Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meaee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo let« 12 gld., za pol leta f> gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zinanjš»
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",<>. uri popoludne.
lOii.
V Ljubljani, v ponedeljek <>. maja 1889.
Letnili XVII.
Ili/iiviii zbor.
Z Dunaja, 4. maja.
Odgovori na interpelacije.
Po tritedenskem prenehljaji se je državni zbor včeraj zopet sošel. Mnogim poslancem so bile pa te počitnice še vendar prekratke ter so si jih samovoljno podaljšali za nedoločen čas. Po zborniški dvorani bila je strašanska praznota, večinoma še toliko poslancev ni bilo v njej, kolikor jih je treba za sklepčnost. K sreči ni bilo nobenega glasovanja, drugo pa se sme po sodbi predsednikovi vršiti, če je tudi le prav malo poslancev v seji.
Velik del včerajšnjega zborovanja veljal je interpelacijam, starim in novim. Najprej je justični minister grof S c h ö n b o r n odgovarjal na interpelacijo Fussovo glede disciplinarne preiskave zoper nekega okrajnega sodnika rekši, da je moravsko-šlezijsko nadsodišče dotično preiskavo pričelo že meseca septembra 1888, preduo je bila torej sprožena omenjena interpelacija, da se je ta preiskava vršila temeljito in nepristransko, da pa razsodba še ni za-dobila veljave, ker sa je vložil priziv do najvišjega sodišča, ki ima sedaj o tej zadevi razsojati.
Dalje je odgovarjal na interpelacijo poslanca dr. Eb e n h o c h a , ki se je pritoževal, da državni pravduiki pogostoma koniiskujejo konservativne liste, liberalni časniki pa smejo brez strahu napadati katoliško cerkev, njene naprave in duhovnike. Minister je rekel, da v Goreuji Avstriji že leto dni noben konservativni list ni bil konliskovan, da v navedenih člankih državni pravdniki niso nič kaznjivega našli, in da bo vse postavno priznane cerkve in verske družoe varoval pred časnikarskimi napadi.
Za njim je poljedelski minister grof Falkenhayn odgovarjal na dve interpelaciji. Poslanca Fiegl in Fiirnkranz sta ga bila namreč vprašala, mu je li znano, da morajo vinorejci svoje prošnje za ameriške trte kolekovati? Minister je
rekel, da so vse vloge za zatiranje trtne uši koleka proste, da pa § 20 zakona z dne 3. aprila 1875 nikakor ne velja za prošnje glede sadenja ameriških trt po vinogradih, kjer to sadenje ni bilo od vlade zaukazano.
Na vprašanje Tauschejevo, bi li ne hotla vlada sklicati eukete, ki bi pretresala vzroke čedalje večjih in čedalje gostejših povodenj, in hoče li pre-meniti državni gozdni zakon, odgovarjal je minister, da nasvetovane eukete ni treba, ker ima vlada v tem oziru nabranega že toliko gradiva, da bi bila enketa res prav odveč; premembe gozdnega zakona pa se že pripravljajo in se bodo skoraj izročile državnemu zboru.
Nove interpelacije.
Namesto štirih včeraj rešenih interpelacij na-rastlo je vladi šest novih. Zidom prijazne nemško-liberalne poslance je strašno pekel upor, ki so ga bili velikonočne praznike napravili kočijaži dunajske konjske železnice. Kaj radi bi vso krivdo od trdo-srčnih židovskih gospodarjev zvrnili na vlado, češ, da so vse rogoviljenje zadolžili le antisemitje, ki so kočijaže hujskali in ščuvali proti židovskim gospodarjem, ne da bi bila vlada to zavirala. Chlu-mecky in liberalni tovariši njegovi torej vprašajo ministerskega predsednika, kako se hoče vlada opravičiti, da ni pravočasno zoper omenjene hujskalce na noge stopila, in hoče li v prihodnje odvračati sistematično ščuvanje zoper neko vrsto državljanov in skrbeti za to, da bodo obstoječi zakoni imeli enako veljavo za vse ljudi brez razločka vere in političnega mišljenja ? Neka vrsta državljanov pomenja žide, ki jih pa vprašalci ne imenujejo naravnost, ker je nemško-liberalna stranka ž njimi enakega mišljenja, pa se vendar le sramuje sama sebi pri-devati priimek židovske stranke. Sicer pa si je dal vitez Chlumecki s to interpelacijo samemu sebi največjo zaušnico. L. 1875. bil je namreč on trgovinski minister. Kakor sedaj kočijaži, vzdignili so se
bili tedaj delavci v Brnu ter ustavili delo, ne da b' bila mogla tedanja liberalna vlada to zabraniti. Chlumecky in njegovi miuisterski tovariši si tedaj niso vedeli drugače pomagati, kakor da so ukazali delavce šiloma pestiti in na nje streljati; konservativnemu listu „Vaterland" pa, ki je ostro grajal in obsojal tako ravnanje, napravili so bili tiskovno pravdo. In mož, ki je sedeč na ministerskem sedežu tako ravnal, drzne si vladi očitati, da ni mogla zabraniti upora kočijažev proti židovski gospodi?
Carneri pa papež.
Enako neslana, kakor interpelacija Chlumeckega, bila je interpelacija Carnerijeva, kateremu ni prav, da se je na katoliškem shodu govorilo o posvetni vladi papeževi, ter to omenjalo tudi v telegraličnem pozdravu sv. Očeta. Carneri misli, da more to silno dražiti italijansko vlado, in da utegne vsled tega zveza Avstrije z Nemčijo in Italijo škodo trpeti. Vpraša torej: Kako sodi vlada o posvetnem vladar-stvu papeževem in more li to tako jasno in očitno povedati, da italijanska vlada ne bo v nobenem dvomu ?
Prav nepotrebno vprašanje! Italijanska vlada ve, da katoličani celega sveta obsojajo silo, katero dela sv. Očetu , in ona sama najbolj živo čuti, koliko zaradi tega trpi državno življenje, in kako koristno bi bilo, ko bi se moglo med sv. Očetom in italijanskim kraljem doseči odkritosrčno pora-zumljenje.
Raznotera druga vprašanja.
TVetja interpelacija zadevala je občinske volitve v Budjevicah, zaradi katerih je nemški poslanec Schier vprašal ministerskega predsednika, zakaj jih tamošnji okrajni glavar toliko časa zadržuje?
Na koncu seje je interpeliral Schaup trgovinskega ministra, bi ga li ne bila volja zaukazati tako premeuibo voznega reda zahodnih državnih železnic, da bodo imele z drugimi železnicami primernejšo zvezo ?
