URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 7	Ljubljana, četrtek 31. marca 1977	Cena 22 dinarjev	Leto XXXIV
319.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo SociaH=>iAne repuh'^e Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi
Razglaša se zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ga je sprejela Skupščina So1 cialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. februarja 1977, na seji Zbora občin dne
23.	februarja 1977 in na seji Skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dne 21. ,marca 1977.
St. P 0100-168/77
Ljubljana, dne 21. marca 1977.
Predsednik 1 "Serscj Kraigher 1. r.
ZAKON
o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon določa nalezljive bolezni, ki so pomembne za zdravstveno varstvo prebivalstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: nalezljive,bolezni), ter predpisuje ukrepe za preprečevanje in zatiranje teh bolezni.
2.	člen
Za nalezljive bolezni se štejejo naslednje bolezni:
1.	akutni diaroični sindrom (Enlerocolitis acuta non haemorrhagica),
2.	akutni diaroični sindrom (Enterocolitis acuta haemorrhagica),
3.	amebna dizenterija (Amoebiasis),
4.	antraks (Anthrax),
5.	botulizem (Botulismus),
6.	bruceloza (Brucellosis),
7.	četrta spolna bolezen (Lymphogranuloma ingui-nale),
8.	ehinokokoza (Echinococcosis),
9.	erizipeloid (Erysipeloides),
10.	garje (Scabies),
11.	dermatofitije: humane dermatofitije maisva (trichophytia superficialis canillitii, favus, microsporia) in animale dermatofitije (trichophytia profunda),
12.	gnojni meningokokni meningitis — meningo-kokna sepsa (Meningitis purulenta meningococcica — Sepsis meningococcica),
13.	drugi gnojni meningitisi (Meningitis purulenta),
14.	gripa (Influcnza) — epidemična oblika,
15.	gobavost (Lepra),
16.	infekcijska mononuklcoza (Mononucleosis infec-tiosa),
17.	klopni meningoencefalitis (Meningoencephalitis — endemica),
18.	drugi serozni meningoencefalitisi (Meningoencephalitis seroza),
19.	lajšmaniaza — Kala Azar (Leishmaniasis —
Kala Azar),
20.	leptospiroza (Leptosipirosis),
21.	listerioza (Listeriosis),
22.	mehki čankar (Ulcus molle),
23.	mumps (Parotitis epidemica — Meningoencephalitis parotitica),
24.	nalezljivo vnetje veznice (Coniunctivitis) —
epidemična oblika,	- -<
25.	norice (Varicella),
26.	porodnična mrzlica (Sepsis puerperalis),
27.	psitakoza (Psittacosis),
28.	rdečke (Rubella),
29 rudarska glistavost (Ancylostomiasis),
30.	salmoneloze (Salmonellosis),
31.	smrkavost (Malleus),
32.	streptokokna angina (Angina streptococcica) — epidemična oblika,
33.	šen (Erysipelas),
34.	škrlatinka (Scarlatina),
35.	teniaza (Teaniasis),
36.	toksoplazmoza (Toxoplasmosis),
37.	trahom (Trachoma),
38.	trihinoza (Trichinosis),
39.	tropske nalezljive bolezni,
40.	tularemija (Tularemia),
41.	virusna zlatenica B (Hepatitis viralis B. Hepatitis inoculationis),
42.	vročica (Febris »Q«).
Če se pojavi nevarnost drugih nalezljivih bolezni, ki utegnejo ogroziti prebivalstvo SR Slovenije, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odloči, da se za varstvo prebivalstva uporabijo vsi ali posamezni ukrepi, ki jih določata zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2-15/74 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), in ta zakon.
3.	člen
Varstvo pred nalezljivimi boleznimi obsega izvajanje zdravstvenih in drugih ukrepov, ustrezno organiziranje zdravstvenih organizacij ter zagotavljanje materialnih sredstev.
Izvajanje varstva prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi je obveznost družbenopolitičnih skupnosti, i zdravstvenih skupnosti, zdravstvenih in drugih organizacij združenega dela in občanov.
