. III * -m U 12. 1L)4 GLASILO OBČANOV ŠTEVILKA 9 - LETO OKTOBER 1979 BESEDA SAMOPRISPEVEK Kljub obilici aktualnih dogodkov, ki prevevajo naš vsak dan, je skoraj nujno, da tokrat v tej rubriki pišem o samoprispevku, saj je to letos nedvomno naša največja družbenogospodarska akcija. Gre za 28 starih milijard dinarjev, ki jih kanimo zbrati v petih oziroma sedmih letih, in s tem denarjem zgraditi nekaj novih šol, vrtcev in kulturnih ter športnih objektov. Seveda to ni majhen denar. Pa tudi program gradenj ni majhen. Tako smelega programa v naši občini doslej gotovo še nismo imeli. Vsaj s sredstvi samoprispevka ne. To pa pomeni, da bomo z realizacijo programa postali mnogo bolj bogati, mnogo bolj razviti in zaradi tega tudi mnogo srečnejši. Od tod tudi geslo našega samoprispevka „Ustvarjamo za svojo srečo. "Za svojo srečo in za srečo drugih, ki prihajajo za nami. Za srečo naših sinov in hčera in za srečo naših vnukov in vnučic. Vsi ti pričakujejo naš ZA. ZA, za nas in za njih, za našo skupnost, za srečo. Zato bi imeli hudo težko vest, če ne bi bili za ta ZA, ki je pretežno namenjen tistim, ki jih imamo najrajši. Ti najdražji od nas pričakujejo ZA, saj bomo tudi s tem dokazali, da jih imamo radi in da jim želimo vse najlepše in najboljše. Doslej smo se v odločitvah za samoprispevke vedno dobro izkazali. S tem smo potrjevali našo visoko zavest in pripadnost, dokazovali, da smo osveščeni občani in delovni ljudje ter pametni in preudarni gospodarji. Da ne mislimo samo na danes, ampak tudi na jutrišnji in poju trišn ji dan. Da mislimo tudi za 10,20 in še več let naprej. To so torej naložbe, ki bodo dolga leta služile svojemu namenu in brez katerih bi bila naša prihodnost glede splošnega napredka hudo vprašljiva. Gre še za nekaj. Investicije, zlasti v negospodarske objekte pri nas čedalje bolj omejujemo. Zaradi še vedno pretiranega bohotenja teh intesticij lahko v prihodnje pričakujemo še ostrejše ukrepe, predvsem glede pridobivanja kreditov, brez katerih pa si gradnje skoraj ne moremo predstavljati. Zato je tudi zaradi tega dejstva izredno pomembno, kako se bomo odločali 11. novembra, če bomo ta vlak zamudili, kot pravimo, naslednji še ne bo tako kmalu pripeljal. Tega pa si vendar ne želimo! Želimo si čim boljšega standarda, saj so šole, vrtci in objekti za kulturo, telesno kulturo in zdravstvo, ki smo jih opredelili s programom samoprispevka nujno potrebni. Če ne bomo 11. novembra dali za njih svojega ZA, bo veliko vprašanje, kdaj jih bomo sploh imeli. OBETAJO Izvršni svet SO Litija je Republiški skupnosti za ceste posredoval predlog za ureditev republiških cest na območju naše občine, ki naj bi jih Republiška skupnost za ceste vključila v plan za obdobje 1980-85. Predlog je naslednji: 1. V letu 1980 urediti cesto Litija—Gabrovka 2. Razširitev cestišča od Storovja do Moravč (KS Gabrovka) 3. Ureditev ceste Šmartno — Reka Gozd 4. Modernizacija ceste Ljubljana — Litija in sicer: — ojačitev cestišča Seno-žeti - Ribče — modernizacija ceste I ' Ribče - Hotič — razširitev ožin in odprava drugih črnih točk na odseku Hotič-Litija — ojačitev cestišča Litija — Zagorje 5. Modernizacija ceste Bogenšperk— Temenica 6. Nadaljevanje gradnje Zasavske ceste po novi trasi Hotič-Litija OB DNEVU MR TVIH Prvega novembra se s tiho hvaležnostjo v srcu in globokim spoštovanjem spominjamo vseh tistih, ki jih ni več, vseh tistih, ki živijo le v našem spominu Z najglobljim spoštovanjem se spominjamo in obiskujemo tihe gomile tistih, ki so (lah svoja mlada življenja za to, da mi /ivimo svobodno in srečno Preveč je sve tli h nei/brisanih imen, dragih našemu srcu, da bi jih mogli vse imenovati, tu so borci, ki so do zadnjega diha opravljali svojo dolžnost in junaške prsi s prezirom nastavljali smrti, v obrambo svoje domovine Tu so obsojenci in talci, ki jih je sovražnik pobil iz maščevanja kei ni mogel /lomiti našega odpora Tu so, ki so pregnani z rodne zemlje umrli v ječah, v internaciji, v .izgnanstvu I u sp slednjič tisti ki so po vaseh in mestih padli kot žrtve so vraznikovega nasilja / zemlje in iz zraka Mnogo j 11 * je z.i katerij ne vemo imen niti iiiiiii ni znani), k|r so njihovi grobovi Vemo pa z,i njihovo skupni) ime /HTVE1 Vs'i ti so navi boici naši |iin.iki ki so najdtaz|e. kat sii imeli svinje /ivl|eh|e darovali za nas, /.i našo bodočnost" z,i svetle cilje" našega bo|,i " svobodo bi .itstvo m enotnost ' Teh zitev nismo m ne smemo pozabiti Samotne grobove talcev, partizanov, aktivi stov mladih in starih bojevnikov, otrok, mla dim,ev, rop/, deklet in mater, starcev in stark obdajmo z l|iibeznijo. okrasimo |ih s cvetjem, ne samo zdaj na dan mrtvih, leta in dan naj bodo predmet nase pozornosti. To zahteva od nas čut hvaležnosti m spoštovanja. Ob grobo vih jim vedno /nova obljubljeno in z dejanji tudi dokazujemo, da nadaljujemo in bonu nadaljevali njihovo začeto delo, saj jim s tem postavljamo največji in najveličastnejši spomenik O ht.itji IIH'll Ihltli ] i i Ml:. ..|. skupni |i 11,is ki oh v 11111 ji1 i u mu 'i nI sinit o m 11 /ivljrn|i' i m NA STRANEH 4, 5, 6 in 7: KAJ SMO ZGRADILI IZ SAMOPRISPEVKA KAJ MISLIJO DELOVNI LJUDJE O TRETJEM SAMOPRISPEVKU VSE O TRETJEM SAMOPRISPEVKU OBRAMBA BENA IŠČITAV KRAJEVNI NIČ : ■ mm mm mm NAS NE SME PRESENETITI Statut krajevne skupnosti v dveh poglavjih od 64. do 81. člena podrobno urejuje ti dve izredno pomembni področji družbenopolitične dejavnosti v krajevni skupnosti. 64. čl. STATUTA KS DOLOČA: OBRAMBA DOMOVINE JE PRA VICA IN DOLŽNOST DELOVNEGA ČLOVEKA IN OBČANA. 310. čl. USTAVE SR SLOVENIJE pa to opredeljuje tako: Varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva, enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, družbene lastnine in premoženja, ter zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti občanov in nadaljnjega družbenega razvoja je kot DRUŽBENA SAMOZAŠČITA PRAVICA IN DOLŽNOST OBČANOV, ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI, DRUŽBENOPOLITIČNIH IN DRUGIH DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV TER DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI. 311. čl. USTAVE SR SLOVENIJE dalje določa: Delovni ljudje in občani in drugi nosilci družbene samozaščite oblikujejo zavest o varovanju temeljnih vrednost socialističnega družbenega sistema, zasnovanega na samoupravnem položaju delovnega človeka in na drugih dosežkih revolucije ter na patriotizmu razvijajo varnostno kulturo, preprečujejo in odkrivajo družbeno negativna in škodljiva dejanja, se seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja, skrbijo za vzgojo, krepijo odgovornost in v samoupravnih aktih določajo na temelju ustave in zakonov pravilna ravnanja ter organizirane oblike samozaščite. Iz teh ustavnih načel izhajajo tudi naloge krajevne skupnosti, da - ureja, usklajuje, organizira in sprejema obrambni načrt; — usmerja obrabne priprave, organizira obrambno vzgojo delovnih ljudi in občanov, - ob neposredni vojni nevarnosti izvaja predpisane ukrepe pripravljenosti — ob napadu na državno organizira in vodi splošni ljudski odpor na svojem območju; — z delovnimi ljudmi in občani iz sosednjih krajevnih skupnosti se samoupravno dogovarjamo in povezujemo za opravljanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena, da bi se s tem zagotovile boljše obrambne priprave oziroma vodenje odpora proti sovražniku. KATERI ORGAN V KRAJEVNI SKUPNOSTI JE ODGOVOREN ZA IZVAJANJE OBRAMBNIH PRIPRAV? Za izvajanje obrambnih priprav je odgovoren SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI! Za izvajanje teh nalog pa ustanovi: - Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; — Štab za teritorialno obrambo in — Štab za civilno zaščito. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV S PODROČJA LJUDSKE OBRAMBE - V KRAJEVNI SKUPNOSTI: - skrbijo za idejno politično in obrambno vzgojo ter pripravljenost; — določajo obrambni načrt krajevne skupnosti in ga usklajujejo z obrambnim načrtom občine; - oblikujejo, oborožujejo, opremljajo in strokovno usposabljajo enote teritorialne obrambe in izvajajo druge priprave za vodenje oboroženega boja; - organizirajo in pripravljajo štabe in enote civilne zaščite ter skrbijo za izvajanje ukrepov samozaščite ob vojnih akcijah; ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah; - organizirajo zbiranje podatkov, ki so potrebni za ljudsko obrambo; - pripravljajo materialno osnovo za preskrbo prebivalstva; enot oboroženih sil in drugih struktur ljudske obrambe v vojni; — sodelujejo pri pripravah za obdelovanje kmetijskih površin in pri vzdrževanju naravnih in drugih virov vode za preskrbo prebivalstva; - pripravljajo in skrbijo za nastanitev naših enot oboroženih sil, umaknjenih obratov organizacij združenega dela, šol, vzgojno-varstvenih zavodov, zdravstvenih postaj in bolnišnic ter z ogroženih območij evakuiranega prebivalstva in beguncev; — organizirajo informativno propagandno delo in obveščanje prebivalstva; — organizirajo in izvajajo druge naloge v pripravah krajevne skupnosti na splošni ljudski odpor in naloge obrambnih načrtov širše družbenopolitične skupnosti. S.P. MODERNIZACIJA PROIZVODNJE VIAK IAK je modernizirala še dve peči. Pravzaprav gre za plinifikacijo dveh malih peči, ki obratujeta tako, da jih kurijo z zemeljskim plinom, medtem ko tretjo malo peč pravkar rekonstruirajo. Smotrnost modernizacije je že dala rezultate, saj sedaj dve mali peči za žganje apna dajeta več apna kot prej vse tri, ko so jih kurili s premogom. Levji delež pri rekonstrukciji malih peči so opravili domači strokovnjaki. PRIKLJUČEK V JEVNICI. PODHOD V KRESNICAH Skoraj hkrati se je pričela izgradnja priključka iz Jevnice na Zasavsko cesto v Senožetih in izgradnja podhoda pod železniško progo v Kresnicah. Dva težka problema dveh velikih krajevnih skupnosti bosta kmalu rešena. Zaradi pičlih sredstev se pri obeh projektih izvaja najmanjša možna in tehnično še upravičena gradnja. Podhod v Kresnicah bo predvidoma dograjen v začetku prihodnjega leta ali prej, medtem ko bo izgradnja priključka končana v oktobru letos. Priključek v Senožetih je zastavljen tako, da se more takoj ali kadarkoli, odvisno od sredstev in investitorja, izgraditi oz. dograditi podvoz ter drugi deli priključka. Investitor te bodoče gradnje pa mora biti le Republiška skupnost za ceste. Morda pa bo leto delo vključeno v srednjeročni plan 