal in jo-Kal, dokler ni uboga mati Pohitela v bližnji bukov gozdič, da bi nabrala suhega listja, pokrila z njim otroka in ga ogrela. A ko Je grebla po suhem listju ln ga nabirala v predpasnik, je našia ježka, ki Se je hil zaril med listje m se grel. Pobrala ga je, i^11313 na dlani, pokadila po mehkem kožuščku in zaprosila: »Oh, ježek, ježek, kako f1 »Pel in kakšen mehek kožušček imaš! Ali te lahko odnesem s seboj in Položim v zibelko da boš rr mojega sinčka, ki ga •«JDG ?« Pa si ti> ki me 12 sPanja?« je je-** zagodrnjal in sitno šepetal z nožkami. »Planšarica sem,« je SfvTila mlada mati- p^ ^e pa,sem krave, v VO::er Pa jih naženem r in pomolzem.« kriv6 imaŠ P01"0 staJ° n?im Pa ^ožl dete k m ga bodo bolje t i * grele kakor jaz,« je za-nergal ježek. »Oh, kaj pa misliš, ježek!« je vzkliknila uboga mati. »Krave so velike živali. Naj bi se samo ena med spanjem v ta-marju nerodno premaknila, pa bi mi dete zadušila. Rajši pojdi ti z menoj, saj ti bom dobroto obilno povrnila. Dala ti bom piti mleka, da ga boš imel več ko preveč.« »Nič ne verjamem,« je rekel ježek. »Saj mi je že moja pokojna mati pripovedovala. kakšni ste ljudje. Kadar človek prosi, zlata usta nosi, ko pa vrača, hrbet obrača.« »Zakaj me ne uslišiš, ježek?« »Zato, ker se bojim, da bi mi tvoj otrok zamazal moj prelepi kožušček, ki je mehak ko žamet in se sveti kakor svila. Nak, ne grem! Kar pusti me! Tvojega otroka že ne bom grel. Kar s suhim listjem ga pOkrij ali pa naj zmrzne,« je odgovoril ježek. »Oh, saj sem vedela, da v situ vodo prenaša, kuor se na tujo pomoč zanaša!< je zajokala plan-šarica. Držala je ježka na roki in jokala in jokala, da bi je nihče ne mogel potolažiti. In glej! Ko so njene vroče solze padale na ježev kožušček je povsod, kamor je padla solza, na ježevem telesu zrasel bodeč, da je bil ježek kmalu vsevprek prekrit z bodci. Od takrat so ježki bod-Ijivi. V počitniških dneh se mi je najbolj vtisnil v spomin izlet na Crno prst nad Bohinjem. Tisti dan je bil sončen, zato se nas je odpravilo na izlet kar 13. Najstarejši je štel že 75 let, najmlajša pa pet let. Peljali smo se skozi Bled do Bohinjske Bistrice in še naprej do Mencingerjeve koče. Potem smo šli peš. Pred Tovariš Tito — dober in odločen mož Nekega dne sem se vračal domov in videl na ulicah zbranih veliko ljudi. Vprašal sem, kaj je in zvedel, da se bo peljal tod mimo Tito s spremstvom. Tudi sam sem počakal in gledal, kdaj pride. Cez nekaj časa se je pripeljal. Stal je zravnan v avtomobilu in pozdravljal ljudi. Kazal je videz odločnega moža. Ko se je odpeljal ,mi je še vedno stal pred očmi. Pozneje sem bral nekaj zgodbic o tovarišu Titu med NOV. V spomin se mi je vtisnila zgodba, ki opisuje čase med ofenzivo. Tito in partizan sta stala za skalami in opazovala ljudi. Tedaj se je čez jaso opotekel neki partizan. Bil je zelo lačen. V četi ni bilo več hrane., Tito je ukazal, naj dajo hrano iz nje_ govega skladišča. Partizan mu je ugovarjal. Tito ni popustil in partizan je moral prinesti konzervo lačnemu vojaku. Ta ga je vprašal, kje jo je dobil. Povedal je, da je Titova. Konzervo je vrnil in se odpravil naprej.Ko je Tito to zvedel, je bil jezen. Rekel je, da dokler imajo, bodo jedli vsi . Iz te zgodbe sem posnel, da je Tito odločen in dober mož. Zato je tudi rekel, da dokler imajo, bodo jedli vsi. Dušan Repič, osnovna šola Stane Žagar, Kranj moriu Ce nisem Preživel ob Ho 'B,i Wndar sem jih starom Z SOm na doželi pri atu na Dolenjskem V Sti*ni leži Srički Kić jo obdajajo tr^ene , PreCej raz" Uljana ZZ 021 vas * Je čisto hi Veznica ^ avwSf; KoUk<> vlakov Vs^dtn KOV videl cesto in ; , a sredini med *>t. TJf • St>m se ko- lo CiT1 scm bolj ma. 8tricu *a kopanje, ker sem £?*ken, S rmagal pri rarna v; U> ImaJo konja 8Va ^ don**™ Ra Jahal in ga . razumela Ce in ^x>k 3l' * zarezge-&al * «lavo. Kra-fa lahko t ,mleko' s*m h*el FW k0Uk0r «a raio JSke in bikca pa JC Pustil Pri miru, ker Kako sem preživel počitnice? so bili hudobni. Enkrat bi bil kmalu ob prste, ko sem jih hotel malo pogladiti. S psom Tarzanom pa sva lovila srne, ki so se hodile past na travnik. Toda ujela nisva nobene, ker so prej zbežale. Vsak dan sem šel s stricem tudi na travnik. Stric je kosil deteljo za živino, jaz pa sem jo grabil in nakladal na voz. Nekega dne pa sem našel na njivi mlade zajčke. Nesel sem jih domov in jih dal v hlev. Jesti in piti sem jim dal veliko, ker sem se bal, da bi bili čez noč lačni. Vendar drugo jutro zajčkov ni bilo. Kam so izginili? Vse sem preiskal, toda zajčkov nisem našel. Kar na jok mi je šlo. Ko je stric to videl, ni i je povedal, da jih je nesel nazaj na njivo. Zajklja bi bila zelo žalostna, če ne bi našla svojih mladičev. Pomislil sem, kako bi bilo hudo moji mamici, če bi me nekdo vzel. Ker mi je čez nekaj časa postalo dolgčas, sem pisal očku, naj me pride iskat. Kondi Pižorn, 4. a, osnovna šola Matija Valjavcc, Preddvor Žolna Kdo tam trka? Zelena tolna raziskuje, kakor doktor pregleduje debla vsevprek. Tu en črviček in v drugem deblu spet dva za pod zob. Letos žolna ne bo stradala, preveč bo imela za pod zob. Marija Mencinger 6. b, osnovna šola Antona T. Linharta, Radovljica nami je bilo tri ure hoda. Med potjo smo obirali zadnje borovnice in jagode. Hodili smo počasi, zato se nismo tako kmalu utrudili. Na jasi smo posedli in pomalicali. Nato smo šli naprej. Nabirali smo lepe gorske rože. Nekatere med njimi so' tudi zaščitene. Največ je bilo rdečega rododendrona in rumenih pogačic. Malo pod vrhom je pot strma, zato smo morali tudi malo plezati. Na vrhu Crne prsti stoji dom Zorka Jelinčiča. Tu smo se odpočili in okrepčali z dobro malico. Z vrha je bil lep razgled na Triglav, Bohinjsko jezero in po Primorski. Ko smo se vračali v dolino, smo šli otroci naprej. Ustavili smo se na jasi, kjer so se pasle krave. Bratranec si je izmislil, da bi se šli bikoborbe. Slekel si je svojo rdečo vetrovko in začel skakati pred kravami. Ko so prišli starejši, sta bratranca napodila krave proti njim. Vsi so zbežali, samo teta Staša je obstala. Potem je stekla, krave pa za njo. Med tekom jo je stric Marjan slikal. Potem smo odšli v dolino in naprej skozi Bled v Kranj. Za spomin na izlet sem prinesla s seboj lepo planiko in nov žig v planinski izkaznici. Barbka Uršič, 4. a, osnovna šola dr. France Prešeren,-Kranj Na pikniku v Brežicah .Konec je lepih in brezskrbnih počitnic. Šolska torba je osamljena ležala v kotu kar cela dva meseca. Toda vseeno so se mi zdele letošnje počitnice zelo kratke. Ne morem napisati vseh lepih doživljajev. Opisala pa bom samo dan, ki mi je ostal najbolj v spominu. Bila je lepa sončna sobota, ko smo se odpeljali na piknik v Brežice blizu Čateža. Tam so nas pričakovali naši dobri znanci. Ob Krki smo spekli lepega odojka. Vsi, tudi mi otroci, smo morali obračati odojka, kar cele tri ure. Na ognju smo pekli tudi koruzo in krompir. Bila je prava pojedina. Se dolgo v noč so odmevali zvoki kitare in lepih slovenskih pesmi. V ne- Šah Zanimiva kmečka končnica Kmečke končnice so zelo težke in treba jih je igrati izredno previdno. Oglejte si diagram: Zdi se, da beli s potezo Kb2 reši partijo. Toda ob točni igri črni zmaga: 1. Kb2 Kd2 2. K : a2 Kc2 3. Kal K : b3 4. K bi Ka3 5. Kal (Kcl) b3 6 Kbl b2 in črni dobi Ce bi beli v drugi potezi igral Kal, mora črni igrati Kcl! deljo, v zgodnjih jutranjih urah, nas je zbudilo ptičje petje in kikirikanje petelinov. Vsi smo se dobre volje odpeljali v Cateške Toplice,-kjer smo se ves dan kopali. Zvečer smo se dobro razpoloženi vrnili na naš dom. Vesna Horvat, 4. a, osnovna šola dr. France Prešeren, Kranj Na morju Počitnice sem preživela na morju. Imela sem se dobro. Nekega jutra sem morala vstati že zelo zgodaj, ob sedmih. Ko sem pozajtrkovala, sem šla z očkom na barko. Tu so biLi zbrani tudi drugi potniki. Odpluli smo na pot okoli Raba. Nenadoma so prišli veliki valovi. Zelo smo se zibali, potem pa pristali na Barbatu. Sli smo v restavracijo in jedli ribe. Spet smo odšli na barko in odpluli do Suhe Punte. Tu smo si ogledali hišice in v restavraciji popili limonado. Potem smo se z barko