4.	člen
Varstvo pred nalezljivimi boleznimi obsega ukrepe za. zatiranje, preprečevanje, ugotavljanje in zdravljenje nalezljivih bolezni ter odstranitev njihovih posledic po zveznem zakonu in po tem zakonu.
Izvajanje ukrepov za varstvo pred nalezljivimi boleznimi ima prednost pred drugimi uprepi za zdravstveno varstvo.
5.	člen
Vsakdo ima pravico izkoristiti ukrepe za varstvo pred nalezljivimi boleznimi, ki so določene v tem zakonu, kdor zboli za nalezljivo boleznijo, pa ima pravico in dolžnost se zdraviti.
Vsakdo ter vsaka organizacija združenega dela in druga organizacija so dolžni storiti in izvajati predpisane in odrejene ukrepe za varstvo pred nalezljivimi boleznimi.
6.	člen
Kdor zboli za nalezljivo boleznijo, se mora ravnati po predpisanih ukrepih in navodilih zdravstvene organizacije, ki mu daje medicinsko pomoč, zlasti glede varstva svoje okolice pred boleznijo.
Posebna dolžnost osebe, ki stalno ali občasno izloča klice kakšne nalezljive bolezni, je, da se ravna po določenih ukrepih in navodilih, ki- jih da zdravstvena organizacija ali zdravstveni delavec ali za to nnnhlaščem" organ družbenopolitične skupnosti.
7.	člen
Vsaka zdravstvena organizacija in vsak zdravstveni delavec, ki pri opravljanju svoje redne dejavnosti odkrije nalezljivo bolezen, mora storiti predpisane ukrepe, da se prepreči in zatre nadaljnje širjenje bolezni in najnujnejše sanitarno-higienske ukrepe, ki jih terja narava bolezni, hkrati pa proučiti zbolele osebe in druge osebe iz njihove okolice, kako naj se varujejo te bolezni.
Vsaka zdravstvena organizacije je dolžna v sami organizaciji zagotoviti sanitarno-tehnične in druge pogoje ter izvajati ustrezne sanitarno-higienske ukrepe za varstvo pred širjenjem infekcije (hišna infekcija).
8.	člen
Vsak oocan ter vsaka organizacija združenega dela in druga organizacija mora omogočiti pristojnim upravnim organom, zdravstvenim organizacijam in zdravstvenim delavcem, da opravljajo predpisane zdravstvene preglede oseb, stavb in proizvodov, da jemljejo za preglede potreben material in da opravljajo druge predpisane oziroma naložene ukrepe za preprečevanje ali zatiranje nalezljivih bolezni.
9.	člen
Varstvo pred nalezljivimi boleznimi se izvaja po programu.
Republiški program za varstvo pred nalezljivimi boleznimi pripravi Zavod SR Slovenije za socialno medicino in higieno za enoletno ali daljše obdobje, sprejme pa ga Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo.
Program za varstvo prebivalstva pred zoonozami pripravita Zavod SR Slovenije za socialno medicino in higieno in Veterinarski zavod Slovenije, sprejmeta pa ga Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo ter Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Program za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi izvajajo zdravstvene in veterinarske organizacije.
10.	člen
Sredstva za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi zagotavljajo zdravstvene skupnosti in družbenopolitične skupnosti v skladu z zakonom.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, zasebni delodajalci in občani plačujejo stroške za preprečevanje m zatiranje nalezljivih bolezni le, kadar je v zakonu izrecno tako določeno.
11.	člen
Izvajalci ukrepov za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni morajo na krajevno običajen način obveščati javnost o ukrepih, ki so pomembni za zdravstveno vzgojo prebivalstva ter o odrejenih ukrepih, ki bi utegnili škodovali zdravju prebivalstva.
II. UKREPI ZA VARSTVO PREBIVALSTVA PRED NALEZLJIVIMI BOLEZNIMI
12.	člen
Za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni se kot splošni ukrep izvaja odstranjevanje odpadnih snovi tako, da se prepreči okužitev človekovega okolja.