1981-85? MODERNIZACIJA MESARIJE Modernizacija Mesarije in prekajevalnice v Šmartnem pri Litiji lepo napreduje. Postavlja se samo vprašanje, ali bo končana v letošnjem letu ali ne. Smotrnost modernizacije naše Mesarije se je že večkrat pokazala. Samo spomnimo se situacije, ko je bilo preveč živine in so kooperanti naših zadrug lažje prodali višek proizvodnje kot bi ga sicer; ali pa druge skrajne situacije, ko je bila ob splošnem pomanjkanju mesa preskrba in izbira mesa v Litiji boljša kot v večini slovenskih mest. Z modernizacijo, ki jo je treba dokončati, pa skrbi za Mesarijo še zdaleč ni konec. Koliko je pri tem problemov, vedo najbolj tisti, ki na tem delajo in so odgovorni za svoje delo. ASFALTNA OBLOGA NA MOSTU V KRESNICAH Zaradi prevelikih obremenitev je gornja plast kresniškega mostu popolnoma uničena. Po zadnjih informacijah od predstavnikov IAK, ki je največji uporabnik mostu, je v planu skorajšnja obnovitev mostu — prevleka z gumirano plastjo asfalta. Delo bo opravljeno v oktobru letos. IZ PREDILNICE V mesecu septembru so v Predilnici Litija izgotovili 37 ef. t. bombažne preje iz umetnih vlaken b. t. in 193 ef. t. preje iz sintetičnih vlaken. Delež izgo-tovljene proizvodnje v mesecu septembru znaša v izgotovljeni proizvodnji prvih devetih mesecev letošnjega leta pri bombažni preji česani 15,7 %, bombažni preji mikani 11,0%, preji iz umetnih vlaken b. t. 7,7% in preji iz sintetičnih vlaken 10,5 %. Iz primerjave podatkov ugotovimo, da se je delež izgo-tovljene proizvodnje v mesecu septembru, z ozirom na mesec avgust povečal pri bombažni preji česani za 19,4%, pri bombažni preji mikani za 1,5%, pri bombažni preji iz umetnih vlaken kar za 71,4%, medtem ko se je pri bombažni preji iz sintetičnih vkaltn zmanjšal za 4,9 %. Za proizvodnjo teh proizvodov je bilo porabljeno 1793 MWh el. energije in 686 ton surovin (celulozna vlakna, bombažna vlakna itd.). Konec meseca septembra je bilo zaposlenih v tej oranizaciji 1166 delavcev, ki ugotavljajo, da je preskrba z domaČimi surovinami in materiali slabša kot z uvoznimi. IZ TOZD MIZARSTVO LIL V Lesni industriji TOZD Mizarstvo so izdelali v prvih osmih mesecih letošnjega leta 174.854 kosov kuhinjskega pohištva v elementih, 247 kosov vratnih kril in 2.959 m3 drugih stavbnih elementov; od tega pa odpade na mesec avgust 5,9% kuhinjskega pohištva v elementih, 10,9% vratnih kril in 10,9% drugih stavbnih elementov. Podatki kažejo, da je proizvodnja v mesecu avgustu manjša od povprečja v prejšnjih mesecih letošnjega leta. Za proizvodnjo v mesecu avgustu so porabili 542 m3 raznega žaganega lesa, 3 m plemenitega furnirja, 3 m vezanih plošč, 1 t sintetičnega lepila ter 77 MvVh električne energije. Ob koncu meseca avgusta je bilo v tej TOZD zaposlenih 162 delavcev in kot pravijo, zaenkrat nimajo težav s preskrbo surovin. A. Repina POJASNILO! ZAKAJ NI PREMOGA? Mercator Ljubljana TOZD Golovec oskrbuje na področju Litije potrošnike tudi s premogom, in sicer poslovna enota Manica Litija in poslovna enota TRG Šmartno pri Litiji. / Ker zadnja leta potrošnja premoga zelo raste, ne moremo v celoti zadovoljiti vseh potrošnikov. Iz podatkov nekaj let je razvidno, da so potrošniki kupovali od 500 kg do ca 2000 kg premoga za sezono ogrevanja, zadnja leta pa že manj kot 2000 kg malokdo kupi, saj je z novogradnjami in dvigom življenjskega standarda potrošnja premoga zelo porasla, saj gospodinjstvo z induvidualno hišo porabi za sezono ogrevanja cca 7 ton premoga. Iz razgovorov s predstavniki rudnika REK Zasavje, s katerim imamo sklenjeno pogodbo za dobavo premoga pa lahko rečemo, da se stanje s preskrbo ne bo izboljšalo. Če posredujemo podatek za leto 1979, smo za ŠOLI STA S 1. oktobrom 1979 je prenehala z delom osnovna šola Milan Borišek Litija. Kot enota s prilagojenim programom za izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, deluje sedaj v okviru osnovne šole Dušan Kveder Tomaž Litija. Predmet poslovanja le-te se je tako razširil še na izobraže- navedeni poslovni enoti rudniku sporočili dejanske potrebe premoga, in sicer: 2700 ton kosov, 4300 ton kock in 750 ton oreha. — skupaj 7750 ton, odobrenega pa smo dobili 800 ton kosov, 600 ton kock in 750 ton oreha,— skupaj 2150 ton. Poleg tega smo sklenili tudi pogodbo za dobavo premoga iz bosanskih rudnikov s Kurivo-prodajo Ljubljana, in sicer za 1090 ton kock in 150 ton kosov, vendar tudi tu nismo dobiti vseh pogodbenih količin, čeprav je bila pogodbena količina odobrena v celoti. Poleg tega pa smo v avgustu dobili ponudbo za prodajo premoga iz rudnika Velenje, za katerega smo navdušili potrošnike za nakup, čeprav je slabše kvalitete (leseni), vendar tudi od tu količin za september nismo dobili. Zato se sami sprašujemo, kako preskrbeti potrošnikom vpisanih še 3000 ton premoga. ker ga že v poletnih mesecih nismo dobili niti pogodbenih količin, ne pa sedaj, ko je zima pred vrati. Tako slepo obljubljamo potrošnikom, da bodo premog dobili, ko ga bo nam rudnik dobavil, vendar kdaj tolikšno količino, ko pa je situacija v proizvodnji čedalje slabša. Tudi situacija za leto 1960 ne izgleda nič boljše, saj poraba vedno raste, dobava pa celo upada. vanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Prednost te integracije so delavci obeh šol ugotovili z elaboratom o družbeno-ekonomski upravičenosti. Soglasje k integraciji je dala tudi skupščina občine Litija, ustanoviteljica obeh zavodov, poleg te pa so dali pozitivno mnenje Izobraževalna skup- nost Litija, Zavod SRS za šolstvo organizacijska enota Ljubljana in Pedagoški institut pri Univerzi v Ljubljani. Z novo obliko organiziranja je zagotovljen nemoten razvoj dejavnosti neoziraje na upadanje števila kategoriziranih otrok. K. L. Na tam izviru so bile opravljane meritve, ki so pokazale, da bo vode tu dovolj in da je tudi dobra Od naslednjega leta naprej nam bo voda iz pip tekla brez neprijetnih prekinitev. (Foto: GO) V SPOMIN BORIS ČOPAR Bul Is C opat Konec pre|sn|ega me secd smo se poslovili od Borisa Coparja, Ki ga |e kruta smrt iztrgala iz nase st-dine Sredi n.i|hol| ustvai ialn .'ga dela koinai il''Vt|.lštn idesi't let star |e i idsel od r i .is in /a seli' >| pustil veliko praznini1 Bo* is Cppar |i- hit loma "'; I m > 1)1 |ane K\> • (v • 'di is • i v lelavsk- diu/in m >■1 ,m v.il v napredni a>1 m, delo \ ji i p' vi hi i 111* 'i| i ' i*|i • idno lijegvi boja s.ij mu v okupirani Ljubljani ob nenehnem preganjanju ni bilo lahko V Litijo je prišel pred 20. leti in sicer v tedanji Gozdni obrat. Kot gozdarski tehnik, predvsem pa kot neumoren in predan družbenopolitični delavec se je tudi v naši občim uspešno vključil v družbe nopolitično delo. Dvajset let je bil nenehno v akci iah. Tako v delovni organi zaciji, kot izven nje V Gozdnem obratu je dolga leta vodil osnovno organi zacijo sindikata in deloval v samoupravnih organih in raznih delovnih telesih V okviru nase občine je delal kot podpredsednik občin skega odbora ZRVS, lani pa je bi izvoljen ?a pod predsednika bora krajev mh skupin Če I) le.I, SO Litija naštevati vsa ..Is ipi u / ,1, , ,,i elljt*! i;' spil ..... I. I.ivi'c i" >b< an u ■ ■ ■ 111 u i pti'ud.i .. -\. 1 ,' .., liani'- ji.' . ik i iki i je v k.ih 11 {i .odeloval Kot aktivist pn političnih akci iah ob volitvah, referendu mih in drugih pomembnih akcijah za našo občino je bil vedno v prvi vrsti. Predan, požrtvovalen in zavzet. Ljudje so ga imeli zares radi. Za vsakogar je vedno našel pravo besedo, vsakomur je znal ustreči in pomagati. Res, veliko smo izgubili. Vsak dan od njegove prerane smrti se ga spominjamo. Se posebno zato, ker bi tudi sedaj pred našim III občinskih referendumom Boris Čopar aktivno sodeloval m po magal graditi nas lepši ju trišnji dan, tako, kot je to delal v vsem svojem življe nju. Letošnje prihajajo! •• jeseni Boris (J<>|>s(,il hi v Borisa Copaija /a ', vedno Delovni ljiid|e in ob' ani nase ob iiiie pa se ga bomo tudi vedno spo minjali kot požrtvovalnega m delovnega človeka ter neumornega in zavzetega družbenopolitičnega delav T. Brtlej ODA IZ REKA PRIPRAVE NA INVESTICIJO NOVEGA ZAJETJA VODOVODA ZA LITIJO IN ŠMARTNO Samoupravna komunalna skupnost je kpt bodoči investitor že pristopila k naslednjim pripravljalnim delom: — naročila predlokacijsko dokumentacijo — naročila lokacijsko dokumentacijo — izvedla potrebni izkop na področju zajetja v Reka Gozdu za potrebe geoloških raziskav — pristopila k pridobivanju odstopnih izjav za prekop, ki bo izveden pri gradnji cevovoda — dogovorila se s projektantsko organizacijo, da takoj po izdaji lokacijske odločbe izdela projekte zajetja in cevovoda. Novo zajetje bo zagotavljalo nemoteno oskrbo s pitno vodo, saj je po večkratnih meritvah vode v Reka Gozdu cca 40 1 /s. Predvidena predračunska vrednost investicije bo znašala cca 30 novih milijonov din. Sredstva za investicijo bomo predvidoma zagotovili: — z lastno udeležbo v višini 20 % predračunske vrednosti, t. j. 6.000.000,00 bomo zagotovili iz sredstev razširjene reprodukcije za vodovod, sredstev območne vodne skupnosti, in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča — kredit Ljubljanske banke — Stanovanjsko komunalne banke v višini 80% predračunske vrednosti t. j. 24.000.000,00 din. Na področju novega zajetja je komunalna skupnost že izvedla prekope za geološke raziskave, ki so osnova za dokončno izdelavo projektov zajetja. Po predvidevanjih bomo pričeli z' izgradnjo zajetja in cevovoda v začetku prihodnjega leta in izgradnjo končali do konca leta. Iz tega zajetja v Reka Gozdu bomo že prihodnje leto dobivali kvalitetno ta voda zelo dobra, pa je važno tudi to, da bo stalno tekla. (Foto: GO) pitno vodo. Poleg tsge, da ja PARTIZANSKOISBHi V počastitev 35-letnice napadov partizanskih enot na prometne zveze v Sloveniji, napada na železniški most v Pogoniku, jubilejev ZKS, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, je bilo 23. 9. 