LISTEK.
Šolski koncert „Glasbene Matice".
Kdo se z radostjo ne spominja krasnega koncerta, kateri nam je marljiva „Glasbena Matica" priredila v teku lanskega leta? Tedaj smo občudovali velikanski napredek glasbe v Slovencih sploh, predvčerajšnjim pa, v soboto, nas je presenetila s svojimi vspehi njena glasbena šola.
Res, prekrasen šolski koncert nam je priredila in smelo se ponašamo ž njim. Takoj pri začetku že vznenadil nas je domači orkester, ki je, tedaj prvič uastopivši, pokazal velikanski napredek glasbe med nadepolno našo mladežjo. Gluckovo ouver-turo iz „Ifigen i j e v A vi i d i" okončavši je z Mozartovim sklepom, izvajal je kaj sigurno, s pravim razumom za duh, ki veje po glasbotvoru, in čudili smo se pravilni intonaciji malih goslarjev, ki kaže izvanredno dobrega učitelja.
V orkestru so tudi nastopili pri tej priliki prvič gojenci stoprav letos ustanovljenega oddelka glasbene šole za sopila. Njihovi vspehi nam že sedaj kažejo, da bode, če tako napreduje ta oddelek, kot do sedaj, s časom naša glasbena šola mogla narodu dostojno godbo oživiti.
Tej točki je sledila „nokturua" v cis-mollu od
Oajkovvskega in „polonaisa" v cis-mollu od Chopina, kateri tehnično ne baš lahki in težko um-ljivi nalogi je gospica 0. Sittigova dobro pogodila in kaj spretno izvajala.
Kot tretji je nastopil veliki mešani zbor glasbene šole, celokupno do dvesto pevcev in pevkinj. Pel je spremljevan z glasovirjem in štirimi rogovi Fr. Gerbičevo „Lovska". Nova pesem, stavljena v onem lebnem, elegantnem slogu, kakor priljubljeni „Bučelar", je jako ugajala. Vzradostilo se nam je srce, videčim toliko mladih glasbenikov, ki so z vidno navdušenostjo izvajali svoj nalog.
Malo več spretnosti bi želeli sopilnemu kvartetu, kateri pa i slaba sopila, i kratka učna doba častno opravičujeta.
Autona Dvorak-a „Jakob-Filipova uoč" je krasen proizvod, kateri ste gospici L. Daneševa in Ivana Medenova točno in ognjevito igrali. Tudi sledeča točka: Recitativ in dumka iz opere „llalka" je ugajala. Gosp. Bučar nas je s krasnim svojim glasom iznenadil, in veseli nas videče, kako vspešno deluje glasbena šola i v samospevu: nado-mestuje nam skoro do cela glasbeni konservatorij. Recitativ je sicer za koncert težka naloga, a poljska dumka se je občinstvu bolj prikupila in g. pevcu dala priložnost, čisti glas in svojo tehnično spretnost pokazati.
V šesti točki pa nam je neumorno delujoča šola zopet pokazala, kaj premorejo njeni gojenci ua glasovirju. Gospici Ana Moos-ova in AdelaPfei-ferjeva sta nas razveselili z nenadejno spretnostjo in popolnim umljenjem Chopinovega „Rondo" v c-duru na dveh glasovirih.
Kakor lani, tako je tudi letos prihranila „Gl. M." premišljeno najkrasnejšo točko za konec vsporeda. Vtisek, kateri je provzročil Mendelssohn-Bartholdy-jeva pesem: „Gospod, po celem svetu je Tvoja slava znana", — odlomek njegove Atha-lije, — je bil veličasten, in vse, kar je veliki glasbenik vlil v to skladbo, čutili smo v toliki meri, da smo bili malo da ne očaraui. Mogočno je donelo petje iz več kot sto grl po dvorani, krepko in spretno je je spremljevala mlada godba, srce se nam je širilo na krasuem vžitku in hvaležni smo zanj svojej šoli.
Posebno vznesli so nas pa krasni samospevi, kakor tudi dvo-in trospevi gospic P. Goetzl-ove^ lv. Sevnikove in T. Bučarjeve, ki so svoje vloge z veliko spretnostjo in gorkiin čutstvom pele.
Občinstvo, katero je bilo kaj mnogoštevilno prispelo, je bilo jako uzadovoljeno, in na vseh obrazih smo čitali veselje na tolikem vspehu. Šolske koncerte smo čuli že v prejšnjih letih, a stoprav letošnji nam je pokazal, da ne goje glasbe le posa

če čut za zatirano pravico, izvedel, kaka krivica se j godi slovenskemu šolstvu osobito ob jezikovnih mejah. Ako n. pr. vzamemo učni črtež za ljudske šole na Koroškem od dn6 2. avgusta leta 1875, v katerem (za šole mej Slovenci) slovenščina ni vspre-jeta niti mej učne predmete, ko izvemo iz govora državnega poslanca kanonika Kluna, da je ondi več šol, katerih učitelji niti niso zmožni jezika svojih učencev, moramo pač strmeti, da je kaj tacega mogoče v kulturni državi, v katere temeljnih zakonih je zajamčena ravnopravnost vsakemu narodu.
Zoper tako samovoljstvo dotičnih oblastev se morajo vzdigniti rodoljubi, ako hočejo preprečiti raznarodovanje osobito ob jezikovnih mejah, morajo se posluževati vseh postavnih sredstev, dokler svojemu narodu ne pribore šolo, kakoršno zahteva vže zdrava pamet.
Z veseljem smo vže večkrat konstatovali v svojem listu, kako se gibljejo v tem oziru i koroški rodoljubi. Vsi priznavajo, da tako dalje iti ne sme, sicer preti pogin slovenskemu življu. Da hočejo imeti slovensko šolo, nam pač jasno pričajo mnoge podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki so vzbudile mej uarodom novo življenje. — Večkrat 6mo vže na tem mestu pojasnjevali ondotne razmere in smo pripravljeni kot sobojevniki neomahljivo na strani stati tlačenim sobratom. Zato je naše vredništvo založilo in na svetlo dalo spis, kakeršen mu je oskrbel slovensk rodoljub na Koroškem. V njem pokažemo koroškim bratom praktično pot, ki bo najprej pripeljala k vspehu, kar nam spričujejo pri-boritve na slovenskem Štajerskem. Spis se glasi:
„Pouk, kako si moremo priboriti slovenskih šol na Koroškem."