13.	člen
Da se pravočasno odkrijejo viri in poti širjenja nalezljivih bolezni, se mora opraviti epidemiološko poizvedovanje oziroma epidemiološka preiskava pri nalezljivih boleznih iz 4., 7., 12., 19., 20., 22., 29., 30., 31.,
38.,	39., 40., 41., in 42. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, pri nalezljivi zlatenici pa, če sd ta bolezen pojavi v vzgojnovarstvenem zavodu, v šoli ali v drugih otroških in mladinskih ustanovah ali v obratih družbene prehrane.
14..	člen
Zdravstvena organizacija mora takoj prijavili vsako obolenje ali smrt za nalezljivo boleznijo iz 2. člena tega zakona.
Nalezljive bolezni se prijavljajo zdravstveni ali drugi organizaciji združenega dela, za katero je z zakonom določeno, da se v svoji dejavnosti ukvarja s preprečevanjem in zatiranjem nalezljivih bolezni oziroma s proučevanjem gibanja teh bolezni.
15. člen
O vsakem obolenju za antraksom, brucelozo, ehi-nokokozo, crizipeloidom, leptospirozo, listeriozo, pusita-kozo, slinavko in parkljevko, smrkavostjo, toksoplazmo-zo, trihinozo, tularemijo in vročico »Q« mora zdravstvena organizacija, ki bolezen ugotovi, takoj obvestiti veterinarsko organizacijo združenega dela oziroma občinski organ, ki je pristojen za veterinarstvo.
Veteririarska organizacija združenega dela mora takoj obvestiti zdravstveno organizacijo oziroma občinski upravni organ za zdravstveno varstvo o vsakem ugotovljenem obolenju ali poginu živali zaradi obolenja iz prejšnjega odstavka.
Veterinarska in zdravstvena organizacija moratg ob pojavu obolenj iz prvega odstavka tega člena storiti ukrepe, da se prepreči širjenje bolezni na ljudi.
1(3. člen
Vsak primer nalezljive bolezni, ki ima izvor v zdravstveni organizaciji, mora ta organizacija prijaviti (na primer intrahospitalna infekcija).
r»
17.	člen
Obvezna je laboratorijska potrditev diagnoze pri vseh nalezljiyih boleznih iz zveznega zakona, razen pri mrtvičnem krču, oslovskem kašlju in ošpicah, ter pri nalezljivih boleznih iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 12., 14.,
15.,	16., 17., 18., 20., 22., 26., 30., 31., 32., 34., 39., 40., 41. in 42. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona.
Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo določi zdravstvene organizacije, katerih laboratoriji opravljajo dejavnost iz prejšnjega odstavka.
18.	člen
Za osebe, za katere se sumi ali ugotovi, da so zbolele za brucelozo, gobavostjo, malarijo, tularemijo in tropskimi nalezljivimi boleznimi ter za osebe, ki bi utegnile povzročiti širjenje še drugih nalezljivih bp-lezni, se uporabljajo strokovno veljavni načini zdravljenja, izolacije in prevoza.
19.	člen
Obvezna je končna dezinfekcija izločkov, osebnih' in drugih predmetov, ki so bili v stiku z bolnikom, vbzil, stanovanjskih in drugih prostorov, v katerih se je zadrževal bolnik, ki je zbolel za antraksom, gobavostjo, slinavko in parkljevko, tularemijo ali katero od tropskih nalezljivih bolezni. \
Obvezna je dezinsekcija — depedikulacija ušivih oseb. Množični pojav ušivosti je treba obvezno prijaviti.
Dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo organizirajo in opravljajo zavodi za socialno med'cino in hi- ■ gieno oziroma čnote osnovne higiensko-epidemiološke službe drugih zdravstvenih organizacij.
(
20.	člen
Osebe, ki bolehajo za aktivno tuberkulozo ali izločajo povzročitelje trebušnega tifusa, paratifusa A, B in C, griže ali salmoneloz, ne smejo biti zaposlene v zdravstvenih organizacijah na delovnih mestih, na katerih prihajajo v stik z bolniki.