79, v Pogoniku veliko partizansko slavje, ki so se ga med drugimi udeležili tudi tov. Ivan Maček, — Matija, Sergej Kraigher, tovarišica Lidija Sentjurc, Viktor Avbelj, Mitja Ribičič, Janez Vipotnik, Ludvik Golob, Ivan Godec, Franc Tavčar-Rok in drugi. aanerafanoJkovfiik Frane IPinriiiaTiin ja bil narodni heroj -Kranja (Foto: GO) Točno ob 11. uri je legendarni partizanski voditelj tov. Ivan Maček—Matija sprejel raport komandanta mladinskih pohodnih enot, nato pa je narodni heroj Jože Borštnar odkril veličasten spomenik, delo mojstrov Borisa Kobeta in Vladimir ja Stovička, posvečenega dogodkom iz ofenzive na prometne zveze v Sloveniji in ga predal v skrb in varstvo delavcem železniškega gospodarstva Ljubljana. Nato je sledil mimohod zastav vseh partizanskih enot, udeleženih v ofenzivi, zatem pa je s slavnostnega odra spregovoril vsem zbranim narodni heroj general polkovnik Franc Poglajen—Kranjc in orisal zgodovinski in vo-jaško-po/itični pomen partizanskih napadov na prometne zveze v Sloveniji in hkrati poudaril trdno povezanost dogodkov izpred 35 let, z našo današnjo socialistično samoupravno stvarnostjo. Ob tej priložnosti so bile podeljene plakete „Pogonik 79" vsem slovenskim partizanskim brigadam. Na koncu mogočnega kulturnega programa, v katerem je sodelovalo prek 300 nastopajočih, so udeleženci proslave poslali pozdravno pismo vrhovnemu komandantu oboroženih sil SFRJ maršalu Josipu Brozu- Titu. Spomenik v Pogoniku je odkril narodni heroj Jože Boritnar. Spomenik je posvečen partizanske napade na prometne zveze pred 35 leti, s katerimi so bili okupatorju v veliki meri prekrižani računi. (Foto: GO) Proslave v Pogoniku so se udeležili ifevilnt občani in visoki gostje. (Foto: GO) r i m m m m m m «| mE ■1. JULIJA 1980 DO KAJ MISLIJO O TRETJEM ■HNI V PREDILNICI giŠig Marjan Sonc: - vodja gradbe-ne operative: SlSŠ ,,Bil sem seznanjen z osnut- ŠSŠ: kom programa. Kot predsednik S&S 10 samoupravne komunalne SSS skupnosti Litija sem bil vabljen $SS meseca maja na sestanek, na JŠi-S. katerem so bili prisotni tudi š&š predstavniki delovnih organiza- ?!§:$ c'i m drugi. Tam so nas sezna- šjijSj nili o osnutku programa tretje- SSK ga samoprispevka in s pripravo £SS: na referendum. Zadolženi smo D'''> da izvedemo razpravo o Igli tem na svojih skupnostih. &Slj Moje osebno mnenje je, da v -Sx '-'t'i' ze'° potrebujemo zgradbo SlšŠ za kulturo, da bi imeli Litijani šSŠ: končno možnost zbirati se na SSS kulturnih prireditvah. Zelo pa SSS potrebujemo tudi plavalni oSS bazen, saj v Litiji reka Sava že :SS:j dolgo ni dovolj čista za kopanje ::SS; in je zaradi tega veliko naših ■SSŠ občanov prikrajšanih za to- ŠŠS- vrstno rekreacijo, da o neplaval- fSSS cih sploh ne govorimo. :?:?•& Sodeloval sem, kot sem že &S:? omenil, v razpravi na sestanku SSŠ izvršnega odbora komunalne ŠS:':: skupnosti. Dali smo pripombe, S;S;i da mora biti program usklajen s |||| programom komunalne skupno- ŠS:S **'< da naj se v program za SSS samoprispevek vključijo tudi S:|S: stroški komunalnega vzdrže- Sl§£ vanja. Referendum mora Slšlš uspeti! Stremeti pa moramo, da šl&š 00 samoprispevek čimbolj ra- SSS cionalno izkoriščen, sicer ne jgS.i§ bomo mogli zgraditi vseh pre- SJ§8. potrebnih objektov." SSŠ Alojzija Zupančič — čistil- §SS mca odpadkov: '»? tretjem samoprispevku SSš sem slišala govoriti, dosti pa ne gigjŠ: vem. Vsepovsod so se pogovar- ;SSs jali, v tovarni in tudi zunaj. LsiSJ: Slišala sem, da bodo gradili SSS novo šolo na Ježi in tudi ostalo. •ŠxS: Nisem si vsega zapomnila. Take SSŠ stvari pozabim. Kadar je bilo SSŠ govora o gradnji šole, nisem bila |igS. nikoli proti. Če je jaz ne bom SSS ve^ rabia, jo bodo pa naši potomci." ŠSS Marija Kaplja — predpredil- 3gK niča: „Menda je o tem samopri-SSS spevku pisalo v našem Predilcu SSS in v Glasilu občanov. Nekaj sem SSS: videla. Ne berem veliko, imam S:*: že slabe oči, pa tudi utrujena se vrnem z dela. Sedaj že plaču- KAKO DO VEC KOT DVE TRETJINI SREDSTEV ZA REALIZACIJO PROGRAMA SAMOPRISPEVKA BOMO ZBRALI S SREDSTVI IZ 2,5% PRISPEVNE STOPNJE IZ BRUTO OSEBNIH DOHODKOV. Enajstega novembra letos bomo občani glasovali v krajevnih skupnostih na referendumu za uvedbo 2% samoprispevka iz neto osebnega dohodka. S tem bomo v 5 letih - od 1. julija 1980 do 30. junija 1985 - zbrali 65.000.000 din. jemo 2 % od plače.poleg tega pa plačujemo mi, ki stanujemo v Zavrstniku, še krajevni samoprispevek za asfaltirano cesto." Tatjana Sekulić — predilnica I: „0 novem samoprispevku sem najprej zvedela iz Glasila občanov, nato na delavskem svetu, kjer smo sprejeli pripombe na osnutek programa in tudi v našem listu je bilo objavljeno. Vem, da je sedanja šola že premajhna, zato menim, da je nova šola, za desni breg Litije, nujno potrebna. Gradili naj bi jo na Ježi. Zdi se mi kar primeren prostor, saj ni tako odmaknjen za Litijane, zlasti pa ne za tiste, ki stanujejo na bivšem Rozmanovem trgu — tu pa je tudi največ mladih družin na kupu. Vem, da bo glasovanje — referendum meseca novembra. Gotovo bo uspel!" Ljudmila Štempihar - sukal-nica efektov: „Nekaj malega o novem samoprispevku sem videla v Glasilu občanov in Litijskem predilcu. Nisem se podrobno poglobila v to. Mislim, da bi plavalni bazen morali imeti pred dvajsetimi leti. V tem času smo že mnogo zamudili. Mi smo se še lahko kopali v Savi ali v šmarski Reki — sedaj pa so reke že dalj časa preveč umazane. Naši otroci ne znajo plavati! Seveda so potrebne tudi šole in vrtci in vse, kar je v programu. Prav bi pa bilo, da bi tudi za nas, starejše kaj zgradili. Težko nam je bilo med vojno, težko takoj po vojni, in tudi sedaj nam je težje kot mlajšim, saj smo že zgarani. Za nas starejše ni takega prostora, kjer bi se lahko zbirali in razvedrili." Joža Tome - tajnica: „0 samoprispevku sem seznanjena le toliko, kolikor sem prebrala v Glasilu občanov. Sestankov v naši delovni organizaciji se nisem mogla udeleževati, ker sem takrat obiskovala enoletno politično šolo. Zdi se mi, da najbolj potrebujemo nove prostore za vzgojo in varstvo predšolske mladine. Prav bi bilo, da bi naše delavke imele možnost varstva otrok v bližini naše tovarne, da bi se urnik vzgojnega varstva prilagodil našim turnusom. Prav bi bilo, da bi referendum uspel." Stane Štuhec — sukalnica: „0 tem, kaj bomo zgradili s tretjim samoprispevkom, sem prebral v Glasilu občanov in našem Litijskem predilcu. Ne morem povedati, kaj od tega bolj potrebujemo. Kina npr. v Litiji že dolgo nimamo. Mislim, da bo referendum uspel — zakaj ne bi! V LESNI INDUSTRIJI Groznik Mile — TOZD proizvodnja plastike: ..Obveščenost občanov o programu gradenj, ki bi se izvajale s sredstvi zbranimi sili. samoprispevkom je dobra. Vsi objekti, so funkcionalni in zelo potrebni; to so šole, vrtci, ambulante. Če hočemo imeti boljše pogoje za življenje, moramo biti pripravljeni prispevati k temu svoj delež." Zupan Viktor - DSSZ: „S samoprispevkom ustvarjamo svojo srečo na temelju solidarnosti in sistema socialistične samoupravne skupnosti. Prepričan sem, da bomo s tretjim samoprispevkom v litijski občini le dobili prepotrebne objekte za kulturo, zdravstvo, šolstvo in rekreacijo. Razveseljivo je, da je med te objekte, ki bodo zgrajeni iz tretjega samoprispevka vključen tudi plavalni bazen v sklopu rekreacijskega centra na Ježi. 11. novembra se bomo odločali o uvedbi tretjega samoprispevka. Mnenja sem, da bo večina občanov glasovala ZA, kar bo še en dokaz, da delovni ljudje vedo, kako naj si ustvarijo lepši jutrišnji dan." Dražumerič Stane - TOZD Žagarska proizvodnja: „Prav gotovo si vsi želimo pridobitev kot so: nov zdravstveni dom, šole, vrtci in drugi objekti, do katerih bi brez samoprispevka težko prišli. Zaradi vse večje onesnaženosti Save, večjega števila neplavalcev in rekreacije po delu si želim, da bi čimpreje vključili v program samoprispevka tudi pokrit plavalni bazen." Korimšek Anton - TOZD Furnirska proizvodnja: „S tretjim samoprispevkom bo pridobila tudi naša KS — Polšnik. Kljub temu, da ne Največ sredstev pa bomo zbrali iz prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov po stopnji 2,5, in sicer 207.753.000 din, v sedmih letih od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1988. O tem prispevku se bomo. delovni ljudje naše občine odločali v mesecu oktobru na zborih delavcev, na katerih se bomo opredelili tako za predloženi program, kot tudi za prispevno stopnjo 2,5 % iz bruto osebnih dohodkov. Ker pa bo navedena opredelitev tudi sestavni del temeljev planov organizacij združenega dela, ki jih bomo sprejemali šele spomladi prihodnjega leta, bomo delovni ljudje torej glasovali o tem prispevku šele spomladi, in sicer z osebnim izjavljanjem na referendu- mih v organizacijah združenega dela. Naša volja, izražena v okviru razprav na zborih delavcev oktobra letos, pa bo osnova za sestavljanje temeljev planov in za glasovanje o njih. Ta prispevna stopnja pa bo veljala 7 let, oziroma 6 let, če se bomo odrekli gradnji plavalnega bazena. Preostanek sredstev za pokritje celotnega programa, to je 10.000.000 din, bomo zbrali iz 75 % amortizacije nepremičnim vzgojnoizobraževalnih objektov. bodo realizirane vse naše želje sem za samoprispevek, ker vem, da se vsega ne da narediti naenkrat. Upam, da bo prihodnjič prišla na vrsto tudi želja nas Polšničanov — nova šola. Staro bo baje odkupila ELMA, ki je na Polšniku odprla svoj obrat in jo porabila za proizvodne prostore. Nujno pa bi bilo že v tem obdobju posodobiti cesto, saj je posebno v zimskem času do- V TOZD USNJARNA stop zelo otežkočen, promet pa se povečuje iz dneva v dan." Namestnik Andrej - TOZD Mizarska proizvodnja: „Ko bo tretji samoprispevek izglasovan, v kar ne dvomim, bomo z našimi zanamci vred bogatejši za celo vrsto šolskih in kulturnih objektov. Predlagam, da izvršilni odbor, ki upravlja s sredstvi samoprispevka sproti obvešča občane o dotoku in koriščenju sredstev. S tem bi odpadla sumičenja, da se denar ne troši v prave namene. Še posebno sem vesel, da je v program vključen tudi plavalni bazen. Otroci so se včasih učili plavati v Savi, sedaj te možnosti ni več." Tone Poglajen — monter: ..Seveda bo tudi ta referendum uspel, saj gre za zelo koristne objekte. V tistih krajevnih skupnostih, ki že imajo svoje 2 % krajevne samoprispevke, bo še 2 % občinskega samoprispevka velika obremenitev, vendar pa v primerjavi s tistim, kar bomo s tem dobili spet ni veliko. Z drugim samoprispevkom smo zgradili veliko koristnih objektov, samo bolj racionalno bi lahko gradili. Zato pričakujemo, da bomo objekte, ki jih bomo graditi s tretjim samoprispevkom, gradili bolj racionalno. Objekti morajo biti predvsem funkcionalni in ne preveč razkošni." Metoda Gradišek - skladišče: „Mislim, da je program tretjega samoprispevka zelo dober. Vsi objekti, ki jih bomo zgradili s tretjsamoprispevkom so gotovo zelo potrebni. O