Po kratkem uvodu knjižica pojasnjuje, naj se napravi prošnja oziroma pritožba na preslavno c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje na Dunaji. Tiiko pritožbo lehko odpošiljajo ali občinski odbori ali pisamni davkoplačniki. Kjer so županstva v rokah slovenskih, je najbolje, da se ona poprimejo te zadeve; sicer pa posamni rodoljubi. Zato „Pouk* govori:
A) Kako naj postopajo občinski odbori? B)Kako naj postopajo posamezni kmetje? Spis podaje primerne uzorce za sejne zapisnike, za pritožbo do ministerstva . . . priporoča obrniti se do kacega narodnega odvetnika, ki je pripravljen vso zadevo zastopati pri dotičnih instan-cijah. Knjižica je spisana prav poljudno. Iskreno želimo, da bi našla pot v vsako slovensko vas na Koroškem. Opozarjamo s tem čč. gg. rodoljube, naj se zglasijo pri našem vredništvu, a tudi slavna vredništva drugih naših listov jim bodo drage volje knjižico oskrbela.
Pripomnimo, da je ta „Pouk" mutatis mu-tandis rabljiv tudi drugod — osobito ob jezikovnih mejah, da se po tem navodu lehko naredi prošnja za slovensko šolo.
Iskrena naša želja je, da se po tem pouku blagovole ravnati vse zavedne slovenske občine i župnije po Koroškem. Katere pa imajo na čelu še nasprotnike, naj se poprimejo dela po vzgledu vrlih Šent-Lovrenčanov pri Sedmih Studencih posamni
posestniki, obrtniki, trgovci, ki kot davkoplačevalci vzdržujejo šole, da tako pride k miuisterstvu kolikor več mogoče dobro podkrepljenih prošenj, iudi v političnem življenji velja rek sv. blagovestnika Luke (11): „Prosite, in se vam bo dalo; iščite in bote našli; trkajte in se vam bo odprlo." Zapomnimo si, kar se tudi na onem mestu čita in se je v pridobitvah na narodnem polji obistinovalo: „Ko bi ravno ne vstal in mu ne dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vendar vstal zavoljo njegove nadležnosti, in mu dal, kolikor potrebuje."
Ker je osoda naša vže taka, da se moramo boriti skoro za vsako pičico svojih pravic, nikari ne držimo križem rok. Zato vam, častiti rodoljubi ob meji slovenski, kličemo: Vigilantibus iura!
Politični pregled.
V Ljublj an\ 6. maja.
Siotran|e dežele.
„Deutsches Volksblatt" pravi povodom volilne zmage združenih kristijanov na Dunaji: Volitve so pokazale, da je prestolnica za vselej izgubljena liberalizmu; ljudstvo je spoznalo, da se mora židovstvo omejiti v primerne meje, če se hoče sploh govoriti o zopetni ustanovitvi zdravih gospodarskih razmer.
Poročilo hrvatske regnikolarne deputa-cije se je dne 3. t. m. uradno izročilo poročevalcu ogerske deputacije. Razdelilo se bo najprvo mej člane ogerske deputacije, ki se bodo tekoči teden sešli k polni seji, da obravnavajo o tem poročilu. Upajo, da bo ogerska regnikolarna deputacija končala svoja posvetovanja, predno se bodo pričele seje deputacij.
Ogerska akademija znanostij je izvolila barona L. Eotvosa za predsednika, kanonika Viljema Fraknoi-a pa za podpredsednika.
V n a nje države.
Papež Leon XIII. je dne 3. t. m. v slovesni avdijeuci sprejel novoimenovanega nuncija za Monakovo, msgr. Agliardija, ki je danes s svojim tajnikom opatom Gnatovskim odpotoval na svoje novo mesto. — „Osservatore Romano" pravi, da je za Bruselj imenovan nuncijem msgr. Fraucicavana, naslovni škof kaltanisetski.
Bivši srbski metropolit Mihael je iz Peter-burga brzojavil svojim belgrajskim prijateljem, naj mu ne prirede uradnega in slovesnega sprejema, ker se hoče povrniti v domovino nenadoma in nenapovedano. Vzlic temu pa bodo liberalci ostali pri svojem sklepu ter nepretrgano nadaljujejo priprave za sprejem. — Milutin Garašanin odgovarja v svojem polmesečnim glasilu „Pogledu" na razne osebne napade zoper njegov značaj in njegovo mi-nistersko delovanje. Pri tem pripoveduje zanimivo novico, da se je hotel kralj Milan že takoj po porazu pri Slivnici meseca decembra 1885 odpovedati prestolu ter imenovati ministerski sovet za regeutstvo, in sicer pod predsedstvom kraljice Natalije. Ministerski predsednik Garašanin se je temu z vso odločnostjo protivil ter je pretil z ostavko, ko bi hotel kralj ostati pri svojem namenu. V dotičnem pismu pravi Garašanin kralju, da menjajoče se ministerstvo ni sposobno zaregentsvo; kraljici je rekel odkrito: „Predsedujte, gospa, raje vzgoji svojega sina, napravite iz njega moža, in izpolnili bodete svojo najzvestejšo dolžnost." Garašanin obljubuje, da bo v prihodnji številki „Pogleda" pojasnil ločitev kraljevega zakona.
Peta interpelacija zadevala je zopet kočijaže dunajske koujske železnice, pa ravno z nasprotnim namenom, kakor prva. Poslanec Vergani je namreč omenjal, kako zelo židovski gospodarji tarejo svoje posle, kako beraško jih plačujejo, ter vprašal ministerskega predsednika, kaj misli vlada storiti, da se ne bodo ubogi delavci tako silno zatirali, in da ne bodo več primorani sami si pomagati.
Zadnjo interpelacijo je sprožil poslanec Lien-bacher zaradi streljanja pri cerkvenih svečanostih. V nekaterih planinskih deželah imajo namreč ljudje navado, da se cerkvenih sprevodov in slovesnosti vdeležujejo s puškami in streljajo. Nekateri okrajni glavarji tirjajo od njih orožne liste, kar pa postava ne zahteva. Vpraša torej ministerskega predsednika, hoče li za to skrbeti, da se v tem oziru ljudem ne bodo delale nepotrebne sitnosti?