21.	člen
Obvezna je kemoprofilaksa z ustreznimi sodobnimi medikamenti ob pojavu škrlatinke v vzgojnovarstve-nih zavodih, v šolah ali v drugih otroških in mladinskih ustanovah.
22.	člen
Ce je pri nosilcu virusne zlatenice B s pozitivnim antigenom potrebna dializa, se mora izvršiti izolirano.
III.	DRUGE DOLOČBE
23.	člen
Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo:
—	spremlja gibanje nalezljivih bolezni v SR Sloveniji;
—	nadzira in koordinira delo organov in organiza-
cij, ki so zavezani k preprečevanju In zatiranju nalezljivih bolezni; skrbi, da izpolnjujejo svoje dolžnosti po zakonu in programu ter da se izvajajo ukrepi za varstvo pred nalezljivimi boleznimi.	~-
Zavodi za socialno medicino in higieno v sodelovanju z organi sanitarne inšpekcije spremljajo in proučujejo epidemiološko stanje in gibanic nalezljivih bolezni, sestavljajo programe za preprečevanje in zatiranje
nalezljivih bolezni ter pristojnim organom predlagajo potrebne ukrepe.
24.	člen
Stanje epidemije razglasi, če je prizadeto določeno območje, pristojni izvršilni organ skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi ugotovitve Zavoda za socialno medicino in higieno, stanje epidemije zaprtega tipa pa Zavod za socialno medicino in higieno.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi pri karantenskih boleznih; v tem primeru komisija za varstvo pred nalezljivimi boleznimi iz 25. člena tega zakona prijavi pojav take bolezni pristojnemu zveznemu organu.
25.	člen
Pri občinskih in pri republiškem upravnem organu za zdravstveno varstvo se ustanovijo skupne komisije za varstvo pred nalezljivimi boleznimi.
Skupno komisijo sestavljajo zdravstveni strokovnjaki, delavci pristojnega upravnega organa in delegati pristojne zdravstvene skupnosti.
Naloga komisij za varstvo pred nalezljivimi boleznimi je organizacija varstva prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi in zlasti pred vnosom karantenskih bolezni.
Stroške za delo komisij za varstvo pred nalezljivimi boleznimi krije pristojna zdravstvena skupnost.
26.	člen
Pri izvajanju nadzorstva nad preprečevanjem in zatiranjem nalezljivih bolezni imajo organi sanitarne inšpekcije pravico in dolžnost:
1.	prepovedati osebam, ki zbolijo za določenimi nalezljivimi boleznimi, in osebam, ki izločajo klice takih bolezni (kliconoscem), delati na določenih delovnih mestih oziroma pri določenem delu, kjer lahko spravijo v nevarnost zdravje drugih;
2.	prepovedati zbiranje ljudi po šolah in na drugih javnih mestih, dokler ne mine nevarnost epidemije;
3.	odrediti dezinfekcijo, dezinsekcijo ali deratizacijo, da se uničijo povzročitelji bolezni;
4.	odrediti izolacijo oseb, ki so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo, in njihovo zdravljenje;
5.	odrediti druge predpisane splošne in posebne sa-nitarno-higienske ukrepe.
x -	27. člen
Organi za notranje zadeve morajo pristojnemu organu za zdravstveno varstvo oziroma organu sanitarne inšpekcije na njegovo zahtevo v mejah svoje pristojnosti, pomagati, če naleti pri izvajanju sanitarno-higien-skih in drugih ukrepov, ki so predpisani ali odrejeni po tem zakonu, na odpor ali upiranje, ali se takšen odpor oziroma upiranje da utemeljeno pričakovati.
28.	člen
Pri izvajanju strokovno-instrukcijskega nadzorstva nad delom zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev sodeluje v okviru svojih pristojnosti tudi Republiški sanitarni inšpektorat in ustrezna strokovna služba Zavoda SR Slovenije za socialno medicino in higieno.	/	.
29.	člen
Za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi zagotavljajo materialna sredstva praviloma zdravstvene skupnosti.