programu sem dobro obveščena. Tudi brošura dobro obvešča občana. Glede obremenitve pa mislim, da ni velika, posebno še, če primerjamo, koliko denarja se zapravi za razne neumnosti nprv. v gostilnah. Anton Savšek - vodja nabave: „Ker sistemsko zbrana sredstva ne zadoščajo za financiranje vseh naših potreb je nujno, da denar združujemo tudi s samoprispevkom. Za našo občino so programirani objekti nujno potrebni, kar je bilo izraženo tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Končno bomo dobili tudi športno dvorano, kar je pravzaprav nerealiziran objekt drugega samoprispevka. Prepričan sem, da bo referendum zelo dobro uspel, saj se ljudje zavedajo, da to pomeni velik napredek, starši pa, da gradimo največ pravzaprav za otroke." Marija Tomažič — krznarka: „0 programu samoprispevka sem dobro obveščena. Mislim, da je vse to kar mislimo zgraditi potrebno. V Šmartnem bomo razširili vrtec, kar je nujno potrebno, saj se kraj zelo širi. Gradnja hiš je zelo hitra, sedaj se gradi tudi blok, in zato moramo za otroško varstvo nujno poskrbeti." ZA SAMOPRISPEVEK SE BOMO ODLOČILI ZA DOBO PETIH LET SICER OD 1.7.1980 30.6.1985 Samoprispevek bodo plačevali občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Litija, in sicer: - zaposleni občani 2 % od neto osebnega dohodka - kmetijski zavezanci 2 % katastrskega dohodka — obrtniki 2 % od ugotovljenega čistega dohodka — upokojenci 2 % od pokojnine. TRETJI SAMOPRISPEVEK - DA, TODA NE ISTOČASNO Tretji samoprispevek seveda ne i istočasno, ampak uvedbo tretjega občinskega samoprispevka po vrsti. Tretji občinski samoprispevek bomo torej uvedli s 30. junijem 1980, ko se bo iztekel sedanji drugi obflineki lamopriape-vek. Ker imajo v nekaterih krajevnih skupnostih poleg drugega občinskega samoprispevka še svoj krajevni lamopriapevsk, so si namreč ponekod razlagali tretji občinski samoprispevek kot tretji samoprispevek istočasno, kar pa je seveda povsem izključeno. 30. JUNIJA 1985. LETA KDO BO PLAČEVANJA ■§ll|ilP SAMOPRISPEvMilllBI Samoprispevek se ne plačuje — od invalidnin — od socialnih podpor o— — od otroškega dodatka — od štipendij in nagrad učencem v gospodarstvu od pokojnin z varstvenim dodatkom Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni tudi vsi občani, ki imajo osebni dohodek ali pokojnino manjšo od 70 % povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto. Ta oprostitev je za 10% ugodnejša od dosedanje in tudi od večine slovenskih občin, ki imajo samoprispevek. Poprečni osebni dohodek v SR Sloveniji za preteklo leto in 70 % od tega bomo vsako leto pravočasno objavili v našem glasilu. Samoprispevka bodo oproščeni tudi zavezanci od dohodka kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 15.000 din na gospodarstvo. V SR SLOVENIJI JE 60 OBČIN. VSEH 60 OBČIN IMA TUDI SAMOPRISPEVEK. ZGRAJENI 001 BODO ZA VSi njena vsem občanom, ne pa samo Litijanom, kot redki posamezniki napačno razmišljajo. Enako velja tudi za plavalni bazen. V njem se bodo učili plavati vsi otroci iz naše občine, pa tudi vsem drugim občanom iz cele občine bodo na široko odprta vrata. REFERENDUM V LITIJSKI OBČINI BO V NEDELJO, 11. NOVEMBRA 79. PRITI ČIMPREJ NA GLASOVALNO MESTO POMENI IZKAZATI VISOKO DRUŽBENO ZAVEST. Objekti, ki jih bomo zgradili s tretjim občinskim samoprispevkom, bodo večinoma uporabni za vse občane. Se posebno velja tO za kinogledališko dvorano in plavalni bazen. Kinopredstave in gledališka ter druga kulturna dejavnost bo nedvomno name- FILM Zaradi boljšega poteka razprav o predlogu tretjega občinskega samoprispevka je skupina amaterskih delavcev posnela tudi 8-milimetrski film o prvem in drugem samoprispevku v litijski občini ter o programu tretjega samoprispevka. Skupina predvaja film na zborovanjih občanov v krajevnih skupnostih in delovnih ljudi v organizacijah združenega dela. Celotno delo pri snemanju in izdelavi filma je skupina opravila — zastonj. Film je posnel Zlato Benko. BROŠURA Vsako gospodinjstvo v občini je prejelo posebno brošuro o tretjem samoprispevku, v kateri bralec lahko najde vse potrebne podatke o samoprispevku. V sliki in besedi je v brošuri tudi dovolj podatkov o sedanjem — torej drugem samoprispevku, največ pa je govora seveda o tretjem samoprispevku, ki ga bomo izglasovali 11. novembra letos. Brošuro je uredil Lojze Kotar. POJASNILO: POJASNILO: ; Pri tiskanju brošure so nastale tudi manjše napake, in sicer: 1. Pri vrednosti programa III. občinskega samoprispevka so upoštevane cene iz leta 1979 in ne iz leta 1977, kot je navedeno v brošuri. 2. Na predzadnji strani, kjer je spodaj v okviru pojasnilo o možnostih vključitve bazena v program samoprispevka, pa se v predzadnji vrstici prečrtajo besede „dohodka", „osnova" in „je" ter oba oklepaja, tako, da se celotni zadnji stavek glasi: „Da bi se s sredstvi pokrili tudi to investicijo, odbor predlaga, da se delavci v OZD odločijo za združevanje sredstev iz bruto OD ne šest, ampak sedem let; sedmo leto namensko za pokrit plavalni bazen". 3. Na prejšnji »treni pri virih sredstev pa se točka 4 dopolni in se ..Združevanje sredstev OZD za plavalni bazen na menjave dela po stopnji 2,50% od bruto KJE BOMO OBJAVLJAMO VSEH 58 GLASOVALNIH MEST, KJER BOMO GLASOVALI ZA TRETJI OBČINSKI SAMOPRISPEVEK V NEDELJO, 11. NOVEMBRA, IN VSE CESPE, ULICE, VASI IN NASELJA, KI SPADAJO K POSAMEZNIM GLASOVALNIM MESTOM. I. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA (levi breg) 1. Glasovalno mesto Graška cesta št. 64 (Kovač Jože) Graška cesta, Topilniška ulica, 25. maja, Na gričku in Zg. Log,, Marokova pot 2. Glasovalno mesto Zdravstveni dom Litija, CZB št 1 Cesta Dušana Kvedra, Prvomajska ulica. Cesta Zasavskega bataljona, Vegova ulica, Predilniška cesta, Badjurova ulica, Kidričeva cesta, Bevkova ulica, Gubčeva ulica. Prisojna ulica, Grumova ulica in Praprošče 3. Glasovalno mesto Delavska univerza Litija, Parmova ul. št. 4 Trg na Stavbah, Ponoviška cesta, Parmova ulica, Cankarjeva cesta in Ljubljanska cesta II. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA (desni breg) 4. Glasovalno mesto Avto-moto društvo Litija Podšentjur, Veliki vrh in Širmanski hrib 5. Glasovalno mesto Trg svobode št. 1 (Zavarovalna skupnost Triglav) Valvazorjev trg. Trg svobode, Podkraj, Vrvarska cesta, Rudarska cesta in Jerebova ulica 6. Glasovalno mesto Osnovna šola Litija, Rozmanov trg Sitarjevška cesta, Šmarska cesta. Brodarska cesta, Levstikova cesta, Pokopališka pot in Frtica 7. Glasovalno mesto Strokovne službe SIS, Rozmanov trg št. 28 Rozmanov trg 8. Glasovalno mesto Cestna uprava Grbinska cesta Grbinska cesta. Partizanska pot in Ježa III. KRAJEVNA SKUPNOST HOTlC 10. Glasovalno mesto Osnovna šola Zgornji Hotič Zgornji Hotič, Bitiče, Zapodje, Jesenje, Spodnji Hotič in Konj IV. KRAJEVNA SKUPNOST RIBČE 11. Glasovalno mesto Osnovna šola Ribče Ribče in Vernek V. KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA 12. Glasovalno mesto Zadružni dom Jevnica Jevnica 13. Glasovalno mesto Kresniške Poljane (Jože Slapničar) Kresniške poljane 14. Glasovalno mesto Golišče (Marjan Šuštar) Golišče VI. KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE 15. Glasovalno mesto Osnovna šola Kresnice Kresnice 16. Glasovalno mesto Kresniški vrh Kresniški vrh in del Golišč VII. KRAJEVNA SKUPNOST SAVA 17. Glasovalno mesto Zadružni dom Sava Sava, Leše in Spodnji Log 18. Glasovalno mesto grad Ponoviče Ponoviče VIII. KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK 19. Glasovalno mesto Krajevni urad Polšnik Polšnik, Preveg, Stranski vrh. Šumnik, Tepe, Velika Preska, Borovak, Zglavnica, Renke 20. Glasovalno mesto Osnovna šola Mamolj Mamolj in Dolgo brdo 21. Glasovalno mesto Osnovna šola Konjska Konjšica in Ravne IX. KRAJEVNA SKUPNOST JABLANIŠKA DOLINA 22. Glasovalno mesto Gasilski dom Breg Breg in Tenetiše 23. Glasovalno mesto Gasilski dom Zg. Jablanica Gradišče, Gradiške,Laze, Sp. Jablanica, Zg. Jablanica, Jablani-ški potok, Jablaniške Laze, Selšek, Cerovica in Bukovica X. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO 24. Glasovalno mesto Osnovna šola Šmartno Šmartno in del Male Kostrenice do št. 14 25. Glasovalno mesto Otroški vrtec. Ustje Ustje 26. Glasovalno mesto Zavrstnik (Mestnik) Zavrstnik XI. KRAJEVNA SKUPNOST ŠTANGARSKE POLJANE 27. Glasovalno mesto Osnovna šola Štangarske Poljane Štangarske Poljane in Dragovško 28. Glasovalno mesto Volčja jama (Bučar Polde) Volčja jama, Ščit in Jastrebnik 29. Glasovalno mesto Reka—Gozd (Slapničar Alojz) Reka — Gozd XII. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA ŠTANGA 30. Glasovalno mesto Velika Štanga — prosvetni dom Velika Štanga, Mala Štanga, Koške Poljane in Račica XIII. KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC 31. Glasovalno mesto „Dom Tišje" Črni potok Črni potok, Podroje, Vintarjevec in Riharjevec 32. Osnovna šola Javorje Javorje, Leskovica in Vrata XIV. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA KOSTREVNI-CA 33. Glasovalno mesto Zadružni dom Velika Kostrevnica Velika Kostrevnica, Mala Kostrevnica-del, od hiše št 14 dalje. Dvor, Razbure, Lupinica, Višnji grm 34. Glasovalno mesto Liberga (Fortuna Jože) s Liberga, Jelša in Preska nad Kostrevnico XV. KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO 35. Glasovalno mesto Osnovna šola Gradišče Gradišče, Poljane, Kamni vrh, Zagrič, Sevno, Primskovo, Dolnji in Gornji vrh in Vinji vrh 36. Glasovalno mesto Sobrače (Fajdiga Ignac) Sobrače, Pusti javor. Selo Sobrače, Vrh pri Sobračah in Rađanja vas 37. Glasovalno mesto Ješče (Adamlje Jože) Ješče, Jezni vrh, Mulhe, Mišji dol, Mihelca, Obla gorica in Stara gora XVI. KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA 38. Glasovalno mesto Brezovo št 6 (Višnikar Angela) Brezovo 39. Glasovalno mesto Vodice 14 (Kastelic Darko) Vodice 40. Glasovalno mesto Osnovna šola Gabrovka Gabrovka, Klanec in Moravska gora 41. Glasovalno mesto Tihaboj 29 (Baje Anton) Tihaboj, Brglez, Lukovec in Pečice 42. Glasovalno mesto Tlaka 2 (Kozlevčar Anton) Tlaka, Brezje pri Kumpoljah in Gornje Ravne 43. Glasovalno mesto Moravče 14 (Božič Marija) Moravče, Hohovica in Podpeč pod skalo 44. Glasovalno mesto Gabrska gora 9 (Martinčič Ignac) Gabrska gora 45. Glasovalno mesto Čateška gora 1 (Potrbin Marija) Čateška gora. Križišče in Okrog 46. Glasovalno mesto Gobnik 20 (Babšek Ana) Gobnik 47. Glasovalno mesto Kamni vrh 14 (Martinčič Alojz) Kamni vrh in Laze 48. Glasovalno mesto Nova gora št 14 (Zore Mirko) Nova gora 49. Glasovalno mesto Gasilski dom Javorje Javorje XVII. KRAJEVNA SKUPNOST DOLE 50. Glasovalno mesto Krajevni urad Dola Dole pri Litiji, Gornje Jelenje, Kal, Hude Ravne, Prevole, Selce, Slavna, Suhadole, Spodnje Jelenje in Zavrh 51. Glasovalno mesto Osnovna šola Gradišče 2/a Gradišče, Ježevec.Prelesje 52. Glasovalno mesto Dobovica št 3 (Povše Jože) Dobo vica, Radgonca in Zavrh 53. Glasovalno mesto Kostanjevica št 3 (Tratar Stanislav) Kostanjevica 54. Glasovalno mesto Ravne št 9 (Povše Vinko) Ravne pri Šerntrupertu in Strmec 55. Glasovalno mesto Velika goba št 6 (Grčar Jože) Velika goba. Mala goba, Ljubež v Lazih, Čeplje in Preženjske njive XVIII. KRAJEVNA SKUPNOST VAČE 56. Glasovalno mesto osnovna šola Vače Vače, Slivna, Mala sela, Kandrše, - del, Klenik in Vovše 57. Glasovalno mesto Potok (Kunštov mlin) Laze, Potok, Široka set in Podbukovje 58. Glasovalno mesto Cirkuse (Piskov mlin) Cirkuse, Boltija, Ržiše ZGODAJ ZJUlKAi NA OBČANI LITIJSKE OBČINE SMO PONOSNI NA VSE NASE DOSLEJ USPEŠNO IZGLASOVANJ SAMOPRISPEVKE OO' Občani litijske občine smo se doslej na vseh referendumih in volitvah izredno izkazali. Tako po rezultatih glasovanja ZA, kot tudi po udeležbi na glasovalnih mestih oziroma voliščih, še posebno smo se odlikovali po izredno zgodnjem prihodu na glasovalna mesta. Navadno so kar cele družine prihajale skupaj na glasova/na mesta in s tem sprožile kar nekakšno tekmovanje v tem, kdo bo prej na glasova/nem mestu. Ta zgodnji prihod nedvomno pomeni tudi kanček zavesti, pripadnosti in hotenja za čim boljši potek referenduma. Pa tudi člani glasovalnih odborov, ki ves dan sedijo na glasovalnih mestih, niso najbolj veseli tistih redkih posameznikov, ki brez kakršnihkoli razlogov pridejo glasovat 5 minut pred zaključkom ali pa sploh ne pridejo. Ugleda si s tem gotovo ne bodo pridobili. Nasprotno, izgubi/i ga bodo. OBČANI Na dom boste dobili pismeno obvestilo o vašem glasovalnem mestu in druga navodila za glasovanje. TRENUTEK Rl Tisti, ki še dvomi, če bo glasoval ZA, naj pomisli, koliko denarja zapravi vsak mesec za alkohol, nikotin, kofein. ^ in kako majhen del tega denarja bo dal za splošni napredek, ko bo glasoval ZA. NAGRADE ZA NAJBOLJŠE Tako kot že večkrat doslej bodo tiste krajevne skupnosti, v katerih bodo imeli najboljše rezultate glasovanja, prejele denarne nagrade. Prva nagrada znaša 30.000 din, druga 20.000 din, tretja 10.000 din četrta in peta nagrada pa 5.000 din. Seveda se za dokaj lepe nagrade izplača organizirati ustrezne akcije, saj bi v marsikaterem proračunu krajevne skupnosti nagradni znesek prišel kar prav. BANKA Od 6. 9. 1979 posluje v Litiji Beograjska banka. Svoje poslovne prostore ima na Valvasorjevem trgu 3 (v prostorih Kmetijske zadruge, drugo nadstropje). Banka posluje za občane vsak dan od 7. do 13. ure, ter ob sredah od 7. do 15. ure. Občani se lahko poslu-žijo naslednjih uslug: — vpračila in izplačila iz dinarskih hranilnih knjižic vseh bank v Jugoslaviji, — vplačila in izplačila iz deviznih hranilnih knjižic vseh bank v Jugoslaviji, — vplačila in izplačila iz tekočih računov vseh bank v Jugoslaviji, — vplačila in izplačila iz žiro računov, — menjava valut, — odkup tujih deviznih čekov, — dobijo lahko vse informacije glede kreditiranja, — izplačilo obveznic posojila za ceste. Beograjska banka se vam priporoča in vam zagotavlja kvalitetne bančne usluge. J. S. Beogradska banka ima v Litiji prostore na Valvasorjevem trgu 3 (Kmetijska zadruga Litija - drugo nadstropje) 31. OKTOBER DANES JE 2E SPLOŠNO ZNANO, SA SO SREDSTVA OBČANOV V POTENCIALU BANK UDELEŽENA Z VEČ KOT 30 ODSTOTKI; TOREJ JE OBČAN POMEMBEN DEJAVNIK PRI OBLIKOVANJU IN KREPITVI BANČNEGA POTENCIALA. Kdo je torej tisti občan?.1 To je občan, ki ima v banki naložen denar kot fizična oseba, ne pa kot pravna oseba ali delovni človek — član neke delovne skupnosti. Občan torej od dojenčka do upokojenca in gospodinje. Na take občane je mislil zakonodajalec ob zakonu o temeljih kreditnega in bančnega sistema, katerim sicer ni dal možnosti udeležbe pri ustanavljanju in upravljanju bančnih organizacij, pač pa zagotovil možnost udeležbe soodločanja o poslovanju bančne organizacije v delu, ki se nanaša na poslovanje s hranilnimi vlogami in depoziti občanov, vendar samo v okvirih, ki so določeni v samoupravnih sporazumih bank združitvi v bančno organizacijo. To dejstvo so upoštevale članice-ustano-viteljice bank in skušale v svojih samoupravnih aktih pritegniti občane — varčevalce v organe soupravljanja bank. Organizirani so zbori varčevalcev, ki volijo delegate v svet varčevalcev in preko njih soupravljajo banko v delu, ki se nanašajo na njeno poslovanje s sredstvi hranilnih vlog in depozitov občanov. S tem so občani postali vsaj posredni upravlja/ci svojih sredstev v bankah. Zbrana sredstva občanov se vodijo pri ustanovljenih bančnih organizacijah, ki so po večkratni bančni preobrazbi delovati pod različnimi imeni. To so predvsem temeljne banke, združene banke, poštna hranilnica in hranil-no-kreditne službe v zadrugah. Specializirane bančne organizacije za zbiranje sredstev občanov so po zakonu hranilno kreditne organizacije. Po zakonu so dolžne temeljne banke uskladiti uporabo prostih sredstev, zbranih s hranilnimi vlogami, s plani družbenopolitičnih skupnosti na območjih, kreditne organizacije. Po zakonu so dolžne temeljne banke uskladiti uporabo prostih sredstev, zbranih s hranilnimi vlogami, s plani družbenopolitičnih skupnosti na območjih, na katerih so bila zbrana. Ugotavljanje prostih sredstev, zbranih s hranilnimi vlogami, je lahko včasih le evidenčno, kajti tak podatek je zelo variabilen, in višina tako ugotovljenih prostih sredstev ni odvisna samo od banke temveč predvsem od občanov. Ti se konec koncev ne ozirajo na to, da je njihova začasna prosta sredstva banka po planu namenila ali pa že dejansko uporabila za kritje planiranih potreb, temveč razpolaga neomejeno v višino svojih prihrankov, ki so v glavnem le njihovi tekoči zaslužki. Občani na našem območju se zavedajo, kaj pomenijo naloženi prihranki v banki. V dokaz imamo to, da so se delavci v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah, upravnih službah in upokojenci zavestno odločili, da bodo prenašali svoje mesečne osebne dohodka — pokojnine na bančna račune. Tudi naši šolarji so organizirani pri pionirskih Šolskih hranilnicah, kjer m pod vodstvom mentorja navajajo, da skrbno varčujejo. Ob prazniku — svetovnem dnevu varčevanja — 31. oktobru vsem občanom Ljubljanska banka. Gospodarska banka Ljub Ijana ekspozitura Litija iskreno čestita z željo, da bi bili še naprej dobri varčevalci. A. P. Ivan Godec V programu našega proučevanja odnosov med delavci in delodajalci v Kataloniji je bil tudi obisk dveh rudarskih krajev in pogovor z delavci oziroma pogovor s komiteji v podjetjih. Berge je rudnik premoga na severu Katalonije. Med skoraj 130 km dolgo potjo smo videli več ..delavskih kolonij" ob reki Llobregat. Reka teče približno iz smeri državice Andora v smeri Barcelone. Ob pripovedovanju našega voznika o tem, kaj so delavske kolonije, smo bili močno pretreseni. Gre za različne tekstilne tovarne in rudnike, katerih lastniki so Angleži oziroma kapitalisti iz drugih zahodnoevropskih dežel. V neposredni soseščini tovarne so zgrajena delavska naselja, kot so pri nas v Sloveniji še vedno v nekaterih krajih z industrijsko tradicijo le da so mnogo bolj zastarela in odslužena. Tudi ta stanovanja so last istega kapitalista. Poleg tega je v Z OBISKA DELEGACIJE ZSS V KATALONIJI (III.) IVAN GODEC naselju trgovina, ki prodaja delavcem v naselju svoje blago za pezose, obenem pa tudi za „bone", ki so del mezde delavcev. Tudi trgovina je last istega kapitalista, ki poleg dobička podjetja izkorišča tudi maržo trgovine. Da bi bila ironija še večja, je v nekaterih primerih tudi cerkev v naselju zgrajena z denarjem kapitalista. Torej ta ne skrbi za plačo, stanovanje in hrano delavcev, ampak tudi za njihovo posmrtno življenje. Ob pehanju za večje dobičke pa seveda tudi vse to ne zagotavlja dovolj zaslužka in nekateri lastniki nameravajo zapreti svoje tovarne. Delavske komisije se bore za to, da bi te tovarne delale še naprej. Brezposelnost je namreč velika. Zato je tragedija sodobnega sindikalnega prizadevanja v Španiji in drugod na zahodu zlasti v tem, da se s tem, ko se bore za delo, hkrati bore tudi za nadaljnje izkoriščanje delavcev. V rudniku premoga Berge so nas pričakali delegati sindikalnih organizacij, ki sodelujejo v med RUDimmmmuamumm komiteju podjetja. Tako smo odšli v prostore uprave, kjer nam je predstavnik uprave obrazložil proizvodni postopek. Imeli smo nekaj vprašanj, a takoj ugotovili, da v sistemu vodenja rudnika s stališča uprave prevladujejo le vprašanja proizvodnje, skratka zgolj tehnologija in še malo ne vprašanje življenjskih razmer zaposlenih. Zato smo se inženirju zahvalili za sodelovanje. Med nami je prišlo do različnih mnenj o tem, kaj so strokovne službe: ali so predstavniki kapitalista ali delavca. Kadrovski vodja Anto-nio Martinez se je razglašal za „nekaj vmes", s čimer pa niti komite niti predstavniki delavskih komisij niso soglašali. V nadaljevanju pogovora so nam delavci mnogo povedali o svojih tegobah in izkoriščanjuj o težkih pogojih dela; o nenehni nevarnosti, da bodo odpuščeni. Zanimivo je bilo tudi to, da je predstavnik uprave na nase vprašanje o tem, če so imeli nesreče v rudniku, to zanikal, kasneje pa so delavci povedali, da je bilo v zadnjih petih letih več smrtnih nesreč. Za rudnike v tem delu Katalonije je značilno, da so delavci v času pred Francom bili že dokaj dobro organizirani, zlasti v anarhističnih sindikatih. Kasneje je bilo gibanje skoraj v celoti zadušeno. Zato je sedanja borba toliko težja. Ob tem je seveda treba upoštevati, da je v rudniku Berge 17000 delavcev, od katerih jih je 600 vključenih v delavske komisije; da komite podjetja šteje 24 članov in da so ob vsem tem začeli leta 1977 s petimi člani delavskih komisij. Videli smo tudi, da delavska solidarnost presega nacionalne meje. Kljub temu, da ni dovolj dela za vse nezaposlene, nasprotujejo zaostrenemu odpuščanju Arabcev in Pakistancev, ki jih je še vedno nekaj med delavci. Isti dan smo si ogledali še rudnik v Suriji. Tu so pogoji dela