Pa tudi še nekaj drugih vprašanj je bilo slišati. Poslanec Zalliuger je hotel svetu naznaniti, da je bil k prvi seji tudi on prišel — pri današnji ga namreč že več ui bilo — ter je vprašal načelnika tiskovnega odseka, hoče li skrbeti, da se bode v tem zasedanju poročalo o resoluciji glede odprave časnikarskega kolka? Ker načelnika dotičnega odseka ni bilo v zbornici, Zallinger na svoje vprašanje ni dobil nobenega odgovora. Sicer bi pa tudi on ne bil mogel druzega odgovoriti, kakor da je reč izročil predsedniku, iu da zbornični predsednik določuje točke, ki se devajo na dnevni red. Zallinger bi se bil moral torej prav za prav obrniti do predsednika samega, ako bi mu bilo za reč kaj mar; ker je hotel dati pa le neko znamenje, da ne tiči na Tirolskem, ampak biva na Dunaji, je bilo vse eno, kaj in komu kaj reče, samo da pride k besedi. Poslanec Richter je vprašal načelnika budgetnega odseka zaradi predloga glede vravnavanja plač poštnih slug in pismonoš, in je bil prav zadovoljen, ko mu je načelnik Hausner odgovoril, da bode odsek reč pretresal in rešil precej zvečer, kar se je tudi zgodilo,	(Koncc sledi.)
O slovenskem šolstvu ira Koroškem.
* * % Nedavno smo poročali, da je naroduo županstvo v Žalcu pri Celju priborilo pri visokem c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje na ondotni ljudski šoli slovenščino kot izključljivi učni jezik po vseh razredih, nemščina sme biti neobvezen učni predmet od tretjega leta dalje, a siliti se k poduku tega predmeta otroci ne smejo, to je na prosto voljo dano starišem oziroma varuhom otrok.
Dasi smo mi v principu za popolnoma slovenske ljudske šole, vendar je stališče, katero zavzema vsled pritožb visoka naučna uprava, za zdaj ugodniše za Slovence, ker preprečuje kolikor toliko germanizujoče nakane Tis. štajerskega in koroškega deželnega šolskega sveta. Naredbe teh dveh šolskih oblastev glede poduka v nemščini na šolah mej slovenskim prebivalstvom bijejo vsej pedagogiki v obraz in nosijo znak ponemčevanja na sebi.
Iz zadnjih govorov naših poslancev v državni zbornici je slovenski svet, pa tudi sleherni, ki ima
mezni, temveč velik del našega občinstva; kako se je glasba v Slovencih udomačila in kako krasno da se razvija med njimi.
Smelo čestitamo prvemu našemu glasbenemu društvu na tolikem vspebu njegove šole in opozarjamo naše občinstvo, da se kar najbolj mogoče zanima za „Glasbeno Matico", katera je domači glasbi oskrbela prvo zavetišče.
Pred sto leti.
(5. maja 1789.)
Vedno znamenit, z gorečimi črkami zapisan v zgodovini ostane dan 5. maja 1789. leta. Ta dan se je postavil začetek, vsadilo seme, iz katerega je vzraslo tako mogočno, osodepolno drevo.
Dne 5. maja so se zbrali v dvorani „des Menus" v Versailles-u francoski državni stanovi: plemstvo, duhovništvo in tretji stan k skupnemu posvetovanju. To ni bil sam ob sebi nenavaden prizor, a v tem času je bil silne pomembe.
Odbrani poslanci ljudstva so imeli na sebi ali v sebi nekaj skrivnostnega, nekaj strahovitega. Nikdo ni vedel, kaj bo sad tega zborovanja. Vsi so razburjeni pričakovali, jedni upali, drugi se bali; čiste gotovosti ni bilo nikjer.
Stare državne in družbinske oblue so stale kot
okamnele iz davnih časov, duh življenja pa je bil izginil iz njih. Krščanstvo je vladalo nad 1000 let v Franciji, vladalo je in se vkoreninilo med ljudstvom in napravilo stalne mogočne oblike, ki so še potem se vzdržavale, ko je bil že odreševalni duh prognan iz družbenih naprav mest in gradov v gorske, selske koče.
Od Ludovika XIV. naprej je bila gnjiloba v družini in krivica in prevara, vse to zoper pravo vero, le na zunaj so te krivice odevali z nabožnim plaščem. Tako je bila vera odgovorna za vse hudo, in ni bilo težko upibati sovraštva do onih, ki so tako svetohlinsko se kazali — tako krivično ravnali.
Votle, prazne posode je napolnil puntarski duh in čutili so vsi, da je nevarnost velika.
Ti poslanci so se še obnašali po krščansko, a v srcu so že mnogoteri mislili pagansko.
Dne 4. maja so se zbrali vsi poslanci v cerkvi „Notre Dame", odkoder so šli v slovesnem sprevodu v cerkev sv. Ludovika, kjer je bil govor in velika sv. maša.
Mogočeu je bil vtis na neštevilno zbrano in gledajočo množico. Spredaj stopajo prevzetno kraljevski dvorni maršali, za njimi godba in za godbo 600 poslancev tretjega stanu, črno oblečenih. Gro-movito jih pozdravlja množica, poslanci pa stopajo zavestno, češ, v naših vrstah je Francija.
Večina teh je bila v Parizu še nepoznana, a tičalo je v njih nekaj neukrotnega. Tam pride grof Mirabeau, vseh pozornost vleče nii-se; velik je, mogočni črni lasje mu padajo po plečih, oči ognjevite, obraz strašan; kot lev je, ki čaka plena. Za vladarstvo ali pa za vislice je ta človek po mislih Chateaubrianda.
Tu stopa mladi, lepo, ukusno opravljeni Robes-pierre; nobeden ga še ne poznfi, in kdo more le slutiti, kaj tiči v tem boječem možu. Mirabeau ga zagleda in proroško pravi: „Iz tega moža utegne še kaj biti, ker on veruje sam ndse." Opisal pa ga je s temi besedami: „Takov je, ko mačka, ko je pila kis."
Za poslanci tretjega stanu so šli plemiči v krasnih opravah. Le vojvodo orleanskega in La-fayette-a pozdravljajo.
Za plemiči stopa dvesto župnikov v priprosti opravi in po godbi; od teh ločeni kot zadnji prihajajo škofje in prelatje.
Nadškof pariški nosi sv. Rešnje Telo pod ne-beBom in zadej gresta kralj in kraljica. Kralja ljudstvo pozdravlja; ko zagledajo kraljico, godrnjajo, ali pa kličejo: „Orleans ii jamais" („Orlean za zmiraj").
Tako so šli v cerkev z najboljšo nado, da je konec težav, da pride nova zlata doba. A prišlo je ' prej še veliko gorje.
LuksemburSka zbornica je enoglasno sklenila, da preneha regentstvo, ob enem pa se izreče zahvala vojvodi, ki je prišel pri žalostnih razmerah v deželo ter se je strogo ravnal po gêslu: „I maintiendrai". Osodi vojvodova in deželna sta odslej tesno spojeni. Zvečer dné 3. t. m. so meščani vojvodi priredili bakljado, predvčeraj pa se je vojvoda z dednim princem odpeljal. Na kolodvoru je narod navdušeno pozdravljal — bivšega regenta.