Socialistična republika Slovenije zagotavlja sredstva:
—	za tiste ukrepe, ki jih odredi Skupščina SR Slovenije ali njen izvršni svet, niso pa obseženi s programom zdravstvenega varstva, ki si ga delovni ljudje zagotavljajo prek zdravstvenih skupnosti;
—	za epidemiološka poizvedovanja in epidemiološke preiskave pri pojavu nalezljivih bolezni, za katere ne zagotavlja materialnih sredstev federacija, ta poizvedovanja in preiskave pa so obvezne po tem zakonu (13. člen), ali jih odredi SR Slovenija;
—	za izvedbo ukrepov, ki jih odredi Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, ali pa so obveznost SR Slovenije po programu o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi.
Občina zagotavlja sredstva, kadar odredi ukrepe za varstvo pred nalezljivimi boleznimi, pa za kritje stroškov zanje ni zavezana federacija ali republika.
30.	člen
Ce je z obvezno imunizacijo, seroprofilakso ali kemoprofilakso proti nalezljivim boleznim povzročena osebi škoda na zdravju, ne gre pa za strokovne nepravilnosti v načinu in postopku imunizacije, je družbenopolitična skupnost, katere organ je odredil imunizacijo, odgovorna za nastalo škodo.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
31.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija, če ne prijavi obolenja ali smrti za nalezljivo boleznijo po 14. členu tega zakona ali opusti prijavo po 16. členu tega zakona.
Z denarno kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek zdravstvena ali veterinarska organizacija združenega dela, če opusti prijavo v primerih iz prvega in drugega odstavka 15. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zdravstvene ali veterinarske organizacije združenega dela, ki stori kakšno dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena.
32.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če ne izvede ukrepov za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi iz 12. člena, tretjega odstavka 15. člena ter 17., 18., 19., 20. in 21. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dir ar jev se kaznuje tudi odgovorna osebe organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki opusti kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
33.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki opusti predpisani ukrep, ki ne dovoli izvesti ukrepa ali ki se ne ravna po odločbi pristojnega organa, s katero so odrejeni določeni ukrepi za varstvo pred nalezljivimi boleznimi.
V.	KONČNA DOLOČBA
34.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 512-4/77
Ljubljana, dne 21. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
320.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
Razglaša se zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. marca 1977 in na seji Zbora občin dne 23. marca 1977.
St. P 0100-169/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Predsednik Sergej Kraigher I. r.
ZAKON
o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v mejah določb tega zakona in predpisov občinskih skupščin ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sklenejo, da si ustvarijo pogoje za hitrejši, ekonomičnoj ši in skladnejši razvoj naselij ter za izboljšanje svojih komunalnih in stanovanjskih razmer.
Občani in civilne pravne osebe razpolagajo s stavbnim zemljiščem v skladu z njegovo naravo in namenom pod pogoji, ki jih določa zakon.
' 2. člen
Delovni ljudje in občani prek svojih krajevnih skupnosti ter delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela kot uporabniki stavbnega zejnljišča skupaj z delavci komunalnih organizacij, ki opravljajo komunalne dejavnosti v zvezi z urejanjem stavbnega zemljišča, in delavci organizacije za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v občini, v samoupravni komunalni interesni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost) ali pa v samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem (v
1
nadaljnjem besedilu: stavbna zemljiška skupnost), ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom, ter v krajevni skupnosti.
Komunalna skupnost oziroma stavbna zemljiška skupnost opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena.
II.	UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
1.	Organizacija upravljanja
3.	člen
Občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino, jih upravlja po svojih organih, ali pa jih izroča v upravljanje komunalni skupnosti oziroma stavbni zemljiški skupnosti ali krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalne).
Občinska skupščina izvaja tudi nadzorne in druge EK) tem zakonu določene pravice glede upravljanja s stavbnim zemljiščem.