vrnli proti Loparju. Tu sta naju čakali mamica in sestrica. Potem smo se skupaj peljali s čolnom do hišice, kjer smo bivali. Vlasta Varacha, 4. razred, osnovna šola dr. France Prešeren, Kranj V gozdu Počitnice so minile in z njimi tudi konec lepega poletja. Rad se spominjam dni, ko sem z mamico in bratom večkrat hodil po gozdu. Tam smo nabirali jagode in večkrat smo dobili tudi gobe. Nekega jutra sem hodil po veliki praproti in se zelo prestrašil, ko sem brcnil v nekaj živega. Hitro sem se ozrl in zagledal ubogega zajčka. Zbežal je naprej v gozd, ker se me je najbrž tudi on hudo prestrašil. Drugega posebnega n' em doživel med počitnicami. Nikjer nisem bil. Največ v gozdu in na kopanju v Savi. Miran Marčan, 4. razred, osnovna šola dr. Fiance Prešeren, Kranj Novi modeli Šeširja za jesen in zimo Tovarni Šešir v Škofji Loki že vrsto lot uspeva iti v korak z evropsko modo klobukov. Za letošnjo jesen in zrno so pr.'pravili poleg vrste moških modelov tudi novo kolekcijo damskih klobukov. Okrog 50 modelov so izdelali v letos modnih bar- V stanovanje tapete če ste se naveličali gladkih sten Praznih enobarvnih sten v stanovanju ste se naveličali, pa tuđi v modi niso več. Ce vam torej stanovanje nič več ne ugaja, kar zadeva barve stene, in bi jih radi spremenili, vam svetujemo, da to storite s tapetami. Z njimi ni treba pokriti vsega stanovanja, nalepite jih lahko le na eno ali dve steni. Tako lahko preoblečete steno v jedilnem kotu ali v predsobi. Ce se na primer odločite, da bi v dnevni sobi imeli steno iz klinkerja ali pa leseno steno, oboje lahko napravite s tapetami. To bo mnogo cenejše, hkrati pa ne boste imeli jeze in truda s čiščenjem. vah rjavi, bes, sivi, rjasto rdeči in zeleni. Materiali so standardni, kvalitetna klobu-čevina, včasih gladka, včasih kosmatena. Trenutno prevladujeta v Evropi dve modni smeri: italijanska, ki se ogreva za velike klobuke, medtem ko bodo Francozinje nosile tudi letos manjše klobuke in ba-retke. Ker je Jugoslovankam italijanska moda bližja so Seširjevi kreatorji to upoštevali. Zato j s večina njihovih modelov oblikovanih po zgledu italijanske mode. Seveda pa jim ne smemo odrekati izvirnih lastnih zamisli. Letošnji klobuki bodo torej veliki s širokimi krajci, včasih podobni klobukom kav- bojev, pa spet majhni, podobni klobukom iz dobe charlestona. Zelo prikupni so modeli baretk, med njimi tudi originalna »bony«, katero bodo zlasti mlada dekleta rada nosila. Tudi za deklice od 3. do 6. leta starosti so pripravili ljubek model »bolero«, ki ga bodo prodajali po ugodni ceni 4900 S din. Povpraševanje po damskih klobukih Seširja je iz leta v leto večje. Tako so jih lani prodali 16.000, za letos pa so pripravili proizvodnjo 20.000 klobukov. In še nekaj razveseljivega: cene klobukov ne bodo pretirane, najcenejši bodo veljali od 5 do 6 starih tisočakov, najdražji pa ne več kot 10.500 S din. S. Z. Letošnje ncgavice Ze nekaj let se med modnimi dodatki posebno uveljavlja nogavica. Tudi letos postavlja meda nogavice med prvimi v vrsti modnih dodatkov. Mnoge žene sicer najraje nosijo klasične nogavice v barvi kože. Tudi letos jih bomo nosile, razen tega pa tiste, ki jim je pri srcu moda, lahko nadenejo tudi nogavice v katerikoli barvi, da le pristoji k obleki in plašču. Tanke nogavice so letos Kupujete novo torbico? V garderobi vsake žene mora biti tudi torbica. Ko jo kupujemo, vedno pazimo, da bomo izbrale tako, ki bo praktična, lepa in moderna. K nam prihaja največji vpliv mode iz sosednje Italije. Letos se Italijani bavijo z modeli, za katere je značilno, da se zapirajo na poklopce, navadno imajo dva ročaja in so srednje velikosti. Športnim torbicam so v okras vse vrste sponk, ali pa Imajo kovane robove. Kaj pa elegantne in večerne torbice? Elegantne krasijo gube, ali pa so močno vatlrane. Take torbice brez skrbi lahko uporabite tudi namesto izrazito večernih, ki so ostale Se veduo majhne z verižlčastml ročaji. Da boste imele lažjo predstavo, si lahko ogledate vse tri vrste torbic na priloženi skici. Barve, ki so jih modni mojstri izbrali so vse vrste; rjava in drap. Material, iz katerega so torbice narejene, je mehki napa, box in skaj, za elegantne modele pa je v modi še vedno lak, predvsem pa koža plazilcev (krokodil, kuščar In martinček). Vsekakor pa ne zavrzite torbic, ki ste jih nosile preteklo modno sezono. To so bile torbice v rdeči, modri in beli kombinaciji. Italijani se namreč trudijo obdržati to kombinacijo in kdo ve, če jiin to res ne bo uspelo. MARTA tudi sive barve in to v vseh niansah od svetle do skoraj črne. Prav tako je moderna tudi temna rjava barva pa tudi bela. K dnevni športni obleki lahko oblečete mrežaste nogavice v vseh barvah in vseh vzorcih. Take nogavice so iz raztegljive helanke, volne in iz drugih materialov. Posebno tankim mladim nogam bodo pristojale tudi močne barve, kot sta rdeča in bela. Letošnjo jesen se posebno veliko nosi tvid. K takim kostimom kot nalašč sodijo barvaste nogavice, posebno če je v isti barvi še pulover ali kaj drugega. Za vse, ki niso več tako mlade, pa se še vedno ogrevajo za modo in športno oblačenje, pa so najbolj primerne barve nogavic temno rjava, siva ali temno modra. Med letošnjimi novostmi med nogavicami naj povemo še za vse najbolj navdušene za modo. da so se pojavile nogavice v temnejših barvah, ki imajo ob straneh plastične dekorativne vzorce. Tako se na primer vleče po nogavici navzgor bela žametna veriga ali cvetovi in podobno. Izbire med nogavicami bo torej dovolj, vsaj kar predlaga moda. Malo smisla za barve, pa bomo dobro oblečene v noge pozimi. In ne nazadnje — tanka nogavica kaj rada pusti ozebline. Drobni nasveti © Nohti bodo veliko lepši, če jih lakirate takole: najprej namažite lak poprek nohtov in počakajte 10 minut da se posuši. Nato ga namažite še od korena nohta proti vrhu. ® Kadar barvate lase svetle je, posebno še močno blond, ne pozabite pobarvati tudi obrvi. Temne obrvi pri svetlih laseh močno spremenijo obraz. ® Vrata, ki šfcripljejo, boste popravili takole: Dvignite jih do polovice, med tečaje pa vložite košček grafita iz zelo mehkega svinčnika. Q Madeže od jajca morate takoj oprati v mrzli vodi. • Madeže od likerjev speremo čimprej z mlačno vodo. Pogosto učinkovito deluje tudi špirit. • Madeže mleka odstranimo z mrzlo vodo in milom, če ne gre, si pomagamo z bencinom. O Zaprašene obleke lažje očistimo z vlažno gobo kakor s krtačo. Tudi pasje in mačje dlake najlažje odstranimo z obleke z vlažno gobo. • Bovle nikoli ne sladkaj-mo s sladkorjem, ki ni prej prekuhan. Sele potem, ko se tako imenovani sladkorni sirup shladi, ga primešamo bovli. Pijača, ki je pripravljena z neprekuhanim sladkorjem, zgubi precej na okusu. Pasovi, kot je znano, so j*" redno modni. Ce bomo nosi* kostim s pasom, mu b® let- vsakdo pripisal letošnjo ni nico in pasa h kostimu težko dobiti. Lahko »7'ber*j mo usnjen pas v ustrezaj barvi, če pa imamo še d<>v0~ blaga, ga bomo sešile ^/"t. v okras dale veliko ble^ce sponko. iiiiiiiitiiiimiifvmimmniTtimiiiimimiffmiiiiiiniiiiniiiiiiiniinnmiiMiiiinnnnnmiifi111'^ Narodne vezenine na Slovenske® V založbi Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani je pred kratkim izšla knjiga Narodne vezenine na Slovenskem, ki jo je zbrala in uredila Neli Niklsbacher-Bregarjeva. Od izdaje prve podobne knjige Narodne vezenine na Kranjskem, ki jo je uredil Albert Sič, je preteklo že petdeset let. Med tem se jc pretežna večina teh knjig izgubila, posebno med drugo svetovno vojno, tako da jo Hitro pripravljeno kosilo Ohrovt z govedino Približno 30 dkg govedine narežemo na koščke. Na olju aH rastlinski masti prepraži-mo manjšo sesekljano čebulo, dodamo meso in nekoliko strtega česna. Dušeno meso zapražimo z inoko in zalijemo z mrzlo vodo, ki ji dodamo jušno kocko, paradižnikovo mezgo In po potrebi malo soli. Mesu dodamo posebej kuhano srednje veliko glavico ohrovta. Jed še malo prevremo. Preden jo ponudimo, pa ji moramo izboljšati okus z malo kisle smetane ali nastrganim parmezanom. Mlinci: Iz moke, vode in malo soli zamesimo testo in ga razdelimo