„France" pravi, da namerava francoska vlada še-le meseca septembra predložiti proračun zbornici ter splošnje volitve odložiti do prihodnjega leta. — Oportunski „National" je v velikih skrbeh, ker vedno trdijo boulangistiška glasila, da preiskava zoper Boulangerja ni imela dosedaj vspeha. ..Nobeden vdarec bi ne bil osodepolnejši za republiko", pravi list, ,,kakor ko bi se ponesrečila s tolikim ,pompom' pričeta politiška pravda. Občinstvo bi gotovo iz onemoglosti sodnikov na neomadeževano nedolžnost zatožencev, boulangistov, sklepalo, zoper katere niti senat ni mogel ničesa najti. Kolikor več truda si je prizadeval senat, da bi jih ugonobil, tem bolj bi se proslavljala nedolžnost zatožencev. Neprijetno bi bilo republikancem, ko bi morali izvedeti, da je bil ves trud devetoričnega odseka zastonj, in ko bi morali gledati, kakô je iz celega hriba zaplenjenih listin in preiskovalnih spisov izlezla majhna, smešna miška. Nasprotno pa si moramo misliti radost boulangistov in reakcijonarjev, ki bi bili oproščeni vsake skrbi ter bi za gotovo upali na zmago. Gotovo bi ostro šibali kaznjivo neprevidnost in okornost vlade."
Štirji odseki italijanske zbornice so se izrekli za, pet pa se jih je izjavilo zoper znani predlog Mussijev, da se sestavi parlamentarna enketa zoper vojno ministerstvo. Ker pa zadostuje že pritrditev treh odsekov, prečitati je dal predsednik v soboto ta predlog, o katerem bo pa zbornica glasovala še le v eni prihodnjih sej, ko bo poslanec Mussi poprej še ustno raztolmačil svoje predloge. Potem je predsednik naznanil, da hočeta poslanca Cavalliri in Pairs interpelovati ministerskega predsednika o izjavah na korist posvetni oblasti papeževi, katera so priredili razni katoliški shodi. Crispi je rekel, da bo odgovoril na to interpelacijo še le po interpelaciji o afriškem vprašanji.
„Indépendance Roumaine" pobija ,,Novoje Vremja", ki tako razlaga rumunsko ustavo, da mora biti prestolonaslflnik pravoslavne vere. član 82. pravi sicer, da se morajo otroci kraljevi vzrejati v vzhodno-pravoslavni veri, toda ravno ta član tudi določuje, da v slučaji, ko bi kralj ne imel moških otrok, preide prestol na kraljevega brata ali njegove otroke, potem pa prestolonaslednik ni navezan k pravoslavju. Koi-ečno pravi ,,Indep. Roum.", da je razlaganje rumunske ustave izključno stvar Ru-muncev. — Kraljica in prestolonaslednik bodeta šla koncem maja v Diisseldorf k poroki princa Viljema Hohenzollernskega ter bodeta tam ostala mesec dnij. Ko se bodeta povrnila, šel bo kralj v toplice v Graefenberg.
Patrijarh Ašikijan je iz Vana dobil poročilo, da so turške oblastnije vsled sumničene zarote k vstaji zaprle mnogo Armencev ter zaukazale preiskave armenskih cerkev in samostanov v provinciji. Iz Muša se javlja o novih zločinih Kurda Musse beja. Kurdsko čete so popolnoma obkolile Muš ter na vse mogoče načine nasilno postopajo zoper Armence.
Dné 3. t. m. poroča „Agenzia Štefani" iz Assaba : Sel grota Antonellija potrjuje, da je alte-sinski neguš dné 10. marca napadel utrdbe dervišev pri Metemmehu ter da je bil pri tem odbit in ranjen. Dné 12. marca so derviši zgrabili neguša ter popolnoma potolkli. V tej bitki so bili ubiti neguš, ras Area in ras Ailu. Ras Mihael je ubežal v Magdalo, ras Alula pa v Tigre. Kralj šoaški se je proglasil za abesinskega neguša ter potuje s svojo vojno čez Vallogallo proti Odui. Grof Antonelli je pri šoaškem kralju.
Izvirni dopisi.
Iz Trsta, 1. maja. (Liberalci laški; pravi prijatelj de I a vce v; 1 a šk o čas o p i s j e; o b č ni zbori.) [Konec.] Kako pišejo italijanski listi v .blaženi' kraljevini, lahko si mislimo po tem, če jih tudi ne beremo, da je tukajšnje deželno kot tiskovno sodišče na predlog državnega pravdništva obsodilo nič manj ko 26 raznih listov iz Rima, Benetk, Milana, Bolonjo, Napolja itd. o priliki Rudolfove smrti. — Med temi so bili še celo listi, ki imajo naslov „katoliški". — Vsi ti so bili obsojeni vsled razžaljenja udov cesarske hiše, ker so pisali tako ali podobno, kakor je omenil g. poslanec Ferjančič v državnem zboru.
Ob obletnici Oberdankove smrti 20. in sledeče dni decembra, ko so tudi v Trstu bombo in petarde pokale, pisali so zopet mnogi zakotni in veliki listi o Oberdanku in popisovali demonstracije, ki so se njemu v čast in spomin godile, tako, da je zopet moral državni pravdnik vmes poseči in so tiste dni policijski uradniki imeli mnogo opraviti, da so vse liste, iz onstran meje prihajajoče, prebrali. In zaradi prej navedenega vzroka, kakor tudi zaradi kaljenja
javnega miru in priznanja ali hvale dejanj, nasprotujočih postavi, — bilo je obsojenih samo že zadnje dni šest listov. Koliko pa jih je bilo poprej, kmalu po onih demonstracijah, pa ne morem povedati, ker takrat nisem tega čital.
Tilko je časopisje v Italiji. —
Mesec maj je posebno ugoden med drugim tudi za zbore velikim društvom. Tako bode v tem mesecu tukaj imela svoj občni zbor prihodnjo soboto zvečer tukajšnja slovanska čitalnica. Dne 15. in 16. maja bodo imeli svoj občni zbor tukaj v Trstu veliki izdelovalci in tovarnarji sladkorja za avstrijsko-ogersko državo. Tukajšnja trgovinska zbornica je poskrbela tudi zato, da se bogati gospodje tovarnarji ne bodo ravno dolgočasili, zato je napravila tudi po trudapolnem občnem zboru dolg spored zabav. — Gotovo bode med temi gospodi tudi veliko število Čehov in drugih Slovanov, tedaj bi bilo vsekako prav, da bi se tudi tukajšnja slovanska društva, njim na čelu „Čitalnica", nekoliko zanimala za nje.