4.	člen
Upravljalec upravlja s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini tako, da skrbi, da se to stavbno zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami ter da se smotrno uporablja glede na njegovo namembnost, ki jo določajo urbanistični dokumenti, in pri tem zlasti:
—	sprejema srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnega zemljišča, investicijske programe za dela na urejanju stavbnega zemljišča ter ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresničevanje;
—	oddajo dela za urejanje stavbnega zemljišča organizacijam združenega dela kot izvajalcem;
—	daje spodbudo in sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi racionalnejše in bolj učinkovito urejanje in uporaba stavbnega zemljišča;
—	opravlja druge zadeve s področja upravljanja stavbnega zemljišča, ki jih določa ta zakon in odlok občinske skupščine.
5.	člen
Zaradi usklajevanja planov družbenoekonomskega in prostorskega razvoja, programov družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje ter izgradnje drugih družbenih in gospodarskih dejavnosti in zaradi uresničevanja drugih skupnih ciljev upravljalec sodeluje s samoupravnimi stanovanjskimi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter lahko sporazumno z njimi oblikuje skupna delovna telesa, sodeluje po svojih delegatih v organih teh skupnosti in razvija druge oblike medsebojnega sodelovanja.
6.	člen
Če komunalna skupnost upravlja s stavbnim zemljiščem, organizira enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem.
Ce se ustanovi stavbna zemljiška skupnost, jo upravlja skupščina te skupnosti, ki jo sestavljata:
—	zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela kot uporabnikov komunalnih storitev in
—	zbor delegatov komunalnih organizacij, ki opravljajo komunalne dejavnosti v zvezi z urejanjem
stavbnega zemljišča, in organizacije za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stavbne zemljiške skupnosti se lahko določi, da se v stavbno zemljiško skupnost vključijo ter v njej uveljavljajo samoupravne pravice in obveznosti tudi organizacije združenega dela, ki programirajo in projektirajo izgradnjo komunalnih objektov in naprav oziroma pripravljajo urbanistično dokumentacijo, samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri snovanju in izgradnji naselja, stanovanjske zadruge in drugi, ki so zainteresirani za izgradnjo naselja.
Ce ni s tem zakonom drugače določeno, veljajo za enote komunalnih skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem in za stavbne zemljiške skupnosti določbe zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega E>omena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75).
7.	člen
S statutom komunalne skupnosti oziroma stavbne zemljiške skupnosti se v skladu s samoupravnim sporazumom o vključitvi v komunalno skupnost oziroma o ustanovitvi stavbne zemljiške skupnosti določi zlasti število delegatov posameznih zborov skupščine skupnosti in način njihovega delegiranja, način, kako se uresničuje poseben družbeni interes na področju upravljanja s stavbnim zemljiščem ter druga razmerja v zvezi z upravljanjem s stavbnim zemljiščem.
Samoupravni sporazum o vključitvi v komunalno skupnost oziroma o ustanovitvi stavbne zemljiške skupnosti ter statut enote komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem oziroma statut stavbne zemljiške skupnosti potrdi občinska skupščina.
8.	člen
Stavbno zemljišče v krajih in na območjih, ki niso urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, ureja krajevna skupnost oziroma skupnost krajevnih skupnosti ek> predpisih, ki jih izda občinska skupščina v skladu z načeli tega zakona.
V predpisu iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina zlasti n^čin in pogoje, kako delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih zagotavljajo v skladu s plani, ki jih sprejemajo za izboljšanje komunalnih in stanovanjskih . razmer, ureditev stavbnega zemljišča za svoje potrebe, kako združujejo sredstva za te namene in kako uresničujejo druge Erravice v zvezi s stavbnim zemljiščem.
Občina, komunalna skupnost oziroma stavbna zemljiška skupnost in krajevne skupmosti določijo s samoupravnim sporazumom del sredstev, ki jih je občina, komunalna skupnost oziroma stavbna zemljiška skupnost v skladu z določbami 48. člena tega zakona dolžna zagotoviti krajevnim skupnostim za potrebe urejanja stavbnih zemljišč na njihovem območju iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
9.	člen
Strokovna dela v zvezi z urejanjem in oddajanjem stavbnega zemljišča ter z drugimi opravili s področja upravljanja s stavbnim zemljiščem opravlja delovna skupnost upravljalna.