na hlebčke, ki jih razvaljamo kot za rezance. Mlince s pečemo v pcčlcl. Ohlajene in razlomljcne na manjše kose jih poparimo z vročo slano vodo, jih dobro odeedlino in zabelimo z ma-Sčobo od pečenke ali s presnim maslom In prepraženl-ml drobtinicami. je celo v strokovnih knji^ cah težko dobiti, po strani pa so se od tedaj danes zbirke izvirnih sl_°v skih vezenin v muzejih i*1' sebnih zbirkah dokaj tile. Torej dvojni razlog izdajo nove knjige. . . Avtorica v novi knjig' ^ ravnava skupino starih venskih pisanih vezeIj0jO štetih nitih, kamor gorenjske vezenine s ter belokranjsko 1kal1 0^1-»štepanje« In raličenje- ' kuje jo predvsem skrb'- ^ podroben opis izdelaj ^ sameznlh vrst vezenin f rfljt» lo obsežna zbirka vzorcev, motivov, orn,zb«* tov, ki jih je avtorica ^ ialoih ** la in preučila na ojjjfl Iz zbirk vseh reglonaln" ^ venskih muzejev. pa delo vsebuje še »a In nasvete za sodobno ^ rabo In opremo ome narodnih vezenin. uzeJ' Tako nova knjiga v " lV skih zbirkah zakopa« klad tvornosti našega približuje sodobnemu pfC. ku da ga bo znal cen' r p» našati na bodoče roo tudi uporabljati *a g %. svojega doma. Skrivnosti Kevderca In Lubniške jame Skoraj 4000 let staro kamnito in koščeno orožje je last lovcev iz bakrene dobe -ar ., d sre£ »a velikem kamnu P°dzemeljske dvorane, ^lo t,ho je, le debele kaplje, stro* nadaj° * . °bokane8a v m';," menoj in padajo ^ZStT* ter na motijo tfx, okr°g njega. bi nek rt« Slišati Je- k®1 nekdo metal na kup ce- žgeni toliko časa pri- blin? vaterijo- Tei«a se raz-kapnild v "mokrog zrastejo Uki dn;„ ekateri so zel° ve- I vsi' ci- gl manjši, eni čudni, hijeni A"?!?1' drugI vitki' nifhg dUjej° Se V je" kamnitih ,scnce Icbdi-i° d SteTah- Lahko na- spremin- • le"te ožive. da 4l0 'a,° °bliko - samo tilko TJ*™ zanihati s sve-»iunček • razhurkam tol- Pu. ItlJ svetlobe na stroje,« v m vse spet zavidaš si v nič, da bi čez Led Ponovil, vrat Plja mi kane na ^enosti ?ncm se- Zamak-11 Je k°nec. Opazim, da me stresa mraz. V Kevdercu je namreč zelo hladno, vlaga puhti iz tal, iz sten in iz stropa. Zunaj sije sonce, topel vetrič mrši nizko podrast pri vhodu, tu pa se ob vsakem izdihu sapa spremeni v gost, siv oblaček. Prsti na rokah so mi otrdeli, komaj jih še čutim. Kihnem in že čez hip stene kihnejo stokrat glasneje. Kakšna akustika! Toda ven bo treba, nič ne pomaga. Dve uri sem že v jami, čeprav imam občutek, da je minilo komaj nekaj minut. Seveda, tukaj se čas meri v tisočletjih. To je delavnica narave in ona ustvarja temeljito. Njeno orodje so kapljice, njene umetnine iz apnenca. V tisoč letih zraste kapnik nekako en milimeter. Ni čudno, da v takem okolju človek izgubi smisel za čas. Odmotovilim proti izhodu. Precej globoko sem zašel, a k sreči dobro poznam hodnike, saj nisem prvič v Kevdercu. Ponekod so v steno zabiti klini, brez njih ni moč mimo jezerc, čez strme skalne gmote ali skozi ozke rove. Kmalu zagledam izhod — bleščeč trikotnik, komaj dovolj velik, da odrasel človek pride skozenj, še nekaj korakov in dnevna svetloba me zbode v oči, da za hip oslepim. Sedem v travo, čuteč, kako premraženo telo vsrkava toploto, kako se led v kosteh polagoma raztaplja. Utrujen sem, vendar zadovoljen. Vhod v Kevderc zeva komaj nekaj metrov stran od vhoda v Lubniško jamo. Slednja je manjša in težje dostopna. Zanimivo je, da obe brezni na nekem mestu loči le poltretji meter debel skalnati čep. Vendar so tisti, ki menijo, da sta Kevderc in Lubniška jama eno in isto, v zmoti. Tudi v katastru jamskih objektov Slovenije sta zaznamo-vami vsaka posebej. (Naj mimogrede omenimo, da je v okolici Škofje Loke 15 kraških jam, ki so vse registrirane v omenjenem katastru. Le-ta ima na svojih straneh do sedaj zabeleženih 3000 različnih jamskih objektov.) Kevderc je tipična vodna (kraška) jama. Leži 801 m nad morjem. Z vsemi rovi meri dobrih 300 metrov v dolžino. Njen zadnji del se ponaša z lepimi kapniki in podzemskimi jezerci. Kevderc in njegova soseda odvajata vodo z lubniškega površja, zato ob večjem deževju nista primerni za obisk. Kot. turistični objekt je bil Kevderc pred vojno mnogo bolj znan. V njem so uredili poti in jih markirali, postavili mostovže prek tolmunov ter v strmih predelih zabili kline. Danes tega nihče več ne vzdržuje, mostiči so se podrli, markacije pa zbledele. Le redki turisti med potjo na Lubnik zaidejo k jami. Saj kdo pa bi tudi silil v notranjost, ko pa se v neznanem. zapuščenem okolju brez vodiča kaj hitro izgubiš. Vendar bi jami na pobočju Lubnika zaslužili več pozornosti. Ne samo zavoljo lepot, saj sta prava Postojna v malem, ampak tudi spričo edinstvenih najdb, ki navdušujejo biologe in arheologe. Tako so naprimer že sredi prejšnjega stoletja v Kevdercu odkrili do takrat še neznano vrsto slepega jamskega hrošča, ki je dobil ime po Lub-niku. Koleopterologi (zbiralci hroščev) ga poznajo pod nazivom anaphtalmus lubnicen-sis. Te male živalice pa še zdaleč niso edina tajna obeh brezen. Moralo je preteči skoraj štiri tisoč let, da bi človek lahko ugrabil Kevdercu največjo skrivnost in tako dopolnil njegovo sliko, šele pred nekaj leti, med arheološkimi izkopavanji, so namreč prišli na dan neizpodbitni dokazi o nekdanji obljudeno-sti največje jame v okolici Škofje Loke. Poprosil sem arheologa Franca Lebna, mo-ži, ki je vodil raziskave, naj nam pove kaj več o tem. Pojasnil mi je, da so izkopavanja potekala v dveh etapah — leta 1959 in leta 1962. Širok in prek dva metra globok jarek, ki se zajeda v strmi breg ob vhodu v jamo, še danes priča o obsežnosti del. Raziskovalci so namreč kopali tako v samem Kevdercu kot tudi pred njim. »Predmeti, najdeni ob izkopavanjih v kraški jami na pobočju Lubnika, so s ari skoraj 4000 let.« je povedal arheolog. »Pripadajo ljudem, ki so živeli tod nekako 2930 let pred našim štetjem, v eneolitiku (bakrena doba), prehodnem času med mlajšo kameno in bronasto dobo. Vsi znaki kažejo, da nekdanje prebivalce Kevderca moramo šteti v etični krog prvih naseljencev Ljubljanskega barja, torej v krog alpskih mostiščarjev nasploh. Ožgane živalske kosti, najdene poleg ostalega, pričajo o poglavitni dejavnosti lubniškega jamskega človeka — bil je lovec.« In kakšni predmeti so prišli na dan? Predvsem velja omeniti lončevino, dele vrčev, skodel, čaš .. . Fina keramika, skrbno ornamentirana, priča, da posodje ni služilo za vsakdanjo rabo. Potem so tu kamniti izdelki, sekire, nožiči, puščice ter koščena šila, bodala in kopače. Nekaj je bilo vmes tudi nakita iz kamna in kosti. (Vse najdbe so razstavljene v prostorih Loškega muzeja). »Zanimivo je, da material iz Lubnika izstopa predvsem po svojstveni obdelavi posod, ki je še najbolj podobna račinu ornamentiranja pozno-neolitske lončevin.e v jugovzhodni Slovaški in na Koroškem. Prav kot pri najdbah v teh pokrajinah je namreč za keramiko iz Kevderca značilen poseben brazdaš ti vrez. Spričo tega obstoja domneva, da so posode rabili zgolj pri okolutnih obredih.« Lubniška lovska postaja je, kot smo za konec zvedeli od Franca Lebna, najvišje ležeče predzgodovinsko najdbišče na območju jugovzhodnih Alp v Sloveniji — če seveda odštejemo visokogorske paleolitske postaje (postaje iz stare kamene dobe), ki pa sodijo v čas 70000 let pred našim štetjem. To je torej Kevderc: kraška jama s kapniki in jezerci; domov je redkega slepega hrošča; brezno s pestro zgodovino, prebivališče nekdanjih lovcev... Mar res ni vreden niti toliko, da bi uredili dohod do njega, markirali notranjost in obnovili nekdanje mostovže? Med Ločani in turisti od vsepovsod je menda še kdo, ki bi si ga z veseljem oglodal. I. Guzelj KMETOVALCI, POZOR! V Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov štajerske iz Gradca, Avstrija. — Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. — Šestmesečna garancija. — Zagotovljena servisna služba. — Možen nakup na kredit. — Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. — KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3 — Konsi-gna kilometri 34000. o^*«^ 4.200 Ndi,, i Pri Bizjaku "ak delovni dan od 10.