Ravno tako bode tudi delniško plovno društvo „Lloyd" imelo svoj občni zbor in sicer tudi menda 15. maja. — Če bode tudi letos šlo vse tako gladko, kakor lansko leto, kdo ve? — Dobro bi pač bilo, da bi se delničarji ne brigali samo za svoje delnice, temveč tudi nekoliko za tiste, kateri one delnice takorekoč s svojimi žulji „skupaj spravijo", in ko bi oni tudi vendar malo administracijskemu odboru glodali na prste, kakor je že lani predlagal neki delničar, pa je žalibog s svojim predlogom propal.
Dnevne novice.
(Nova šolska postava.) Naučni minister je go-spodski zbornici in zbornici poslancev predložil predloge o premembi ljudsko-šolskih postav. Malo smo pričakovali od sedanjega naučnega ministerstva, a kar smo dočakali, ne more biti všeč nobeni des-niški stranki. Več o tem jutri.
(Slovesno črno sv. mašo) za pokojno cesarico Marijo Ano je danes ob 10. uri v stolni cerkvi daroval milostni g. stolni prošt dr. L. Klofutar namesto prevzvišenega g. knezoškofa, ki se danes zvečer vrnejo z Dunaja. Sv. maše so se vdeležili g. deželni predsednik in drugi načelniki državnih, deželnih in mestnih uradov z gg. uradniki.
(Z ljubljanskega Grada) odrinilo je danes 42 kaznjencev na delo na Koroško. Iz-med teh jih gré 12 nad Gor. Drauburg (Simerlachgraben 1600 m. nad morsko gladino), kjer bodo p.ostavili kolibo za stanovanje; čez 14 dni jih gré za njimi še 17 mož. Ostalih 30 mož se je odpeljalo v Steinfeld pri Lipi (Ivleebach-Lind), kjer so že lansko poletje in jesen bili na delu pri vrejevanji tamošnjih hudournikov. Predno so odpotovali, bili so v domači grajski cerkvi ob uri pri sv. maši ter so skupno opravili še kratko molitev za srečno pot in srečen začetek pri delu.
(Veteranskega kora ljubljanskega) deputacija je včeraj dopoludne izročila prelepo diplomo preč. gospodu kanoniku And. Zamejcu kot častnemu članu.
(Iz Belokranjske) se nam poroča: Za prihodnji deželni zbor imamo že dva kandidata. Jeden 8e je pred nekimi tedni potom svojega v Celji pri Rakuschu tiskanega programa predstavil občinskim in župnijskim uradom in nekaterim veljavnejšim n^ém črno-maljsko-metliškega okraja. — V najnovejšem času agitujejo že za drugega kandidata. Dotični agitatorji se niso iz zadnje deželno-zborske volitve ničesa naučili. Menda vendar ne bo prav imel mož, ki se je glede znanih gibčnih gospodov izrazil: „Oni iščejo le — sebe." — Temu dostavimo željo, naj si gospodje volilci izberô v vsakem oziru zanesljivega in neodvisnega kandidata.
(Osebne vesti.) Kakor se nam je že v soboto brzojavno poročalo, imenovan je naš rojak, vseuči-liški profesor v pokoji itd., g. dr. vitez Miklošič, tajnim cesarskim svetovalcem. — Davčni nadzornik v Pazinu, g. dr. Vladimir Globočnik, in g. dr. M. Ploj, koncipist pri finančni prokuraturi na Du-naji, prideljena sta finančnemu ministerstvu.
(Prvi čebelni roj) je dobil, kakor se nam poroča, čebelar Martin Kovačič v Mošnjah na Gorenjskem dne 2. maja.
(Osepnice) so se prikazale med otroci minoli teden v Vevčah pod Ljubljano. Doslej je jeden umrl, trijo so bolni.
(Iz Trsta) se nam poroča, da je v soboto ob 10. uri zjutraj zapustila novouarejena vojna ladija „Štefanija" ladijedelnico pri sv. Roku. Nova ladija
je pred novo luko napravila malo vajo, potem pa pozdravljaje Visoko gospo, katere nosi ime, odplula memo Miramara proti Pulju. Med tem je bila ce-saričinja-vdova ua ladjici „Hippos". — V 6oboto zvečer se je s kurirnim vlakom iz Miramara na Dunaj odpeljal princ Koburški. — Bolnega poštnega ravnatelja Biringerja bode v ravnateljstvu naraestoval poštni svetovalec Vovk.
(Nesreča.) Vlak gorenjske železnice, ki prihaja ob 5. uri popoludne v Ljubljano, je včeraj blizu prve stražnice od Medvod proti Ljubljani povozil moža, ki je nesrečno zašel na železniški tir.
(Visoka starost.) Občespoštovanemu županu g. Jos. Ko rb ar ju v Hrušici pod Ljubljano je pretečem petek umrla mati, stara b 1 i z o 9 2 let. Bila je še do zime primerno krepka ter imela do smrti dober spomin. Njenega pogreba včeraj popoludne vde-ležila se je, akoravno je dež lil, velika množica ljudstva iz bližnjih vasi in iz Ljubljane.
(Na državni železnici iz Trsta do Hrpelj) bode od 1. junija začel voziti nov vlak in sicer vsak dan ob 6. uri zvečer, dokler bode trajala poletniška doba.
(Novinstvo nemškega viteškega reda) so nastopili danes na Dunaji: Grof Henrik Ileussenstam m, c. kr. komornik in nadporočnik v 8. ulanskem polku ; grof Karol Kinsky, c. kr. poročnik v 10. topni-čarskem polku, sin dež. maršala spodnje-avstrijskega; in grof Kuenberg, c. kr. namestniški tajnik v Lincu. Deželni komtur je sedel v belem plašči z raznimi križi na vzvišenem mestu. Med sv. mašo, katero je daroval župnik in učitelj novincev, prečast. g. Fr. Jančar, prejeli so kandidatje sv. obhajilo.
(Železnična postaja na Opčinah.) Tržaški občinski svet je prosil ravnateljstvo južne železnice, da se osebni vlaki ustavljajo med postajama Sežano in Prosekom. V tej zadevi je bila na Opčinah že posebna komisija, da določi kraj postajališča.