kljub vsemu nekaj boljši, ker gre za rudnik kalijevega klorida. Vodja proizvodnje je Nemec, ki na nas ni naredil najboljšega vtisa. Tudi ta je skušal biti povezan z delavci, a ti mu tega niso priznavali. Na koncu obiska v Suriji so nas po pogovoru z novinarjem lokalnega lista predstavnice ženskega spola zasule z vprašanji 6 položaju žene v Jugoslaviji. Razložili smo jim, kakor smo vedeli in znali, to dovolj zapleteno vprašanje. Pri tem nam je pomagala tudi tovarišica Nadja, naša prevajalka, ki je imela zelo naporno delo. Domačini so zelo občudovali njeno španščino, ki jo govori prav tako dobro kot slovenščino. Plakat je še vedno učinkovito sredstvo osveščanja: Množičnost nam bo zagotovila večjo moč. Zbori občinske skupščine so zasedali 19. oktobra 1979 in med drugim obravnavali program III. občinskega samoprispevka, odlok o razpisu referenduma, odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona. IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet je obravnaval poročilo o preskrbi z vodo na območju Litije in Smartna in med drugim sprejel naslednje ukrepe: — TOZD Komunala Litija mora tekoče izvajati popravila poškodovanega omrežja, kjer odteka voda. — štab za CZ opozori delovne organizacije s področja gradbeništva, da za delo na gradbiščih ne uporabljajo vode iz vodovodnega omrežja ali hidrantov. — TOZD Komunala Litija pripravi do konca oktobra 1979 za obravnavo v Občinskem štabu CZ poročilo o pripravljenosti komunalne organizacije združenega dela v različnih situacijah. — Pospešiti priprave za gradnjo novega vodovoda. 2. Izvršni svet je dodelil zemljišče ob Ljubljanski cesti TOZD Gradmetalu. 3. Na eni izmed sej je imenoval koordinacijski odbor za obravnavanje sprememb dela urbanističnega načrta za mesto Litija, zazidalnega načrta za zazidalni otok GS4 v Litiji. 4. Krajevni skupnosti Hotič je za odpravo škode, ki so jo povzročili neurje in nalivi, dodelil 120.000.-din pomoči iz rezervnega sklada proračuna občine. Na podlagi določila VI. točke odredbe o določitvi najvišjih ravni cen v občini Litija (Ur. I. SRS, štev. 27/79) je izvršni svet Skupščine občine Litija, na svoji 51. redni seji, dne 4. 10. 1979 sprejel KRITERIJE ZA SELEKTIVNO IZVAJANJE POLITIKE CEN IZ OBČINSKE PRISTOJNOSTI I. OBRTNE STORITVE 1. Cene obrtnih storitev se lahko izjemoma spremenijo, in sicer a) v skladu z 12. členom dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji za leto 1979 največ do 8 % na ceno, ki je veljala 31. 12. 1978. Cene režijske ure pa do višine povprečne cene režijske ure v SR Sloveniji na dan 31. 12. 1978, to je din 90. b) samo za delež povečane nabavne cene materiala, če le-ta predstavlja v skupni ceni nad 10 %; višina deleža se ugotovi i2 dostavljene fakture in na podlagi kalkulacije stroškov, iz katere je razvidno povečanje materialnih stroškov zaradi povečane nabavne cene. 2. Cene storitev deficitarnih obrti, ki so opredeljene v programu malega gospodarstva z upoštevanjem razvitosti območij občine Litija, pa se lahko povečajo tudi za več kot 8 % ob upoštevanju tržnih pogojev ne glede na določbe 1. točke. 3. Cena storitev (režijska ura), ki ni bila več let nazaj korigirana, se lahko evidentira kot zatečena cena, vendar končna višina ne sme presegati povprečne cene režijske ure v SR Sloveniji na dan 31.12.1978. 4. Občanu, ki na novo ustanovi obrtno delavnico, se določi cena režijske ure največ v višini povprečne režijske ure v SR Sloveniji na dan 31. 12. 1978, v primerjavi s cenami istovrstnih dejavnosti v občini. II. GOSTINSKE STORITVE 1. Cene gostinskih storitev se lahko izjemoma spremenijo samo za delež povečane nabavne cene materiala. Višina deleža se ugotovi iz dostavljene fakture. 2. Občanu, ki na novo ustanovi gostinski obrat, se cene evidentirajo v višini zatečenih cen gostinskih storitev na dan 3. 8. 1979. III. TRANSPORTNE STORITVE ZASEBNIKOV 1. Cene transportnih storitev se lahko izjemoma spremenijo: v kolikor bi se spremenile cene nafte in njenih derivatov, se lahko povišajo cene storitev na podlagi kalkulacije stroškov, iz katere mora biti razviden delež goriva, oziroma odstotek zvišanja cene goriva, največ za delež povečanja nabavne cene nafte in njenih derivatov. 2. Zasebni avtoprevozniki, ki izključno opravljajo storitve na podlagi sklenjenih pogodb z organizacijami združenega dela, niso dolžni evidentirati svojih cenikov, Če opravljajo storitev fizičnim osebam, pa cene morajo biti evidentirane in usklajene z določili 1. točke. 3. Zgoraj navedena določila veljajo enako za avtotaksiste in avto-vleko. IV. KOMUNALNE STORITVE 1. Cene komunalnih storitev se lahko izjemoma spremenijo, v kolikor bi na dosedanje cene vplivala podražitev celotne energetike več kot 2 %, potem bi se cene tem storitvam izjemoma lahko povečale v povprečju največ za podražitev. Za takšno spremembo je potrebna ustrezna dokumentacija, iz katere bi se ugotovila upravičenost zahtevka. 2. O predlogu komunalne organizacije za povečanje cen mora predhodno sklepati samoupravna komunalna skupnost. Prav tako morajo biti v razpravah o cenah znani sprejeti sklepi o splošnih pogojih za dobavo komunalnih proizvodov in storitev, kakor tudi proizvodni normativi, na osnovi katerih so oblikovane cene. V. STANARINE IN NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE 1. Stanarine se povečujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija. 2. Najemnine za poslovne prostore naj bi se povečale v sorazmerju s povečanjem stanarin le v primeru, če je sedanja najemnina za poslovne prostore bistveno nižja od ekonomske najemnine, s tem da naj bo najemnina za storitveno dejavnost nižja. 3. Samoupravna stanovanjska skupnost mora dosledno upoštevati način oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Ur. I. SRS, štev. 8/78). VI. MARŽE Delež za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cehe proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 3. 8. 1979. VII. PRIKLJUČEVANJE NA ELEKTRIČNO, PTT, VODOVODNO IN KANALIZACIJSKO OMREŽJE Cene za priključevanje na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979. VIII. STORITVE SOCIALNIH ZAVODOV IN VZGOJ-NOVARSTVENIH ZAVODOV 1. Cene storitev socialnih zavodov se ne morejo spreminjati in se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979. 2. V kolikor bi prišlo do novih predlogov, se obravnavajo samo pod pogojem, če so usklajeni s kriteriji in merili za Oblikovanje cen, določenimi s samoupravnimi sporazumi te dejavnosti na ravni SR Slovenije. Predloge predhodno obravnavajo posamezne interesne skupnosti in jih predlagajo izvršnemu svetu Skupščine občine Litija. IX. AVTO-MOTO DRUŠTVA Cene storitev avto-moto društev se spreminjajo s samoupravnim IZ PREDLOGA ODLOKA O UREDITVI NEKATERIH V sporazumom na ravni regije, upoštevajoč specifične pogoje opravljanja dejavnosti v občini Litija. X. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Pri predlogu za spremembo cen proizvodov in storitev so organizacije združenega dela dolžne upoštevati naslednje: 1. Z družbenim dogovorom predvidene stopnje rasti cen za leto 1979; 2. Opredeljene razvojne cilje v družbenem planu; 3. Povprečno izrabo zmogljivosti proizvajalnih sredstev organizacije združenega dela sorodne proizvodnje; 4. Gibanje povprečne produktivnosti dela in racionalne izrabe sredstev za proizvodnjo proizvoda oziroma za opravljanje storitev; 5. Kazalec ekonomske uspešnosti in finančnega rezultata v organizaciji združenega dela, zlasti z vidika gibanja stroškov in osebnih dohodkov; 6. Sprejetje notranjih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, in ukrepi, ki so usmerjeni v varčevanje in racionalizacijo poslovanja (predvsem pri poslovnih stroških). Reševanje zahtevkov se bo obravnavalo samo v izjemnih primerih, in to za proizvode in storitve, ki so predmet vsakodnevne porabe ob upoštevanju ekonomskega položaja organizacije združenega dela. XI. OSTALO Poleg navedenih ukrepov bo izvršni svet Skupščine občine Litija upošteval pri nadaljnjem izvajanju politike cen proizvodov in storitev: obstoječe predpise o cenah, družbeni dogovor o ukrepih za izvajanje politike cen proizvodov in storitev v letu 1979, predvideno možno rast ter načelo selektivnosti in diferenciranosti pri urejanju cen glede na ekonomsko upravičenost. Organ za družbeno kontrolo cen Skupščine občine Litija je dolžan o poteku reševanja ter rezultatov zahtevka pismeno obvestiti vsakega predlagatelja. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO RASAN J S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA Predloženi odlok celovito ureja tista vprašanja samostojnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov in ki jih po določbah obrtnega zakona (88., 97., 107., 111. in 116. člena) ureja občinska skupščina. Ta so: - prodaja lastnih izdelkov samostojnih obrtnikov oz. opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnega prostora, — sprejemanje gostov na prenočišče in hrano, - prodaja na drobno, — opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic, — uporaba dopolnilnega dela drugih oseb. V skladu s tem odlokom sme samostojni obrtnik z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa prodajati svoje izdelke oz. opravljati gostinske storitve tudi zunaj poslovnega prostora na raznih prireditvah, proslavah, zborovanjih in ob drugih priložnostih. Za tako dejavnost, s katero ne sme zmotiti javnega reda, pa mora imeti samostojni obrtnik zagotovljen prodajni prostor, ki mora biti vidno označen s firmo obratovalnice. S predloženim odlokom se rešuje tudi vprašanje kmečkega turizma ter splošni pogoji sprejemanja gostov na prenočišče Občani, ki elektromehaniko gostom in abonentom. Tovrstna dejavnost se sme opravljati le preko ustreznih organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oz. preko turističnega društva Litija in se določi s pogodbo o poslovnem sodelovanju. Pogodba o poslovnem sodelovanju mora vsebovati določilo o zaračunavanju storitev, o obveznem vodenju evidence o zasedenosti turističnih kapacitet, o višini provizije za opravljanje posredovanja ter drugih dolžnostih organizacije združenega dela oz. turističnega društva kot posrednika. Občani, ki sprejemajo goste na prenočevanje in hrano, so dolžni v vsaki sobi, namenjeni za prenočevanje gostov, na vidnem mestu izobesiti označbo kategorije sobe in cenik, evidentiran od pristojnega občinskega upravnega