-16. uro ! pismcnc ' ~ Cankarjeva 9. J PE SAVA ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah "V EBujua) VABIMO VSE KMETOVALCE, posebno še zadružnike Kmetijske zadruge SLOGA Kranj, da se udeležijo razgovora o problemih kmetijstva ki bo v nedeljo, 15.9.1968 ob 9. uri v dvorani Občine Kranj. Razgovora se bo udeležil republiški poslanec VODE NANDE in predstavnik republiške gospodarske zbornice. KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Radovljica ponovno razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO šefa odseka za narodno obrambo pri skupščini občine Radovljica Kandidati morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo s 3 oziroma 5 let prakse Prednost imajo kandidati z dokončano vojaško akademijo ali šolo za rezervne oficirje. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dokazilom o strokovni izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah in življenjepisom v roku 15 dni od dneva objave na naslov komisije za volitve in imenovanja skupščine občine Radovljica. Osnovna šola Staneta Žagarja v Llpnlcl razpisuje prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk na osnovni šoli Ovsiše za določen čas (do 30. iuniia 1969) računovodje in tajnika Pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske smeri Ponudbe z dokazili o strokovnosti jprejema uprava šole osem dni po objavi razpisa. B»iiiRiBiiiBiaaai»aiiagimHumii»iiiiiiiiiMSB»aaa»BB3Mii| Delavski svet Lesno industrijskega podjetja ČEŠNJICA, Železniki razpisuje na podlagi določil člena 33 TZDR in na podlagi določil čl. 21 statuta podjetja naslednja delovna mesta: 1. ŠEF PLANSKO ANALITIČNEGA ODDELKA 2. ŠEF KADROVSKEGA ODDELKA 3. ŠEF ODDELKA ZA OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV 4. ŠEF OBRATOVNEGA KNJIGOVODSTVA 5. ŠEF FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA 6. ŠEF TEHNIČNE PRIPRAVE DELA 7. ŠEF OPERATIVNE PRIPRAVE DELA 8. ŠEF KONTROLE 9. VODJA IZMENE V TOVARNI FINALNIH IZDELKOV 10. ŠEF MEHANIČNE DELAVNICE 11. ŠEF KOTLOVNICE 12. VODJA ŠABLONARNE Kandidati za delovna mesta od 1 — 12 morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. višja strokovna izobrazba — I. stopnja ekonomske fakultete in 5 let prake, 2. višja strokovna izobrazba — višja kadrovska šola ali višja šola za socialne delavce in 3 leta prakse, 3. 4. in 5. srednja strokovna izobrazba — ekonomska srednja šola in 3 leta prakse 6. višja strokovna izobrazba — višja lesna šola in 3 leta prakse v lesno predelovalni industriji 7. 8. in 9. višja strokovna izobrazba — višja lesna šola ali višja šola za organizacijo dela in 3 leta prakse v lesno predelovalni industriji, 10. srednja strokovna izobrazba — tehnična srednja šola — strojni oddelek in 3 leta prakse, 11. kvalificiran strojnik parnih kotlov na bat in 3 leta prakse, 12. srednja strokovna izobrazba — tehnična srednja šola — lesni oddelek in 5 let prakse v modelarni ali šablonami v lesni industriji. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi v časopisu. Pismene prijave s krajšim življenjepisom, z opisom dosedaitfih zaposlitev in z dokazili o strokovni izobrazbi je poslati na kadrovski oddelek podjetja. VELETRGOVINA i PE Preskrba Tržič objavlja za svojo trgovino v Kranju, Cesta JLA 6 »nebotičnik« naslednja prosta delovna mesta: a) poslovodjo b) dva prodajalca-ki Pogoji: a) kvalificiran prodajalec-ka z najmanj 5-letno prakso v trgovini z živili b) kvalificiran prodajalec-ka s prakso v trgovini z živili. Prednost imajo kandidati, ki so delali v trgovini z delikatesami. Pismene vloge sprejema Veletrgovina Mercator PE Preskrba Tržič, do 23. t. m. 1968. TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA IZOLIRKA LfUBLJANA-MOSTE sprejme za obrat mineralnih vlaken na Jesenicah: obratnega električarja Pogoj: kvalificiran električar s prakso na vzdrževalnih delih; odslužen vojaški rok; stanovanje na Jesenicah. Nastop dela takoj ali P° dogovoru. , Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Uvedeno je poskusno delo. Interesenti na| se osebno zglasijo v obratu na J®" senicah, Prešernova c. 8. CREI TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE KRANJ V SOBOTO, 5. OKTOBRA VAS VABIMO NA ZANIMIVO ENODNEVNO POTOVANJE vGRADEC na ogled tradicionalnega jesenskega velesejma INFORMACIJE IN PRIJAVE: Turistična poslovalnica Turistična poslovalnica Kranj. Koroška 4 Tržič, Cesta JLA 2 tel.: (064 ) 210-22 tel.: (064 ) 71-268 poročila poslušajte vsak dan J* 5-» 6-, 7., 8., 10., 12., 13., 15. 22-. 23 in 24 uri ter rajski dnevnik ob 19.30 uri. "b nedeljah po ob 6.05., 7., !? 13., 15., 17., 22., 23. in ««1 ter radijski dnevnik °b 19.30 uri. --^OBota —J4. septembra 8sš°8DGIasbena matineja — -1 Radijska šola za nižjo "opnjo - 9.25 Cez travnike - m ~ 9.50 Naš avtostop Tur" -xPri vas doma — 11 00 ste !ltlCni napotki za tu-je - 1? m*2'^ današnji dan u.io Violinist Arthur Gru- £u* koncertira - 12.30 rST1Jfki nasveti ~ 12-40 Na-Pr?na kx°la iz Srbije - 13.30 ta ,°[OCajo vam - 14.05 Pale-Krert rVnih melodij - 14.55 LinKi • banka in hranilnica Sfi!13 - 15.20 Glasbeni spreWZO - 1545 Literarni ^ -17^ r00 Vsak dan 7a 17 35 t / Gremo v kino — ^alnoJfT beat ~ 18 00 Ak" - 18lV t> °ma in P° svetu 18 50 ravkar Prispelo -Lahko n^J1Znega trga ~ I9 00 Sla v??' otroci-19.15 Go- «Ut za PpU~19-25Pet mi" večer , ~~~ 20 00 Sobotni rutom wnapovedovalcem Bo- ^Cna '"rnfrjem ~ 2030 h. fonotJ^ a ^ ~ 21-30 22-10 S?Hke radia Koper -ce _ 23frJcZa naše izselJen-v n'rvf • pesmijo in ple-iv^^i teden » Program ^l5 00 7eV!ja tujih P0Pevk ku i 200?°^ S tekoče8a tra- - 20 20 7 Počitniški kažipot svet _ 2i?n dijami križem- r: 22.30 EvrnnPerni k°nCCrt ki Evropejci v Ameri-----— 6 o- 15. septembra Wuj^ebrn° juLro ~ 7-30 Za ^jska iPg;°ai2VajalCe ~ 8"05 8'43 Skl-J, Za otroke -9-05 Na fdnbe ,za mladino -čestitajo še Pomnite ♦ ~ L - 1000 feSmi^ tovariši - 10.25 NedeC^ m dela - l0.45 ?ij J iTo?°TZaik lepih melo-^ Za tuje Unstični napot-anašnji te - 12.00 Na f^šalci"^ ;;^ 12.10 Naši po-1'ajo __ stit. o in pozdrav. n,ih Part t„r 315 Iz operct-?a rePort r> 13-4° Nedelj- h,rib in So3 ,7 14 00 Cez ft* tega tLr Humore-1'kirni orkect*3. 14 « Z ve-Skueai taktu ic^ 'ričetrtin-? ZaWPT 5 05 Popoldne igra 8 1600 I7-05 NeS u"e glasbe -^1dneNeieI,.sqko športno po-troci _ J.9-00 Lahko noč Vinice 1 glasbene, raz^ ? Ep -?0(i 'v Pet ? - 2215 s nede,io zve- L,terarni nokturno Drugi program 935 Nedeljska srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom Cherry Wainer — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Falstaff — komična opera — 17.15 Zvočne miniature — 17.35 Dafnis in Hloa — koreografska simfonija — 18.35 Sonata za violino in klavir — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena skrinja — 21.00 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Mojstri nove muzike PONEDELJEK — 16. sept. 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz albuma skladb za mladino — 9.25 Iz operetnih odrov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Violina in fagot v dvogovoru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra gcdba milice iz Ljubljane — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi in priredbe Zorka Prelovca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Z letošnjih Du-brovniških poletnih iper — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drual program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na drugem programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih TOREK — 17. septembra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Melodije z orkestrom Henrrv Mancini — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Duet Elze iz Ortrude | — 12.30 Kmetijski nasveti — 1 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih in razvedrilo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenjc — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18 50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Metko Stok — 19.25 Pet minut za F.P — 20 00 Radijska igra — 20.40 Godala v noči — 21.15 Parada popevk — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno DrugI program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Popevke