(Umrlo) je v Ljubljani od 28. aprila do 4. maja 21 oseb, in sicer 11 moškega in 10 ženskega spola, med temi 5 v deželni bolnišnici, 3 v otroški bolnišnici, 1 v prisilni delavnici. — Rojenih je bilo ravno v tistem času 21 otrok, in sicer 13 moškega in S ženskega spola.
(Telefonska zveza) med Reko in Trstom bode v kratkem odprta.
(Spričevalo poštenosti.) 0. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu je te dni razposlalo vabila v italijanskem in nemškem jeziku, da bi mu občinstvo pomagalo zaslediti tatove, ki so ukradli 50.000 gold. Kakor se vidi, je si. c. kr. poštno ravnateljstvo prepričano, da Slovani niso ukradli onega denarja.
(Deželnih volitev v Istri) vdeležila se bode letos prvikrat resno in z vsemi silami tudi narodna stranka. Narodni prvaki po deželi naj bi se že zdaj posvetovali o zanesljivih volilnih možeh, od katerih je odvisna volitev.
(V morske kopeli) v Gradeži pošlje dotični zavod, kateremu je načelnik Fr. grof Coronini, tudi letos 40 otrok iz Gorice in goriške dežele popolnoma brezplačno. Prošnje naj se pošiljajo dotičnemu odboru do 31. maja, in sicer za otroke iz Gorice po mestnem magistratu, za druge kraje po okrajnem glavarstvu. Otroci ne smejo biti manj ko 6, in ne več ko 14 let stari.
Raznoterosti.
—	Stanje pravnih kandidatov. Po poročilu c. kr. pravosodnjega ministerstva je napravilo minolo leto 177 kandidatov sodniško-službeno izkušnjo ; 8 jih je propalo. Odvetniški izpit je napravilo 172 kandidatov, 18 jih ni imeio vspeha. Za nota-rijat se je oglasilo 55 kandidatov, izmed katerih niso prestali izkušnje štirje. Vsega skupaj so delali izpit 404 kandidatje, in sicer so jih napravili z izvrstnim vspehom v 25, s prav dobrim vspehom v 120, z dobrim vspehom v 229 slučajih, 30 kandidatov pa je propalo.
—	Iz Sibinja se dne 2. t. m. brzojavno poroča: „Danes dopoludne je imel 31. pešpolk na gar-nuijskem streljišči strelne vaje z Mannlicherjevo puško. Druga stotnija 23. lovskega bataljona se je za streljiščem, toda skoro štiri kilometre oddaljeno, vežbala v raztresenem bojnem načinu. Pri tem je nekega lovea, imenom Moldavana, ubila kroglja, ki je došla od streljišča. Kroglja ga je zadela zadej T glavo ter je bil nesrečnež takoj mrtev."
—	Č u d n a n ar a v n a p r i k a z e n. V Aitkenu, Minnesota, je postalo dne 2. aprila popoludne ob 4. uri 45 minut tako temno, da so morali v pro-dajalhicah luč prižgati. Potem je padel sneg, ki je bil popolnoma črn. V šestih delih snega je bil eden del črne prsti. Ozračje je bilo mej tem čudno sive barve ter so na nekaterih krajih našli cele kepo ledu in peska.
— Ko so beneški poslauci v običajni obliki Maksimilijanu I. napovedali vojsko: „Mi 6ovet in celi narod beneški napovedujemo ,Maksi-miliamr vojsko" itd., zasmejal se je cesar prisrčno ter rekel: .Da, da, le pojte ter bijte vojsko ravno tako norčavo, kakor ste mi jo napovedali."
Telegrami.
Dunaj, 0. maja. Skupna ministerska posvetovanja so se včeraj končala. Weokerlo se jo v Budimpešto povrnil sinoči, Tisza bo tje odpotoval danes popoludne, ker ga bo prej sprejel cesar in se bo posvetoval s Kalnokvjem.
Pariz, 5. maja. Zoper predsednika republike so jo danes izvršil napad. Neki Perry, mornarični magaziner, jo ustrelil na Carnota, ki pa ni bil zadet. Perryja so zgrabili, ter so jo izjavil, da ni hotel nikogar usmrtiti, marveč le pozornost vzbuditi na-so zaradi prestanih krivionostij.
Pariz, 5. maja, zvečer. Pri velikem shodu oblastnij in zastopov v versailleškem gradu je senatni predsednik nagovoril Carnota, na-glašajoč pomen revolucije leta 1789. Carnot je v odgovoru povdarjal zasluge revolucijo za Francijo in človeštvo. Francija ne pozna oblasti posameznikov, marveč le ono od zastopnikov narodovih sklenjene postave. Carnot so je povrnil v Pariz srčno pozdravljali od naroda.
Pariz, 6. maja. Versailleški škof je nagovoril Carnota; konstatoval je, da jo duhovščina leta 1789 vzlic preganjanju dokazovala rodoljubno zatajevanje in vztrajnost v veri. Isti čuti navdajajo danes duhovništvo, ki nikdar ne loči cerkve ocl države niti v mišljenju, niti v molitvah. Duhovščina spoštovanjem pozdravlja zastopnika narodne veljave ter mu čestita, da je srečno ušel morilčevi kroglji.
Benetke, 5. maja. Dva vlaka, ki sta peljala 800 beneških romarjev v Rim, so na postajah Lavezzola, Voltana, Cesenatico in Alfonsine s kamenji napadli. Skoro vsa okna so pobili ter so vozovi močno poškodovani. Sedemindvajset romarjev jo težko ali lahko ranjenih. Preiskava se jo pričela.
Umrli so:
3. maja. Frančiška Furlan, ključarjeva hči, 4 leta, Poljanski nasip 14, vsled vnetice črev.
V bolnišnici :
28. aprila. Marija Selan, kajžarjeva hči, 2 mes., jetika.
Vremensko sporočilo.
c i
CL
C-
Gas
Stanje
opazovanja
zrakomora v mm
toplomera po Celziju
7. U. zjut. 2. u. pop.
! 0. u. zveč.
737-0 7347 7349
112 21-4
15-8
Veter
Vreme
brezv. si. vzh.
oblačno del. jasno
®
C = S o«s a cs
C
o-oo

I 7. u. zjut. I 5 2. u. pop.l 9. u. zveč.
734« 732 2 733-6
15-C 23-4 130
si. zap. sr. zap. brezv.
oblačno del. jasno oulačno
7-00 dež
Srednja temperatura obeh dni 10-1° in 17-3°C., za 4 3° 5-4° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 6. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)
Srebrna
5%
5%
100
16 %
avstr. zlata renta, davka prosta
85 gl. 80 „ 110 „
Papirna renta, davka prosta......100
Akcije avstr.-ogerske banke......901
Kreditne akcije ..........299
London.............118
Srebro .............—
Francoski napoleond..................9
Cesarski cekini ....................5
Nemške marke ..........57
90	kr.