Upravljalec lahko s pogodbo poveri posamezna strokovna dela posebni za taka dela usposobljeni organizaciji združenega dela.
2.	Urejanje stavbnega zemljišča
10.	člen
V mestih in drugih r.aleljih, ki se urejajo z urbanističnimi ali zazidalnim načrti, se smejo stanovanjski in drugi objekti graditi le na stavbnem zemljišču, ki je urejeno po določbah tega zakona.
11.	člen
Stavbno zemljišče se mora urejati v skladu z urbanističnim in zazidalnim načrtom ter srednjeročnim planom in letnim programom urejanja stavbnega zemljišča.
Pri urejanju stavbnega zemljišča je treba praviloma upoštevati tak vrstni red del, da' se preprečijo poškodbe na že dokončanih komunalnih objektih in napravah in da so stroški za urejanje kar najbolj ustrezni. Stavbno zemljišče se ureja z zelenimi površinami, otroškimi igrišči in podobnimi objekti in napravami vedno šele potem, ko so dokončana dela na gradbenih objektih.
12.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo stavbnega zemljišča za gradnjo in opremljanje stavbnega zemljišča.
Priprava stavbnega zemljišča po tem zakonu obsega:
—	geološke, geomehanske in mikroseizmične raziskave, izdelavo temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:2000, 1:1000 in 1:500 ter izdelavo parcelacijskega načrta;
—	izdelavo zazidalnega načrta, s katerim se določijo meje posameznih območij izgradnje in natančneje razčleni namenska raba površin;
—	pridobitev zemljišča ali plačilo odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravice na nepremičnini;
—	sanacijska dela, kot na primer poravnanje, na-sipavanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter podobno;
—	odstranitev obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču;
—	izgradnjo nadomestnih prostorov za preselitev uporabnikov objektov, predvidenih za odstranitev in stroške preselitve.
Opremljanje stavbnega zemljišča po tem zakonu obsega gradbena pripravljalna dela, ki se nanašajo na komunalne objekte in naprave, ter izdelavo tehnične dokumentacije in izgradnjo komunalnih objektov in naprav za individualno in skupno rabo.
13.	člen
Komunalni objekti in naprave iz tretjega odstavka prejšnjega člena se razvrščajo po pomenu, ki ga imajo za naselje ali širše območje, na:
—	sekundarno omrežje, ki je namenjeno oskrbi določenega obstoječega ali predvidenega stanovanjskega ali drugega območja;
—	primarno omrežje, ki je namenjeno oskrbi dveh ali več obstoječih ali predvidenih stanovanjskih ali drugih območij;
—	magistralno omrežje, ki je kot osnovni element infrastrukture namenjeno oskrbi vsega mesta ali širšega območja.
Republiški sekretar za urbanizem izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona navodilo, v katerem podrobneje določi, kaj se šteje za primarno, sekundarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav.
14.	člen
Glede na rabo so komunalni objekti in naprave skupne in individualne rabe.
Komunalni objekti in naprave, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva, so komunalni objekti in naprave skupne rabe. Med te objekte in naprave se štejejo:
—	ulice in ceste, trgi, hodniki, peš poti, dovozne poti v naseljih ter javna parkirišča m sejmišča, za katere uporabo se ne plačuje odškodnina;
—	luke, pomoli in zgrajene obale, namenjene za javni promet, kadar s temi objekti ne gospodarijo posebne luške ali druge organizacijo združenega dela;
—	javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, zelene površine v stanovanjskih naseljih in javna otroška igrišča ter varstveni pasovi in rezervati;
—	omrežje javne razsvetljave;
—	objekti in naprave za odpravo atmosferskih voda.
Komunalni objekti in naprave, pri katerih je raba individualno določljiva in izmerljiva, so komunalni objekti in naprave individualne rabe. Med te objekte in naprave seštejejo objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo, s plinom, z električno in s toplotno energijo, s PTT omrežjem ter objekti in naprave za odpravo odpadnih voda, če ne gre za priključke stanovanjskih in drugih posameznih objektov na sekundarno oziroma primarno omrežje komunalnih objektov in naprav.