organa. Poleg tega pa so dolžni v roku 15 dni pred pričetkom letne oz. zimske sezone sporočiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu vse spremembe v zvezi s * sprejemanjem gostov na prenočevanje in hrano - število ležišč, sob, sprememba kategorije, nuđenje hrane in podobno. V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu ali so zaposlene pri samostojnih obrtnikih, upokojenci s polno delovno dobo, ki niso invalidsko upokojeni, gospodinje, študentje ter ostali občani trajno ali sezonsko opravljati kot postranski poklic naslednje dejavnosti: - uslužnostne storitve s področja gradbeništva - elektromehaniko - kovaštvo - ključavničarstvo inštalaterstvo - dekoraterstvo - mletje žita - vrtnarstvo - mizarstvo - čevljarstvo - šiviljstvo - krojaštvo - popravila gospodinjskih strojev - avtomahanika - avtokleparstvo - avtoličarstvo - avtoelektrike - prodaja plina - domače in umetniške obrti, če nima značaja serijske proizvodnje. Po določbah tega odloka smejo samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo s popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, načrtih in zahtevah naročnika in pri tem ne uporabljajo avtomatov in drugih viso-koprodukcijskih strojev, zaposliti več kot 5 toda največ 7 delavcev v naslednjih obrtnih dejavnostih: kovaštvo, ključavničarstvo, kleparstvo, avtome-hanika, elektroinštalaterstvo, elektromehanika za gospodinjske stroje, pekarstvo, inštalaterstvo za vodovod, plinske napeljave, klimatske naprave, zidarstvo in fasaderstvo, mizarstvo, tesarstvo, pečarstvo, parketar-stvo, moško in žensko krojaštvo, šiviljstvo in umetniška obrt. Samostojni obrtniki za to potrebujejo dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni inšpekcijski organ, ki lahko za kršitev določb tega odloka kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO t 24. 12. 194 m VESTI PO 51 letih so se spet sešli. Spomini so oživeli, misli so segle dolgih 51 let nazaj KRAJEVNA! NEPOZABNO I DOŽIVETJE j PO 51-LETIH SO SE SREČALI I Tih, deževen dan, sobota, 22. september 1979. V naših srcih, v srcih sošolcev in sošolk pa je igral tih, edinstven utrip — želja, da bi se našli, sestali po dolgih 51. letih. Na srečanje smo povabili vse, ki so prvič prestopili šolski prag v šolskem letu 1928-29. Morda plaho, morda ukaželjno, kaj vemo in pa seveda takratni učiteljski kader, vse iz osnovne šole v Šmartnem pri Litiji. Borut Vukovič, občinski sodnik za prekrške je bil imenovan za načelnika za občo upravo, družbena službe in proračun pri SO Litija. Ivan Pavlica je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Delavske univerze Litija Branka Nefat je bila razrešena kot sekretarka SO Litija Viktor Muzga je bil izvoljen za predsednika zbora krajevnih skupnosti SO Litija Marjeta Agrež je bila izvoljena za podpredsednico zbora krajevnih skupnosti SO Litija . (Foto: Zofka) In res, že pred 15. uro, kakor je bilo določeno, so pričeli prihajati pred gostišče, ki je bilo določeno za ta slavnostni dogodek — sošolci, sošolke in učiteljstvo. Stiski rok, objemi, sem in tja pa je bilo potrebno tudi malo pomisleka - in že smo bili tisti iz prvega razreda. In kako je drhtelo srce ob pozdravu, ko se je dlan učenca— učenke dotaknila dlani svojih učiteljev, učiteljev, ki so nas učili pisati, računati, ki so nam dajali in dali vse, več kot to. Dali so nam smernice za življenje, vcepili so nam ljubezen do doma, domovine, do vsega, kar je lepega in plemenitega. Neizmerna jim hvala. kar so bolj kot mi sami občutili naši starši. Nadalje smo doživeli II. svetovno vojno in nato sodelovali pri izgradnji nove Jugoslavije. Pri vsem tem nismo imeli pravih mladih let, imamo pa zadovoljstvo v tem, ko vidimo vsestranski napredek danes v TITOVI Jugoslaviji. Sošolec - ADAMČIČ Ivo je nagovoril vse navzoče in v kratkem orisal življenje nas vseh. Ob koncu je dejal nekako takole „BODIMO si DANES po 51. letih spet sošolci in sošolke; našim učiteljem pa kot nekdaj - dečki in deklice!". Lepo, toplo nam je bilo, pa tudi solze so se prikradle v naše oči, a so se posušile ob prijetnem kramljanju in domačih pesmih. Prisluhnili smo še sošolcem, ki so povedali ta ali oni dogodek iz šolskih let, spet zapeli, čas pa je prehitro utiral svojo pot. Vse prehitro je prišel čas slovesa. Verček S. PROMETNO VARNOSTNI NAČRT — Ob dnevu pionirjev so šmarski šolarji sprejeli promet-no-varnostni načrt, ki jim omogoča varno pot v šolo in domov. Za njihovo varnost skrbijo tudi pionirji-prometniki, ki vsak dan dežurajo pred poukom in po njem na najbolj nevarnih cestnih odsekih. Za to delo so jih usposobili miličniki PM Litija. JESENSKA EKSKURZIJA — Učenci višje stopnje so bili 10. oktobra na enodnevni ekskurziji. Šestošolci so si ogledali zanimivosti Ljubljane (grad, muzeji), letališča Brnik ter Tržiča (Peko, Šuštarski muzej), sedmošolci in osmo-šolci pa so se odpeljali na Koroško in obiskali Dravograd (hidrocentrala), Muto (tovarna poljedeljskih strojev). Ravne (rekreacijski center) in Prežihov vrh ter Koti je (rojstni kraj pisatelja Preži hovega Voranca). RODITELJSKI PRVO PRAZNOVANJESESTANEK ŠMARČANI SO NEKAJ LET PO OSVOBODITVI IZBRALI ZA SVOJ KRAJEVNI PRAZNIK 24. DECEMBER, OBLETNICO BITKE NA TISJU; TA DOGODEK PA JE POZNEJE IZKORISTILA OBČINA LITIJA ZA SVOJ OBČINSKI PRAZNIK. ZATO JE KRAJEVNA SKUPNOST 2E PRED LETI IZRAZILA ZELJO, DA BI ZNOVA IMELA SPOMINSKI DAN, KI BI SE NAVEZOVAL NA POMEMBEN DOGODEK IZ NOB. LETOS SPOMLADI SO SE PREDSTAVNIKI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ ODLOČILI ZA 15. OKTOBER. NA TA DAN JE BIL LETA 1943 USTANOVLJEN OKRAJNI ODBOR OF ŠMARTNO. Naj omenimo tiste generacije da smo del ki je odraščala v času krize v stari Jugoslaviji, KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA Prvo praznovanje je bilo slovesno in je trajalo skoraj teden dni. Prvi dan so se sestali nekdanji aktivisti O F, ter se pogovorili o zbiranju zgodovinskega gradiva iz časov NOB. Po zboru je bila v avli osnovne šole svečana akademija, kjer je najprej spregovoril predsednik KO SZDL Šmartno Lojze Kotar in pozdravil predstavnike občinske Nova cesta na Veliki vrh že dobiva obliko. skupščine ter družbenopolitičnih organizacij občine, kraja, delovnih organizacij ter sosednih krajevnih skupnosti, nato pa je predsednik 00 OF Šmartno Marko Rainer seznanil vse pristone z zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja na področju Šmartna ter z razvojem te krajevne skupnosti po letu 1945. V kulturnem programu, ki je bil posvečen dogodku ustanovitve 00 OF Šmartno in Dolenjskega odreda, so sodelovali recitatorji osnovne šole Šmartno in moški pevski zbor „Zvon ". Naslednje dni so se zvrstile še naslednje prireditve: prvenstvo krajevne skupnosti v namiznem tenisu ža pionirje, pionirke, mladinke, mladince, člane in članice, prvenstvo KS v streljanju z zračno puško od pionirjev do članov in kadetski rokometni turnir. Precej pozornosti so posvetili praznovanju krajevnega praznika tudi v šmarski šoli. Učenci višje stopnje so prisostvovali proslavi, v vseh razredih so učitelji pri pouku spoznavanja narave in družbe ter zgodovini posveti/i polovico šolske ure dogodkom pred 36. leti, člani zgodovinskega krožka pa so povabili medse enega izmed nekdanjih aktivistov O F šmarske-ga okraja. Boris Žužek — V prvi polovici oktobra je prišlo na prvi skupni sestanek nad 160 staršev, ki so z zanimanjem prisluhnili besedam miličnika PM Litija, ko jih je seznanil z nekaterimi prekrški mladoletnikov na šmarskem področju. Skupno so se dogovorili, da bodo vnaprej vse težave, ki jih povzročajo do-raščajoči mladoletniki, reševali v sodelovanju z razredniki, delavci šolske ter občinske socialne službe in z miličniki. PRIPRAVE NA SKUPŠČINO ŠOLSKE SKUPNOSTI — Delegati vseh treh zborov šolske skupnosti se bodo sestali na I. skupščini v tekočem šolskem letu v drugi polovici oktobra. Na dnevnem redu bodo imeli le dve točki: poslušali bodo poročilo o delu interesnih dejavnosti v minulem šolskem letu ter sprejeli delovni program za letos, nato pa bodo obravnavali in sprejeli se pravilnik o vpisu najboljših učencev v zlato, srebrno in bronasto knjigo Izobraževalne skupnosti Litija. Boris Žužek S POST« SE ŽAL MU BO Dne 13. 9. 1979 ob 20. uri je bil v gostinskem lokalu na Kegljišču Bojan REPOVŽ in popival. Takrat sta v lokal prišla dva občana na kozarček piva. Ko sta pila pivo pri točilni mizi, to ni bilo všeč REPOVŽU, kajti takoj je pristopil k njima in ju začel brez vzroka izzivati. Ker mirna občana tudi na to izzivanje nista posebno reagirala, je to močno razburilo kršitelja. Najprej je začel Z. V. otipavati po obrazu, nato pa ga je močno udaril in mu pri tem izbil zob ter ga lažje poškodoval po obrazu. Ker je takrat Z.V. priskočil na pomoč A.Z., je REPOVŽ tudi njega udaril, in sicer v oko. Da incident ni bil pohvale vreden, je kasneje ugotovil menda sam kršitelj, saj je takoj zbežal iz lokala in se doma zaprl v stanovanje. Verjetno je čutil prihod miličnikov. PRED RESTAVRACIJO STASE ZGRABILA Dne 3. 9. 1979 ob 21,30 sta se pred Restavracijo ob terasi hudo besedno sporekla Hasnija AVDIĆ in Boris ŠTIKOVAC. Med vpitjem in prerekanjem je ŠTIKOVAC s pestjo udaril AVDIĆEVO po obrazu. Takoj sta se pričela surovo prerivati. Pri tem je AVDIĆEVA prijela za plastičen stol in ga vrgla ŠTIKOVCU, ki pa se ga je k sreči ubranil. S kršitvijo sta prenehala šele ob prihodu miličnikov. SPET NEZGODE S TRAKTORJI! Alojz GROM iz Jastrebnika je dne 18. 9. 1979 popoldan s traktorjem oral na njivi. Med oranjem se mu je na strmem delu njive na robu pri,obračanju traktor prevrnil po hribu navzdol, tako da se je zakotalil bočno in se nato ustavil na kolesih na robu med njivo in POSTAJA MILICE LITIJA razpisuje prosto delovno mesto čistilke s 6-urnim delovnim časom — popoldne. Prijave sprejema PM Litija, Ljubljanska cesta, št 10, kjer dobite tudi ostale informacije. gozdom, poraslim z grmovjem. Med prevračanjem traktorja je traktorista pokopalo pot traktor in mu pri tem zlomilo obe nogi. Dne 21. 9. 1979 opoldne je traktorist KAPLJA Alojz iz OBVESTILO Obveščamo vse delovne organizacije, samoupravne organe in delavce na področju občine Litija, da družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana uraduje vsako drugo sredo v prostorih občinskega sindikalnega sveta Litija, Ponoviška 3, od 14. - 16. ure. Tako bo v tem letu v teh prostorih uradoval 24./10., 7. in 21./11. ter 5. in 19./12.