20	„
15	„
95	„
n
75 „ 65 „
40'/,"
63 „ „
O g I a m.
Za bogoslovno hišo (semenišče)
se išče kuharica
poštenega vedenja, z dobrimi spričevali, stara okoli štirideset let. — Osebe, ki žele sprejeti to službo, oglasijo naj se pismeno pri „Ravnateljstvu bogoslovja" (semenišča) v Sen ju (Zengg), hrvatsko Primorje. (3_3)
priporoča raznovrstne
vizitnice "M
po nizki ceni. 2HSSBSHSHSHHSH5STHSH5HSHH5^

Od (i kovan: 1873, 1881.

Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na Dimaji VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik FrailC Itnu lilHT.
Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi

—KH
Odlikovan: 1873, 1881.
Tujci.
2. in 3. maja.
Pri Btali&u: F. Schönauer, inženir, iz Gradca. — Guttman, tovarnar, z Dunaja. — Kolin iz Prage.
Pri Slona : dr. A iloman, s soprogo, iz Trebnjega. — Oroslav Müller iz Gradca. — Gruch, trgovec, iz Linea — Seiinger, potovalec, z Dunaja.
—	Mossman, Promraton, Sruh in Fries, trgovci, z Dunaja. — Rudolf Steinborger, trgovec, z Ogerskega. — Wukassinovieh, inženir, s soprogo, z Dunaja.
—	dr. Aleks. Hudovernik z Dunaja. — üudolf Bauer, Tausig, Töpfer, Müller, Lüwy in Franc B auner, trgovci, z Dunaja.
Tri Južnem kolodvoru : Vidmar iz Bilj. — Kieftser, trgovec, s Koroškega.
seeeeeeck
\ Akvarelne barve /K
mokro in suhe.
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
grtrojjiiatili barv, firneža in laka~w
4
I^jlll>ljflHÍ.
^ r
Pisarna in zaloga: iSolKlii drevored «i (semeniščno poslopje) «L	Filijala: Slonovo ulico lO-ly
It
1 U..
I
i a
iS »
Ii
rg
je). <1 =
3 -
ta
priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, likni-jcin kakor sploh p. 11. občinstvu svoje priznano izvrstno izdelke ter pošilja na zahtevanje eenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušioah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje.
J Kupovdlcem večjih množin * t	prednostne cene.
I	'S	< slikarske patrone.
Perstene, mineralne in kemične barve.
4 Vse vrste slikarskih in 4 likarskih čopičev in
$
Št. 298-1.
Razpis
(3-3)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Hirata Eberl, *
Izdelovalca oljnatih barv, lirnežev, lakov X y	In napisoT.	Jf
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
X M^j ■■ R>lj»n», X
X « Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino dolo in najnižje cene.	^^
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ^ l&neneiu oljnatem firneži najfineje naribane in boliše ^ JJ nego vse te vrste v prodajalnah.
^ DV Cenike 11» zalit<"vanj<;. ^g ^ Izdajatelj: Matija Kolar.
služI) 37 okrožnih zdravnikov na Kranjskem.
Na podlagi deželnega zakona za Kranjsko z dne 24. aprila 1. 1888, št. 12, s katerim se uravnava zdravstvena služba v občinah po deželi, razpisuje se
službe okrožnih zdravnikov,
katerih je	a) 7 I. razreda z letno plačo 800 gold.;
h) 15 II. razreda z letno plačo 700 gold.; c) 15 III. razreda z letno plačo 600 gold.;
Zdravniki I. razreda bodo v naslednje imenovanih zdravstvenih okrožjih: v Bohinjski Bistrici, v Kranjski Gori, v Ložu, v Kočevski Reki, v Črnomlji, v Šmariji in v Železnikih. Zdravniki II. razreda nastavljeni bodo v zdravstvenih okrožjih: Cerklje, Cerknica, Idrija, Ilirska Bistrica, Senožeče, Vipava, Planina, Velike Lašče, Trebnje, Žužemberk, Mokronog, Kostanjevica, Kaka, Metlika, Zatičina (Št. Viti). Zdravniki III. razreda bodo pa nastavljeni v naslednjo imenovanih zdravstvenih okrožjih: v Kranji, v Škofji Loki, v Tržiču, v Radovljici, na Bledu, v Postojini, na Vrhniki, v Ljubljani, v Kamniku, na Brdu, v Litiji, v Ru-dolfovem, v Kočevji, v Ribnici in v Radečah.
Razun zistemizovanih letnih plač dobivajo stalno nameščeni okrožni zdravniki I., II. in III. razreda po dve v plačo vštevni starostni dokladi po 50 gold., vselej po dopolnjeni petletni službeni dobi, ter imajo tudi pravico do pokojninskih in preskrbninskih užitkov za-se in za svojce. Vrhu tega gre okrožnim zdravnikom za službeno poti v službenem okolišču nad 4 kilometre daleč ocl stanovišča primerna odškodnina; za zdravniška opravila v stvareh državne upravo imajo okrožni zdravniki pravico do pristojbin iz državnega zaklada. — Službeno dolžnosti okrožnih zdravnikov so objavljeno v deželne vlade razglasili! z dne 16. marca 1889, št. 647/pr., razglašenem v deželnem zakoniku dne apr. 1. 1889, št. 8.
Prošnjiki za službo okrožnih zdravnikov katerega si bodi razreda imajo svoje prošnje
<!<> 31. maja 1*H<>
s potrebnimi dokumenti pri deželnem odboru kranjskem vložiti ter dokazati doktorat vsoga zdravilstva, oziroma doktorat medicino, svojo starost, telesno zdravje, neomadoževano življenje, avstrijsko državljanstvo, svojo dosedanjo službo ali opravilo, zmožnost nemškega in slovenskega ali kakega sorodnega slovanskega, posebno hrvatsko-srbskega jezika, in v prošnjah imenovati kraj, oziroma kraje, kamor bi radi v službo prišli.
V	službe okrožnih zdravnikov nastavljajo se tudi diplomovani ranooelniki z najnižjo plačo 400 gold., kateri so zdaj na Kranjskem nameščeni kot okrajni rano-cclniki, ako se za službo oglasijo in svojo sposobnost za daljno službovanje dokažejo. Nastavljajo se pa le začasno in brez pravice do pokojnine.
V	Ljubljani, dno 22. aprila 1889.
Deželni odbor vojvod in c Kranjske.