iz studia 14 — 15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Zbori Pavla Kernjaka — 21.40 Bachove invencije in fantazije — 22.00 Nočni koncert Chi-kaškega simfoničnega orkestra SREDA — 18. septembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.25 Z orkestri — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Scherzo in suita giocosa — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert zbora Donskih kozakov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 ljubezen čarovnica — baletna glasba — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Krst pri Savici — opera — 21.25 Iz Slovenske zabavne orkestralne glasbe — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Recital violinista Manuhina — 22.28 Za ljubitelje in poznavalce. ČETRTEK — 19. septembra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 V planinski koči — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični nanotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nekaj odlomkov iz onere Rona — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianista Janeza Lovšeta — 16 00 Vsak dan za vas — 17.05" Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18 15 Glasba in turizem — 19 00 Lahko noč. otroci — 19 15 Minute s n«v-ko Alenko P'nterič — 19 25 Pet. minut za EP — 20.00 Četrtkov večer dom-^h nesmi in naoevov — 21 00 Sto let slovenske lirike — ?M0 r,'ns-beni nokturno — T? 1f> V^neyev svet (RTV Ljubljana) — 17.35 TV biro (RTV Zagreb) — 17.55 Saga o Forsyth — serijski film (RTV Ljubljana) — 18 45 TV dnevnik (RTV Beograd) — 19.30 Prenos športnega dogodka (JRT) — 20.15 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.30 Nadaljevanje prenosa športnega dogodka (JRT) — 21.15 Informativna oddaja — 21.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 21.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 22.50 Športni pregled (JRT) — 23.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 16. septembra 9.35 TV v šoli — 10.30 Ruščina — 14.45 TV v šoli — 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV) Beograd)— 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 S poti po Mehiki — 17.55 Po Sloveniji — 18.20 Propagandna med igra — 18.25 V vzgoji ni receptov (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža-(RTV Zagreb) — 19.50 Plošča poletja — 19.35 Skrila kamera — 19.45 Ciik cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Kako važno je imenovali se Ernest — predstava SG Trst — 22.35 Koncert za klavir in orkester 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — 23.10 Košarka Lokomotiva : Boario (RTV Zagreb) — Dru«i spored: 20.00 T V daiev-nik (RTV Beograd) 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Don Juan — gledališka predstava 22.15 Teme z vari jaci jami (RTV Beograd) — 22.50 Včeraj, danes, jutri — 23.10 Košarka (RTV Zagreb) TOREK — 17. septembra 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 14.15 TV v šoli — 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) 16.40 Francoščina (RTV Beograd) — 17.15 Kljukčeve dogodivščine — 17.40 Torkov večer z Jožetom Kampičem 18.10 V središču pozornosti (RTV Ljubljana) — 19.00 Atletika Jugoslavija : Norveška (RTV Sarajevo) — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja — 20.40 Mednarodni filmski festitval »šport in turizem« — 22.40 Trije dueti in en solo — 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV SREDA — 18. septembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.20 Poročila — 17.25 Mala sirena (RTV Zagreb) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 Pisani trak (RTV Ljubljana) — 18.20 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 19.05 Atletika Jugoslavija : Norveška (RTV Sarajevo) — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Romeo in Julija v Križankah — 21.25 Predvolilni vrtiljak v ZDA — 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV ČETRTEK — 19. septembra 9.35 TV v šoli — 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli — 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.50 Poročila — 16.55 Tiktak (RTV Ljubljana) — 17.10 Daljnogled (RTV Beograd) — 17.40 Velesejemski TV biro (RTV Zagreb) — 18.10 Po Sloveniji 18.15 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.20 Narodna glasba (RTV Skopje) 18.45 Reportaža — 19.05 Pri »Londonu« — začetek humoristične oddaje (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Pickwickovci — nadaljevanje in konec dra-matiziranega romana — 21.25 Umetniška ustvarjalnost — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Aktualni razgovori — 21.35 TV drama (RTV Beograd) — 22.35 Včeraj, danes, jutri — 22.55 Zagorske popevke (RTV Zagreb) PETEK — 20. septembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.30 Francoščina — 14.45 TV v šoli — 17.40 Velesejemski TV biro (RTV Zagreb) — 17.55 Buffalo Bili — serijski film (RTV Ljubljana) 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Na poti po Prekmurju — 19.55 Cikcak 20.00 TV dnevnik z dodatkom 20.45 Vijavaja — 20.50 Trgovina na glavni ulici — češkoslovaški film — 22.30 Glasbena oddaja — 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE Poročilo o žrebanju 37. kola srečk, ki je bilo dne 12. 9. 1968. Srečke s končnicami 420 830 04540 310370 632800 719380 1 02651 29851 33501 54991 368111 753771 2 63982 177902 93 04573 32153 52763 72873 336603 484973 811693 84 9894 43594 57024 819624 5 12495 15005 19015 76755 84655 46 08366 62016 6414% 87 368927 566257 98 52588 75358 780248 39 79 99 72739 86099 395849 so zadele dobitek din 100 50 500 2000 50.000 2000 4 504 504 504 504 404 2004 2004 4 504 2004 10 400 1000 400 400 30.000 2000 2010 8 200 500 1000 2000 4 1004 504 504 404 405 8 400 400 10.000 8 2000 2000 8 1000 500 10.000 10 8 20 410 420 100.000 ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJč __________________________________________....— ŽIVILA KRANJ objavlja NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA ZA NOVI POTROŠNIŠKI CENTER V RADOVLJI^4 1. VEČ PRODAJALCEV \ 2. VEČ BLAGAJNIČARK 3. VEČ SERVIRK 4. KUHARICO 5. MESARJA 6. SKLADIŠČNEGA DELAVCA 7. POMOŽNO MOČ ZA KUHINJO I POGOJI: . ji Pod 1., 2. KV delavci trgovske stroke; pod 3., ^ |S delavci gostinske stroke; pod 5. KV mesar; Objava prostih delovnih mest vel ja do 25. 9. 196»- j Interesenti naj pošljejo ponudbe: VELETRGOV »ŽIVILA« KRANJ — Kadrovski komisiji. VELETRGOVINA ŽIVILA KRA^1 jj ...... kdor ponudi DONAT ponudi zdravi* Televizija Prodam dvosobno komfortno STANOVANJE v novem naselju v Medvodah. Ponud-vfnJ5085311 P°d »vrednost 17,000.000« 4337 VALILNICA v NAKLEM Pn Kranju prodaja vsak to-re*, sredo in soboto 2 do 3 mesece stare JARCKE; težke Pasme po io N din, lahke Pasme Po 15 N din 4425 VALILNICA V NAKLEM Pri Kranju razprodaja po j^cani. valilni sezQni 14 mesecev stare KOKOŠI pasme leghom po 15 N din. Primerne za nadaljnjo rejo 4426 KINOPROJEKTOR eumig - m p^ nov' u§odno proda-PŠK, Kranj, delavski S' vhod 4- °gled vsako sredo ob 7. uri 4427 podamo STARO HIŠO št. 65 prednji vasi. Ponudbe Sred-vas v Bohinju 33.« PoP,r°datT1 nove GAJBICE. "odborst 27, Komenda 4428 leti?fdam °SUCKA, 2 in pol p starega. Naklo 16 4429 Prodam POLTOVORNI AV-brem ! 600 15 Diesel v do-EeSi fanju in FIAT 2100 po cVstv lni7 Bokal JoŽe' avtoU" rstvo' zminec 35, šk. Loka t> 4432 DJS*?. prodam SPALNICO" vi 28 ^lartina' Breg ob Sa- . p KranJ 4435 T i90dam skoraJ nov MOPED p • Pr«ddvor 21 4436 CELOdai5 VIDLJIVO PAR- in elek^-i?kumentacij°- Voda v PnHrv zraven. Poizve se ^odnartu 10 4445 BiS^HRUPSKđr VeČjenk°- man T KUSK za mošt. Dež- Ti|?ču SZ' Bistrica 55 Pri P 1 4446 stovreg amT IVS SUhega hra-PouS,LAMEL PARKETA Kranf^r' Jelen&va 9- p_Yrimskovo 4447 posSpTF 1??SP0DARSK0 lec s hl§o, hlev, kozo- Pru^k he2ktar?v zemlje, Ko-izve pri iW Savoden l- Po-nerjeva fr Antonu' «af-Jeva 17, Kranj-Stražišče 4448 lllti«;iska cp »00- ircdniN 8- - Naslov Krani ^ in UPrave ,ista: Stavba revoluc«e 1 v Kri«- :račun Pri SDK lefoS°JU 'I5"1-135- ~ Te- 21-860- redakc»ia 21-835 loogia' "prava ,ista. ma- na: letna ^ ~ NaroC"i-12.