-1979. Predstavniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela, predstavniki samoupravnih organov in posamezni delavci se lahko v tem času obračajo na družbenega pravobranilca za reševanje problemov, ki izvirajo s področja samoupravljanja in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. KOVINA" Šmartno pri Litiji Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in opravila 1. rezkalca 2. strugarjev (več) 3. elektricarja 4. orodjarja Pogoji: Poleg splošnih pogojev se zahteva za vsa dela poklicna šola. Vloge sprejema kadrovska služba DO „KOVINA" Šmartno pri Litiji 118. Razpis velja do zasedbe. OSNOVNA ŠOLA „DUŠAN K VEDE R—TOM AŽ" LITIJA OSNOVNA ŠOLA „ FRANC ROZMAN—STANE" ŠMARTNO OSNOVNA ŠOLA „ LOJZE HOSTNIK-JOVO" GA-BROVKA RAZp|SUJEJ0 V ŠOLSKEM LETU 1979/1980 Vpis v večerno osnovno šolo za odrasle, in to v: — 6. razred, — 7. razred, — 8. razred. Pogoji vpisa: — da ima slušatelj uspešno zaključen predhodni razred, — da ni mlajši od 17 let — da predloži izjavo del. organizacije, ki mu dovoljuje, da v primeru zaposlitve v popoldanskem času lahko obiskuje pouk. Prijava naj obsega: — prepis ati fotokopijo rojstnega lista, — prepis ali fotokopijo zadnjega uspešnega šolskega spričevala, — kratek opis dela, ki ga delavec opravlja v OZD (navesti OZD). Vpisovanje bo v tajništvu posamezne šole in to vsak ponedeljek od 13. do 14. ure. Rok za prijavo je 25/11-1979. Šolanje je brezplačno in bo organizirano v okviru posamezne matične šole. V primeru, da bo premalo prijav, bo organiziran pouk samo v okviru ene šole. OBVESTILO Vabimo vse občane in mladino na komemoracijo ob dnevu mrtvili pred spomeniki NOB, ki bodo dne 31. oktobra 1979 v naslednjih krajih: Javorski Pil ob 14.30. uri, Velika Stanga in Šmartno ob 16.00. lim, Jevnica ob 16.300. uri, Velika Kostrevnica in v Litiji ob 17.00. uri, Kresnice in Sava ob 18.00. uri, Dne 1. nov. 1979 ob 11. uri na Vačah. Komemoracije bodo tudi v Hotiču, Polšniku, Primskovem in drugod ob običajnem dnevu m času. Dr užbenbpoli.tii ne organi/,a< ije občine Litija Zevrstnika s svojim traktorjem pomagal sosedu pri tlačenju silosa. Ko je tako potlačil pribl. pol metra silažnega materiala pri odprtem tipu silosa, mu je traktor, ki je bil v prostem teku, zlezel preveč na rob silaže in mu zdrsnil s silosa vzvratno nazaj v strmi rob hriba tik ob silosu, kjer se je traktor prevrnil in pri tem pod seboj pokopal traktorista. Traktor je obstal prevrnjen na strehi in je traktorista pritisnil prek prsnega koša. Dobil je zlom dveh reber. Zdravniška pomoč mu je bila nuđena v ZD Litija, nato pa so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. DRZNI MLADOLETNIKI Dne 22. 9. 1979 ob 17. uri je bila v kinodvorani v Šmart-nem predstava. Tja so prišli tudi že nekoliko vinjeni mladoletniki M. K., M. Ž., P. A. in M. M. Zadrževali so se pred vhodom in ovirali vstop obiskovalcev. Zaradi takega obnašanja je kmalu prišlo do prepira in nato Se do pretepa, ki sta ga vodila prav M. K. in M. Ž. Med incidentom so pred vhodom poškodovali parkiran osebni avtomobil, pometali z oken stanovalcev cvetlične lončke ipd. PROMETNA VARNOST Pri kontroli prometa so miličniki dobili 7 voznikov, ki so vozili motorno vozilo pod vplivom alkohola. Ker jih je 6 od njih imelo tudi vozniško dovoljenje, jim je bilo to začasno odvzeto. Poleg tega je 19 voznikov vozilo motorno vozilo brez ustreznega vozniškega dovoljenja, 23 voznikov pa je vozilo kolo z motorjem brez potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov. Sicer pa smo predpise ta mesec kar dobro kršili, saj so sodniku za prekrške prijavili za kršitve (CPP) kar 104 osebe, 131 jih je bilo mandatno kaznovanih takoj na mestu, za manjše kršitve pa je bilo izrečenih 319 opozoril. R.B. NOVIC IZ KUL ZDRUŽENI . V P0tflw.RU j* — Na septembrski proslavi v Pogoniku so poleg igralcev Mestnega gledališča ljubljanskega ter pihalnih godb iz Zagorja ter Hrast/iika sodelovali v kulturnem programu še litijski pihalni orkester ter združeni pevski zbori iz Jevnice, Hotiča-Kresnic, Litije, Šmartna ter Gabrovke, ki so pod vodstvom dirigenta Jožeta Dobravca izvajali množične pesmi. FILM ZA PRAZNIK, — Za dan piohjjpev sp izvedli šmarski šolarji pionirsko ter mladinsko konferenco in zbor varčevalcev Ljubljanske banke, nato pa so si vsi, razen prvošolčkov, ogledali v kinodvorani jugoslovanski partizanski barvni film „Boško Buha". FILMSKI KAŽIPOT - Novembrski filmski spored šmarskega kina nam ponuja štiri filme. Za začetek se bosta zvrstili dve komediji: prva je francoska („Nepopravljivi Belmondo"), druga pa italijanska z naslovom „Pridi in spoznaj mojo ženo". Tretji teden nam bodo zavrteli pustolovski film „Zoro", za zaključek pa še francosko dramo podivjana ovca". O tem filmu je sestavljalec reklamnega prospekta zapisal: Kakšni so razlogi in kje je pravi cilj, da se mirni in uglajeni človek kar naenkrat prelevi v svoje nasprotja? Kaj žene takega človeka v njegovem neusmiljenem boju k nečlovečnosti in krutosti? " 2e po teh besedah lahko sodimo, da ogleda filma ne priporočamo zlasti šolarjem nižjih razredov. Boris Žužek RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE LITIJA OBJAVLJA RAZPIS o podelitvi nagrad in priznanj INOVATOR LETA 1979 1. Za nagrade in priznanja „INOVATOR LETA 1979" lahko kandidirajo delavci iz združenega dela in družbenih dejavnosti v občini Litija, ki so v letu 1979 uresničili dosežke s področja inventivne dejavnosti oziroma inovacije (izumi, tehnične izboljšave, koristni predlogi, nasveti, opozorila, tehnološki dosežki). 2. Kandidate za nagrado in priznanja „INOVATOR LETA 1979" lahko predlagajo: — komisija za inventivno dejavnost v TOZD ali DO, — delavski sveti TOZD ali DO, — družbenopolitične organizacije, — društva in — fizične osebe. 3. Pismena prijava mora vsebovati sledeče: — osebne in splošne podatke avtorja dosežka inventivne dejavnosti oziroma inovacije, — kratek opis, katerega bodo razvidni: pomembnost, pogoji in mesto nastanka, prihranek na materialu, energiji itd. uporabnost, izvirnost in ekonomski ali drugi učinki, ki jih dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacije zagotavlja, — risbo ali pregledno skico, — dokazilo, da je dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacijo obravnavala in ugodno rešila komisija za inventivno dejavnost ali drug pristojni organ. 4. Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj „Inovator leta" bo izvršni odbor raziskovalne skupnosti Litija ocenil dela predlaganih avtorjev dosežkov inventivne dejavnosti oz. inovacij in podelil tri denarne nagrade s plaketami. 5. Prijave pošljite na naslov: Raziskovalna skupnost Litija Valvazorjev trg 9, 61270 Litija. Rok za prijavo je 20/11-1979 7. Poročilo o podelitvi nagrad in priznanj bo objavljeno v Glasilu občanov in drugih sredstvih javnega obveščanja, 8. Dodatne informacije v zvezi z razpisom posreduje Raziskovalna skupnost Litija, telefon številka: 881-229. KOŠARKA >c/5 GLASILO OBČANOV F LAJ SOV MEMORIAL Občinska konferenca Socialistične z vazo delovnega ljudstva Litija. Ureja uradniški odbor: Tina Brilej (glavni in odgovorni uradnik), Slavko Urbič, Lojza Kotar, Mojca Lebinger, Zofka Haupt-man, Branka Nafat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni uradnik). Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemut in Miro VkHc. Pradtadnik časopisnega svata: Slavko Punaercar. Oblikovanja ki MhnUnu urejanji: Drage Pečanik. Prlpiaea m tkk: Bfjp_ Onavnik, Tlak: Th pravico. Trg na Stavkali 1, «. prejemajo vsa gaaa»afta)b)Ba • t brezplačno na dom. preminulega košarkarja KK v Litiji 4. turnir - Flajsov sodelovale ekipe Kamnika, V spomin na tragično Litija Jožeta Flajsa, je bil memorial, na katerem so Rudarja in Litija - Zagorje. Rezultati: Litija - Zagorje - Kamnik 93 : 85 (53 : 49) Rudar - Kamnik 93 : 82 (50 : 35) Litija - Zagorje : - Rudar 99 : 86 (43 : 49) Vrstni red: 1. Litija — Zagorje, 2. Rudar, 3. Kamnik * Prvoplasirano moštvo je prejelo prehodni pokal, ostali dve pa diplomi. jm B. Ali S tekme občinske lige starejših pionirjev Dole: Litija na Dolah (Foto: GO) ROKOMET IZENAČENE BORBE : Vratar gostov je domačega napadalca takole zaustavil, žogo je namreč zamenjal z njegovo — g lavo! Posnetek je s tekme mladin cev Litije in Rudarja. (Foto: GO) Končan je prvi del občinske lige v rokometu za starejše pionirje in pionirke (letnik 1965 in mlajši), ki jo vodi RK Usnjar, v ligi pa nastopajo po tri ekipe pionirjev oz. pionirk šolskih športnih društev. Lestvici po prvem delu sta naslednji: NOGOMET OBČINSKA NOGOMETNA LIGA Tudi v novi nogometni sezoni je občinska nogometna liga v polnem razmahu. Letos sta se na novo vključila Zavrstnik in Dobrava (Litija), tako da sodeluje že 12 moštev, žal pa zaradi prepozne prijave nismo mogli vključiti še moštva Vač. Zanimanje je čedalje večje, tako da bomo morali verjetno v naslednjem letu misliti že na dve ligi. Odigranih je že 5 kol. Vse tekme so zelo zanimive in se končujejo s tesnim rezultatom. Lestvica po 4. kolu je naslednja: PIONIRJI: 1. DOLE 2. ŠMARTNO 3. LITIJA PIONIRKE: 1. LITIJA 2. ŠMARTNO 3. DOLE 6402 63 12 6 114 75 : 54 8 66 : 62 7 61 : 85 3 6 5 0 1 66 6 4 0 2 69 6 0 0 6 39 42 61 71 točk 1. Hotič 8 2. Šmartno , 7 3. Dolina 5 4. Ribče 4 5. Dobrava 4 6. Zavrstnik 4 7. Sava 2 8. Tišje 2 9. Gradec 2 10. Polšnik 2 11. Dole 0 12. Gabrovka 0 Z.P. C 10 8 0 T.B. ZASTAVO 101, letnik 1975, odlično ohranjeno prodam Naslov v uredništvu BODICE C EMONA CENTROMER KUR blagovnica v Litiji, vam nudi oblačila in obutev za hladne jesenske dni. Na izbiro so smučarski kompleti po ugodnih cenah. Za prihajajoče mrzle dni vam nudimo veliko izbiro vseh vrst peči. PRIČAKUJEMO VAS OBISK! Čas zacelil je vse rane? Tu so spet bodice neslane. Ker z užaljene! sem se pobotal, zdaj spet pišem, motam, moram... Pevec Andrej Šifrer je izdal ploščo z naslovom „Od. šanka do šanka." Plošča bi bila lahko posvečena tudi Gostinskemu podjetju Litija... Letos bo veliko vina, Litijani pa septembra še vode nismo imeli... — Tako je, če odide kraljica. Kmalu potem, ko je Regina KRALJ odšla iz osnovne šole Milan Bori-šek, se je le-ta združila z osnovno šolo Litija... — Boris Žužek, direktor osnovne šole Šmartno, je (bivši) osnovni šoli Milan Borišek najprej speljal Regino, nato kombi, sedaj pa hoče še šoferja... rMitromerkur BLAGOVNICA V LITIJI