—. v*24—- Polletna đo • al, osuši beseda 0,6 il»aj0 10o,di"- Naroiniki Plačanih „ Ipopusta- Ne-^vuamo SlaS°V ne ob" Prodam večjo količino HRUŠK za mošt ali preku-havo. šenturška gora 5, Cerklje. 4449 Prodam kompletna rabljena OKNA. Rozman Ivan, Zg. Bitnje 9, Žabnica 4450 Prodam dva skoraj nova KAVČA. Kranj, Smfcdn ka 19 4*51 Oddam PROSTOR za garažo in delavnico 7x8 m. Ponudbe poslati pod »takoj« 4452 KRAVO, ki bo prve dni oktobra tretjič teletila, prodam. Vovk, Cešnjica 15, Pod-nart 4453 Prodam rabljeno strešno OPEKO bobrovec. Križaj, Go-dešič 29, Šk. Loka 4454 OTROŠKI VOZIČEK — nemški — ugodno prodam. Kranj, Kidričeva 27 4455 Prodam klavirsko HARMONIKO, primerno za začetnike. Cešnjica 94, Železniki 4456 Prodam zazidljivo PARCELO na Kokrici. Naslov _v oglasnem oddelku 4457 Prodam malo rabljene hrastove STOPNICE napodet. Kepic Ivan, Kranj, Trojarjeva 11/a 4458 Prodam trofazni ŠTEVEC in MOPED na tri prestave. Rozman Leopold, Zg. Bitnje 44, Žabnica 4459 _ Ugodn prodam kompletno | SPALNICO z vložki. Naslov j v oglasnem odd. 4460 Prodam AVTO DKW F 91 j za 500,000 S din. Naslov v [ oglasnem oddelku 4461 , Prodam MOPED Tomos ko- | libri na dve prestavf. Ivana | Rehbergar, Kranj, Krašnova j 9. Ogled samo popoldan 4462 j Prodam AVTO DKW F 12. | Oter Bernard, Hrastje 59, Kranj 4463 Prodam ŠTEDILNIK goran na drva in električni ŠTEDILNIK na tri plošče. Pe-ternelj Milka, Kranj, Koroška c. 25/a 4464 Prodam bukova DRVA, HRUŠKE-topke in CEŽPLJE. Zalog 10, Golnik 4465 Prodam KRAVO po teletu. Apno 1, Cerklje 4?6a Prodam OBREZAN LES za ohišje. Poizve se pri Bošticu, Zg. Brnik 4467 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4 L. Naslov v oglasnem oddelku 4468 Prodam 8 m3 suhih MACE-SNOVIH DESK in novo leseno BARAKO, krito s sa-lonitko, primerno za gozdni viikend. Štefan Gluhar, Kosovelova 12, SI. Javornik 4469 Prodam zazidljivo PARCELO Sv Duh 50, Sk. Loka 4470 Prodam KROMIRANO OGRODJE za desni vzidljiv štedilnik. Ogled vsak delovni dan od 15. do 17. ure. Strajn- šiik, Stara cesta 14, Kranj 4471 Prodam nov GNOJNlCNI SOD — 1300 litrov in 2 GNOJNlCNI ČRPALKI. Vo-klo 43, Šenčur 4472 Prodam mlado KRAVO s tretjim teletom. Mavčiče 15, Medvode 4473 Za vsako cono prodam 2LINDRINE BLOKE. Boris Medarovski, Kokrica 254 — bloki 4474 Prodam SEČNO PARCELO (rovt). Zavarih pri Stari Fužini v Bohinju. Interesenti naj se zglase v Studorju 29 4475 Prodam VOLA. Lom-Gra- hovše 1, Tržič 4476 Predam VOLA. Otoče 1, Podnart 4477 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1984. Ogled mogoč vs.-k dan popoldne na Visokem 103 4478 Prodam VOLA. vajenega vsake vožnje, težkega 500 kg. Brezje 53 4479 Prodam GRAMOFON (ste-reo) brez ojačalnika in nekaj ZVOČNIKOV. Godešič 38, Sk. Loka 4480 KRAVO 5 teletom, dobro mlckarico. menjam za mladoga BTXCA ali prodam. Podbrefcie 31. Duplje 4481 MOl^ED kolibri z vetrobra-nom. dobro ohranjen, poceni prodam. Zaletel. Šempe-terska 50 I, Straži§č° 4182 KRAVO, dobro mlekarico, po teletu, prodam zaradi opustitve kmetije. Naslov v oglasnem oddelku 4483 Prodam delovnesra VOLA. Babni vrt 7. Golnik 4484 Ugodno prodam SPALNICO. orebov furnir. 7. vložki. Krsni. Valjavčeva 12. stanovanje 13 4J85 Prodam nove GA.TBTCE. Naslov v oglasnem oddelku 4486 Ugodno orodam dobro ohranjen STVALNI STROJ veritas. Naslov v oglasnem oddelku 4487 Prodam ZIDAKE MOT)f,L M 150 — 2000 kosov. Informacije vsak dan od 15. ure dalje pri Janezu škrjancu, Šenčur 18 4488 Prodam dobro ohranieni kolesi — moško in žensko. L:kozar, Kranj, Jenkova 2 4489 Prodam ČEBULO. Tupali-če L Preddvor Prodam levi vzidljiv ŠTEDILNIK ter hlevski GNOJ. Tu pa liče 11, Preddvor 4490 Prorlnrn dibro obran'en pT rT,-TpT^vi ŠTEDILNIK in HT ADTLNIK obodin. Ga-ličič, Kranj, Valjavčeva 4 4491 Poceni prodam navadno manjšo HARMONIKO in zidno OPEKO III. vrsto, primerno zn gradnjo garaže ali drvarnice. Naslov v oglasnem oddelku 4492 Prodam TEPKE za mošt. Pot na Jošta 26, Kranj 4493 Dobro ohranjen industrijski PLETTLNI STROJ ugodno prodam. Pletilstvo »Irena«, M. Sobota, Zvezna 7 4494 Prodam 2 MOŠKI OBLEKI za srednjo postavo. Eržen, Kranj, Planina 16 4495 Poceni prodam rabljeno LUTZOVO PEC in desni ŠTEDILNIK tobi. Stranke prosim, da VZAMEJO naročene okvirje za sliko, ogledala, premične šipe, ker po šestih mesecih zanje ne odgovarjam več. Otmar Čolnar, STEKLAR, Kranj 4496 Prodam KONTRABAS. 2i-ganja vas 22, Ti loč 4497 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, švedski, dobro ohranjen, ugodno prodam. Hva-sti, Kebetova 18/1, Kranj, telefon 22-426 4498 Prodam 150 kosov SALO-NITK, rdečih, mali format. Mengeš, Gorenjska cesta 10 4499 Prodam rabljeno SPALNICO — stilno pohištvo (mizica, stola, fotelja, »zofa«). Zaje, Kranj, Kidričeva 31 4500 Prodam mlado KRAVO ali TELICO — bohinjki, po izbiri. Pr. polica 29, Cerklje 4501 Zaradi preureditve nujno prodani ŠTEDILNIK goran na trdo korivo za 50 N din. Kranj, Sempeterska 1 4502 Prodam 2 ha stoječe OTA-VE. Jakob Ropret, Šenčur 57 4503 Predam dobro ohranjen PRALNI STROJ rondo. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 4529 Prodam prašičke po 7 tednov stare. Bašelj o, Preddvor 4530 Tračni mizarski BRUSILNI STROJ, domače izdelave, z elektromotorjem ter rabljeno SOBNO POHIŠTVO prodam. Andrej Ogris, Kranj, Trojarjeva 9 — Kalvarija 4531 Prodam večjo količino SEMENSKEGA KROMPIRJA igorja. Lahovče 13, Cerklje 4532 KUPIM Kupim polavtomatični PRALNI STROJ z vgrajeno centrifugo. Jože Veber, Selca 61 4504 Kupim PRAŠIČA do 100 kg težkega. Pa. Polica 16, Cerklje 4505 Kupim nov ali rabljen lahek GUMI VOZ. Naslov v oglasnom oddelku 4506 Kupim odpadne CEVI ZA OGRAJO. Kranj, Pot na Jošta 26 4507 Zamenjam enosobno STANOVANJE za večjega ali enakega v Kranju. Anica Priboršek, Tavčarjeva 22, Kranj 4508 Iščem opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »Uslužbenka« 4509 VAJENCA za ključavničarsko stroko sprejmem takoj. Ključavničarstvo Anton Jelen, Kranj, Huje 3 4510 Mlada uslužbenka išče ogrevano in opremljeno SOBO v Kranju, najraje s posebnim vhodom. Oddati ponudbe pod »Plačam dobro« 4511 Dvosobno STANOVANJE v bloku zamenjam za enako v mestu. Oddati ponudbe pod »Kranj« 4512 Fant 24, s hišo in avtomobilom želi POROČITI DEKLE do 24 let. Oddati ponudbe pod »Osamljen« 4513 Sprejmem VAJENCA. Graver, Cankarjeva 8, Kranj 4; 14 Fantu z vozniškim dovoljenjem oddam SOBO. Oddati ponudbe pod »Vozniško dovoljenje« 4515 Podpisana- Milka Mr.rti-njak, Koloniale, Bled. izjavljam, da so besede, ki sem jih govorila o poslovanju gospe Jožice Rauh, zaposleno v Chemo na Jesenicah, neresnične ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Milka Martinjak, Bled 4516 Dijakinji oddam OPREMLJENO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 4517 Izgubil sem zobno PROTEZO in volneno KAPO. Prosim najditelja, da proti nagradi vrne. Orehovlje 16 4518 Iščem INŠTRUKTORJA s tovornjakom za priučitev C kategorije. Naslov v oglasnem oddelku 4519 Cenjene stranke obveščam,, da izdelujem NAGROBNA KAMNA vseh vrst ter okvirje, okenske police iz naravnega ali umetnega kamna in polagam pod iz naravnih ali umetnih plošč. KAMNOSEK Alojz Grošelj, Valjavčeva 13, Kranj ali Lipice 33 pri Jesenicah 4520 Na relaciji Duplje—Tržič sem izgubil AVTOMOBILSKI PRTLJAŽNIK. Najditelja prosim, naj javi na naslov: Trnove, Zg. Duplje 4 4521 Izgubil sem AKTOVKO 3 šolskimi potrebščinami. Vrniti na Rupo 33 ali Tehnično šolo Iskra Kranj 4522 Cenjene goste obveščam, da bo GOSTILNA LAKNER na Kokrici zaprta od 11. 9. do vključno 27. 9. 1968 4440 Prireditve Bife Francka na Golniku priredi v nedeljo dopoldan ob 10. uri veliiko VRTNO VESELICO. Igrali bodo odlični godci. Vljudno vabljeni 4523 Gostilna Podreča prireja v nedeljo, 15. septembra, ob 16. uri ZABAVO s plesom; Igra kvartet Metod iz Ljub-nega. P«streženi boste z domačimi jedili in pijačo.' Vljudno vabljeni 4524 GOSTILNA ZAJC Lahovče priredi v nedeljo, 15. septembra, zabavo s plesom.' VAŠKO ZEGNANJE. Igra kvintet Gorenjski nagelj. Vabljeni 4525 Gostilna pri Milharju v Smartnem prireja v soboto 14. septembra ZABAVO. Za razvedrilo bo poskrbel trio Frenky. Vabljeni 4526 V nedeljo priredi gostilna na Brdu nad Ljubnem ZABAVO s plesom in kegljanje za jarca. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. Vabljeni 4527 Gostišče pri Jančotu iz Srednje vasi pri Šenčurju priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom in kegljanjem za odojka. Igrata Bo-retov kvartet in trio Frenkv. Vabljeni 4528 PISMA BRALCEV Samoupravljanje ni slepomišenje Pod tem naslovom smo lahko v sobotni številki Glasa (7. septembra) brali, kako in kaj upravlja podjetje Jeseni-ce-transport. Avtor članka, znani dopisnik Glasa, Jože Vidic, je res lepo in temeljito prikazal sliko podjetja, kjer je vodilnim v podjetju važen predvsem lasten žep — družbene dajatve in predpisi pa so jim deveta briga. Če seštejemo direktorjev mesečni zaslužek, dodatek za lokalni prevoz, dnevnice in kilometrinof dobimo mesečni skupni dohodek — 392.394 STARIH DINARJEV. In če beremo še dalje, je v podjetju zaposlenih 10 (deset) šoferjev in za teh deset zaposlenih je nameščen direktor, finančni knjigovodja, faktu-rist, prometnik in še dve uslužbenki (ne vem, morda jih je še več). Iz tega je razvidno, da ima skoraj vsak šofer svojega uslužbenca v upravi (pisarni) podjetja. In toliko uslužbencev ne more opraviti svojega dela v rednem delovnem času, treba jim je še nadur, po vsej verjetnosti ne zaradi dela, temveč zaradi »debelejših« kuvert. Javnost se sprašujet kje so prgani službe družbenega knjigovodstva? So druge institucije slepe? Kako se more dogajati kaj takega v času reforme, v času, ko se mnoga podjetja bore za svoj obstoj in delavci dobivajo le minimalne osebne dohodke? fCdo bo plačal izgubo v pod-' jetju? Predvidena je »sanacija« podjetja ali prisilna uprava. In kaj bo iz tega nastalo? » Nič. Prišla bo na pomoč ie dolgo ustaljena praksa pri nas — izgubo plača občina, ' se pravi skupnost, tisti pa, ki so napolnili lepe, bodo še ostali pri polnih. Morda "bo kdo iz podjetja *prestavtjen« ' tlrugam, verjetno še na bolj-delovno mesto, medtem □to bo na zatožni klopi, kjer x bi moral sedeti kdo izmed | ^^^^^^ f Triglav : Ljubljana 1:0 V prijateljski nogometni tekmi so v četrtek popoldne nogometaši Triglava na igrišču v Kranju premagali kompletno ekipo drugoligaša Ljubljane z 1:0. Strelec edi-ihega zadetka je bil Vukotič, ki je lopo preigral obrambo gostov in naposled še vratarja Gobca, ki je žogo ujel, vendar mu je pod telesom ušla v gol. Kranjčani so tokrat zaigrali lepo in bc -beno ter so tako povsem zasluzeno premagali favorizirane goste. Najboljši v domačem moštvu je >bid brez dvoma VukotiČ, pohvaliti pa velja tudi vratarja Zornuuia. M K. njiht prostor za druge* tako imenovane »majhne ribe«. Taki ljudje si lahko grade vikende in vile in se vozijo Z razkošnimi avtomobili na račun delovnega človeka, kaj. ti z lastnim in poštenim delom do takšnega osebnega dohodka ni mogoče priti. Kako dolgo bo še tako? J. Ambrožič Jeseničani so stalni gostje v zamejstvu Menda ni kulturne skupine, ki bi tako pogosto nastopala v zamejstvu kot nastopa ansambel narodnih plesov in pesmi jeseniške Svobode. Letos so nastopali zunaj že dvanajstič; zadnjikrat prejšnjo nedeljo, 8. septembra, v Gemoni v Italiji. Več tisoč gledalcev je napolnilo trg in z navdušenjem spremljalo plese jugoslovanskih narodov ter pesmi in viže s slovenskega. Na omenjeni prireditvi je Nesreče tega tedna Zaradi vožnje po sredini ceste se je v torek, 10. septembra, zjutraj pripetila prometna nesreča na cesti prvega reda v Kranjski gori. Vladimir Radojkovič je v osebnem avtomobilu S 103-288 ob vožnji po sredini ceste zadel v avtobus KR 141-86, ki ga je vozil Anton Cvetek, šofer avtobusa se je pred trčenjem hotel umakniti, pri tem pa je zadel ob cestno ograjo ter nasedel na dva metra visoko škarpo. V avtobusu je bilo 22 potnikov, vendar ni bil nihče ranjen. Na vozilih je za okoli 12.000 N din škode. Istega dne popoldne je v križišču Kosovelove in Gorenjske ceste 14-letna kolesarica Slavica Napast izsiljevala prednost pred avtomobilom KR 16-32, ki ga je vozil Dušan Markelj. Avtomobil je kolesarko zadel, tako da je padla in se huje ranila. V torek zvečer se je prevrnil pod cesto avtomobil KR 141-82, ki ga je vozil ing. Aleksander Mandeljc. Avtomobil je privozil iz Žirovnice do Javornika, kjer ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo preko ceste na levo in pod cesto na travnik. Sopotnica je bila težje ranjena, sam voznik pa ima lažje poškodbe. Na avtomobilu je za 7000 N din škode. V sredo zvečer je v bližini vasi Brode iz neznanega vzroka zapeljal na desno stran ceste osebni avtomobil KR 137-43, ki ga je vozil Franc Rant. Avtomobil je zadel smernik, nato se je prevrnil pod cesto, škode na avtomobilu je za 3000 N din. Istega dne nekaj pred enajsto uro zvečer so se z ukradenim tovornjakom na Gorenjski cesti v Lescah ponesrečili Milan Lotrič, roj. 1950, Martin Prešeren, Stašo Prešeren in Marjan Srebrnjak, vsi iz Radovljice. Tovornjak je zavozil na desno stran ceste ta tu zadel v kup zemlje. Trije sopotniki so bili pri tem hudo ranjeni, škode je za okoli 6000 N din. L. M. V nekaj stavkih Kranj — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska 'in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši so razstavljene umetniške fotografije Eliota Furnessa Porterja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, v II. nadstropju pa razstava Gradovi na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji hiše pa razstava grafičnih listov Jožeta Gor-jupa (1907—1932), ki jih je posredovala Gorjupova galerija v Kostanjevici. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Trstenik — Zadružni dom na Trsteniku, v katerem ima tudi prodajalno veletrgovina Živila Kranj in v zadnjih mesecih tudi okrepčevalnico, do nedavnega ni imel sanitarij. Prav sedaj te manjkajoče prostore urejajo. Investitor so živila Kranj. Krajevna skupnost in domačini so tega veseli, saj bo tako njihov zadružni dom skoraj dokončno urejen. — an Jesenice — Prizadevni člani balinarskega kluba na Jesenicah sedaj grade nov klubski prostor. Njihovo štiristezno igrišče ustreza vsem mednarodnim pravilom. Kako si prizadevajo, da bi bila okolica igrišča lepša, se kaže v tem, da večina članov pomaga pri graditvi novih klubskih prostorov s prostovoljnim delom. — B. B. M C/a kija — Jeseničani radi hodijo po gobe na Pokljuko in Jelovico. Kdor pa nima lastnega prevoznega sredstva, pa jo najraje mahne kai na Mežakljo. Na senčnati strani Mežaklje sicer ni veliko gob, pravijo pa, da jih izkušeni gobarji vseeno najdejo toliko, da jih je dovolj za večerjo. — B. B. Okroglo — Danes, v soboto, popoldan bo na Okroglem v domu oddiha za slepe srečanje predstavnikov zveze slepih Koroške, Furlanije Gorice in Trsta s predstavniki kranjske organizacije slepih. Beseda bo tekla predvsem o izkušnjah pri rehabilitaciji slepih, t njihovem športnem in kulturnem udej-stvovanju in podobnem. To bo prvo tako srečanje na nivoju osnovnih organizacij. — L. M. lani nastopal tudi pevski zbor jeseniških železarjev, letos pa je zbor gostoval v Avstriji. Redakcija avstrijskega naprednega tednika Volkswille in okrajno vodstvo komunistične partije v Beljaku sta tudi to jesen priredila praznovanje z naslovom Volksvvillefest. Napredno misleči Beljačani in okoličani, ki so popolnoma zasedli prostore doma Arbei-terkammer, so z zanimanjem poslušali slovenske pesmi, ki sta jih pela moški in mešani pevski zbor z Jesenic. Nad tisoč poslušalcev je še posebno navdušil nastop združenega zbora jeseniških in beljaških pevcev. Pod vodstvom bel jaške pevovodkmje so zapeli avstrijsko narodno pesem, pod vodstvom jeseniškega pevovodje pa slovensko Triglav. Pesem, ki je za" donela, je predstavljala pr_a* vo politično manifestacijo Slovencev in Avstrijcev. Jeseniškim pevcem, ki so * letošnjim junijskim koncertom navezali stike z beljaškun pevskim zborom tamkajšnjega vodstva KP, gre prav gotovo zasluga, da je na prir®" ditvi Volkswillefest, 7. septembra letos, zadonela mimo drugih tudi slovenska pese^ iz slovenskih in avstrijskih grl. P. Ulaga ^JVVIVIVISIIVIlItlllflllSlIIilVIIlIlIlItlllSlllllBBSIllIfllVIllIIIIIIIIIIIllllllllllllVVVIlIIlIVIIIllllIlllll'*11111111^ E <| | Zavod za zdravstveno varstvo Kranj | | opozarja vse hišne svete in prebivalce na Gorenjskem E Ukrepi za preprečevanje širjenja črevesnih nalezljiv E obolenj! | 1. UMIVAJMO SI ROKE E — preden začnemo pripravljati jedila E — preden gremo jest — kadar smo imeli kaj umazanega v rokah (denar, = kljuke od vrat itd.) = — po uporabi stranišča | 2. ZATIRAJMO MUHE E — s čistočo v stanovanjih in na dvoriščih E — s kemičnimi sredstvi (DDT, Lindan, Muhomor, S Pips, Nuvan itd.) E — z mrežami na oknih = — s pokrivanjem živil — z uničevanjem zarodka na smeteh in gnojiščih. POSKRBIMO ZA PRAVILNO ODSTRANJEVANJ" IZLOČKOV E — z urejenimi in čistimi stranišči E — z nepropustnimi dvoprekatnimi greznicami . E — z vzdrževanjem kanalov in čistilnimi napravami odpadne vode E — ne opravljajmo potrebe v prosti naravi 1 4. UPORABIJAJMO VEDNO ZDRAVO PITNO VODO E — pitno vodo moramo redno pregledovati E — pitne vode mora biti dovolj ..n0 E — prekuhava j mo ali kloriraj mo neprimerno P1 vodo _ jo E — tudi za umivanje rok in ust, za pranje sadja ^ zelenjave in za splakovanjc posode le zdravo P E vodo 1 5. UŽIVAJMO NEPOKVARJENA ŽIVILA ^ E — proizvajalci in prodajalci, poskrbite za tako,,'.ga vost živil, kakor da jih pripravljate za last" E otroka »vila = _ gospodinje, zavržite že rahlo pokvarjena zivu ne pogrevajte jedil . užiV3 E — temeljito operite sadje in zelenjavo, ki se presno, po pranju še splaknite pod tekočo voa ^ E — kjer pripravljajo večje količine živil, nl0ia„' 3k0 bolj paziti na njihovo higieno. Za majhno n^uje enega samega delavca lahko z zdravjem P1 E veliko število ljudi . j^bib E — javljajte sproti sanitarni inšpekciji prodajo živil in vse zastrupitve s hrano rrrvX E 6. POSKRBIMO ZA PRAVILNO ODSTRANJEN | SMETI E — sproti odnašajino smeti iz stanovanja ^o- I — hišni sveti in drugi prebivalci naj poskrbe z čo okoli smetnjakov .jej1) ki E — smetnjaki morajo stati na nepropustnih se lahko dajo čistiti . (rcba na" E — manjkajoče pokrove na smetnjakih |C doknaditi. ^„cn/t S?0' E 7. VSAK POJAV MIŠI IN PODGAN JE TRb»£sTvO E ROČITI ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO V** i KRANJ „ mu**0 E VSAK NAJ SODELUJE Z ZDRAVSTVENO »£AvJA. | PRI NJENIH NAPORIH ZA OHRANITEV ^ jZvA- E SANITARNA INŠPEKCIJA BO NADZOROVAUftj^ = JANJE TEH NAVODIL. dr 38 milili'"" 00 Občinsko prvenstvo za člane Visoki rezultati z MK orožjem Letošnje prvenstvo kranjske občine v streljanju z MK orožjem je v članski konkurenci preseglo vsa pričakovanja. Kljub Slabemu vremenu v zadnjih dneh preteklega tedna se je sbralo na strelišču v dolini Kokre kar štirideset tekmovalcev 12 dletih strelskih družin. Doseženi rezultati so se upoštevali 2a ekipno in posamično razvrstitev, hkrati pa je bilo treba °seci še normo za udeležbo na republiškem prvenstvu. Na sporedu sta bili dve ^crplini streljanja z MK Puškami.. Kranjski strelci so «>Krat prvič nastopili z novici standardnimi puškami z oiopterjem, katerih do sedaj J« niso imeli v tekmovalnem Sra?U" Vseeno Pa se je H^azaio, da so zmožni dose-d ,1 ze P1« krajšem treningu Kaj visoke rezultate, štirje so Pristreljali tudi repu- Danes v Kranju Triglav : Slavija K-ranjski nogometaši ° v drugem kolu slo-Venske nogometne lige popili že danes, v so. ' ® sicer se bodo po-z moštvom Slavije * Ljubljane. Tekma se 150 ^eela ob 16. uri bliško normo. S puško serijske izdelave je zmagal Vinko Frelih (letošnji republiški prvak z zračno puško); Franc Cerne pa je močno prehitel ostale tekmovalce s standardno puško. Na nedeljskem prvenstvu v Ljubljani bo tako nastopilo v petih disciplinah vojaškega in MK orožja deset kranjskih strelcev, kar je precej razveseljiva številka. REZULTATI: MK puške serijske izdelave ekipno — 1. Bratstvo-Edinstvo 917 krogov (od 1200 možnih), 2. Stane Kovačič 880, 3. Sava 818, 4. Iskra 843, posamezno: (40 tekmovalcev) — 1. Vinko Frelih (Br.-Enot.) 252 (od 300 možnih), 2. Jože Lombar (Preddvor) 248, 3. Franc Pe-ternel (Sava) 244, 4. Franc Naglic (S. Kovačič) 243; MK puška Standard (9 tekmovalcev) — 1. Franc Cerne (Iskra) 272 (od 300 možnih), 2. Vinko Frelih (Br.-Enot.) 265, 3. Božo Malovrh (Iskra) 265, 4. Franc Naglič (S. Kovačič) 260. B. Malovrh Po končanih kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno vaterpolsko ligo Četrto mesto, a kljub temu zadovoljni Pred no vatern^i^0111 na kvalifikacije za vstop v prvo zvez-Trfglava nrtf t lig°' ki je bil° v SPlitu> so vaterpolisti četrto mest^ °Vali trctJe mesl°- Čeprav so osvojili le lomnica n Pa Se k'jub temu zadovoljni vrnili. Pre-vodstvu s ,]Wnirju ie bila igra proti Primorju. Po hodnik tp t v Tr'8,av namreč doživel poraz s 4:5. v drugi L, kme Vučetić iz Splita je dosodil 4 četverce ^koristili • 101 lgre v korist Primorja To so Rečani Triglav V? pobra,i dve točki. V primeru zmage bi se na tej tei 11 P?VZpel na vrh tabele. Kranjčani so bili in POšK c močno oškodovani. Porazi proti KPK izvlekel bnr«-S1CCr zas,uzcni. čeprav bi Triglav lahko viti gol min » rczu,tat- Korčula je dala namreč zmago-rali Kranič- -Precl koncem tekme, meti tem ko bi mo rcc. vendar 1Z^°Sti Še v zadn>ih sekundah igre četve-da Je bil nr^if ™SO na Posredovanje časomerilca, češ O tur .prcl£rsek izveden že po končani igri. slednje:rn,r'U So Posamezni Igralci Triglava dejali nabili p^večl!Xatal (k"Petan): Turnir je pokazal, da smo bi bili l-ihi0™01 v na*ih iellah. Z nekoliko več sre turnirjih PrvL ^pam, da bo na prihodnjih takih Franc Rch i|Udi kak sodnik lz Slovenije. «no nezasluženem porazu proti Pri- 8,110 Precel v?* iz borbe za P™o mesto. Zadovoljni Viktor Moh S,.pr^a2ano 'gro kakor pa z uvrstitvijo, našo kvalitV K,j"h porazom smo prejeli čestitke je bi,o, da hi t^ Rr° Mi4,*n1« večine strokovnjakov novi tPrvoligaš rig,av P0 Prikazani igri moral postati , Vinko ^orli / , , J ,et igram vT, tn«Jml^|Sl igralec prvenstva): Že ne-£ av že nikdar ,n seni za»o prepričan, da Tri- Ka3bo,3šl so L™ ,gral ta*° kvalitetno kot prav letos. olJ. Mohorič r, ak°r, b,,i v eklpl Triglava brata Re 1C' Chvatal in Baldcrman. P. Didlč llliiitiiu...... Gorenjska rokometna liga V vodstvj Škoija Loka V drugem kolu gorenjske rokometne lige so imele več uspeha gostujoče ekipo. Najzanimivejša tekma je bila II. gorenjska rokometna liga Št5ri ekspe na vrhu Tekmovanje v drugi gorenjski rokometni ligi je letos izredno izenačeno in so po drugem kolu na vrhu kar štiri ekipe. Trenutno je sicer v vodstvu druga ekipa Radovljice, ki je v nedeljo visoko premagala Križe B. REZULTATI: Žabnica B : Kamnik B 14:14 (8:5), Stor-žič : Skofja Loka B 22:13 (6:5), Duplje B : Sava 15:14 (4:6), Križe B : Radovljica B 9:24 (5:13), Besnica : Selca B 31:12 (9:5). P. Didič odigrana na Jesenicah, kjer so Veterani zaradi večje izkušenosti s tesnim rezultatom premagali domačo ekipo. Kamnik je z dobro igro in zanesljivo zmago v Zab-nici dokazal, da se resno poteguje za naslov gorenjskega prvaka. Skofja Loka pa je gladko zmagala v Cerkljah. REZULTATI: Jesenice : Veterani 14:15 (8:6), Žabnica : Kamnik 16:24 (6:15), Tržič B r Kranjska gora 16:14 (3:6), Krvavec : Skofja Loka 15:40 (6:19), Kranj B : Selca 11:16 (3:7), zaostala tekma iz prvega kola Kranjska gora : Jesenice 20:17 (7:10). Lestvica: izven konkurence i Tržič B Kranj B Skofja Loka Selca Kamnik Kranj, gora Veterani žabnica Jesenice Krvavec 2 110 55:30 3 1 1 0 0 42:14 2 1 1 0 0 24:16 2 1 1 0 0 20:17 2 110 0 15:14 2 2 0 1 1 31:39 1 2 0 0 2 31:35 0 2 0 0 2 29:82 0 Ljubljanska conska rokometna liga Radovljica v vodstvu V tretjem kolu ljubljansko conske rokometne lige je največje presenečenje pripravila ekipa Radovljice, ki je v Novem mestu premagala domače rokometaše in s to zmago ostala sama na prvem mestu. Derbi tekma ljubljanske cone med rokometaši Dupelj in Krškega se je končal z zmago gostov. S tem porazom so iz tretjega mesta padli na šesto mesto. Poraza dupljanski rokometaši na svojem igrišču niso doživeli, razen s Kranjem, že tri leta. Največ zadetkov sta dosegla Kenda in E. Ra-kovec. V Kranju so rokometaši Kranja premagali z visokim rezultatom pomlajeno e