15.	člen
Stavbno zemljišče se po tem zakonu glede na stopnjo urejenosti šteje:
—	za urejeno stavbno zemljišče: zemljišče, za katero je izvršena priprava in je opremljeno z vsemi komunalnimi objekti in napravami, kot jih določa urbanistični ali zazidalni načrt;
—	za delno urejeno stavbno zemljišče: zem’jišče za katero je izvršena priprava, ni pa opremljeno z vsemi komunalnimi objekti in napravami, kot jih določa urbanistični ali zazidalni načrt;
—	za neurejeno stavbno zemljišče: zemljišče, za katero je izvršena priprava, ni pa opremljeno z nobenim komunalnim objektom ali napravo.
3.	Planiranje in programira-nje urejanja stavbnega zemljišča
16.	člen
Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča temelji na srednjeročnih planih in letnih programih.
17.	člen
Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča temelji na razvojnih načrtih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij ip skupnost: in občin, predstavlja uskladitev potreb teh organizacij in skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču za srednjeročno obdobje ter opredeljuje vire, obseg in način združevanju potrebnih sredstev.
Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča mora zagotoviti, da bo predvideni obseg in dinamika del v skladu s potrebami, določenimi z razvojnimi načrti organizacij in skupnosti iz prej Snega odstavka, da bo glede na lokacijo objektov enakih ali podobnih dejavnosti zagotovljena tehnološka in funkcionalna povezanost in racionalnost ter da bodo izvršena dela omogočala nadaljnjo dopolnitev komunalnega in bivalnega standarda naselja.
18.	člen
Letni program urejanja stavbnega zemljišča obsega:
—	podatke o legi in namenski rabi zemljišča, ki je predvideno za ureditev v programiranem obdobju;
—	obseg in strukturo del pri pripravi in opremljanju stavbnega zemljišča;
—	vrednost predvidenih del po posameznih področjih in vrednost skupnih del;
—	terminski plan'za izvedbo posameznih del;
—	način financiranja del, vire sredstev, nosilce obveznosti financiranja in dinamiko angažiranja sredstev.
19.	člen
Srednjeročni plan in letni program urejanja stavbnega zemljišča potrdi občinska skupščina, če ga ne sprejme sama.
20.	člen
Republiški sekretar za urbanizem izda v soglasju s predsednikom Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona navodilo o metodologiji za izdelavo srednjeročnega plana in letnega programa urejanja stavbnega zemljišča.
4.	Financiranje urejanja stavbnega zemljišča
21.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča financira upravlja-lec, temeljne in druge organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, samoupravne organizacije in skupnosti, stanovanjske zadruge in investitorji, tako da se sttoški urejanja stavbnega zemljišča porazdelijo v skladu z določbami tega zakona.
22.	člen
Občina financira geološke, geomehanske in rnikro-seizmične raziskave, izdelavo parcelacij skega načrta, izdelavo temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:2000, 1:1000 in 1:500 ter izdelavo zazidalnega načrta za določeno območje, če teh del ni financirala komunalna skupnost oziroma stavbna zemljiška skupnost, krajevna skupnost, druga samoupravna organizacija ali skupnost ali skupina občanov.
23.	člen
Občina oziroma komunalna skupnost ali. stavbna zemljiška skupnest financira v skladu s planom oziroma programom urejanja stavbnega zemljišča na ureditvenem območju nsse'jo graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo.
24.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, financirajo v skladu s planom oziroma programom urejanja stavbnega zemljišča na ureditvenem območju naselja graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki so namenjene za individualno rabo.
25.	člen
Delovni ljudje in občani lahko določijo s samoupravnim sporazumom, da bodo iz sredstev, ki jih izločajo za stanovanjsko graditev iz osebnega dohodka, namenili največ 20 °/o za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj.
Izločena sredstva se za namene iz prejšnjega odstavka in v skladu s samoupravnim sporazumom o izločanju teh sredstev zbirajo pri komunalni skupnosti oziroma stavbni zemljiški skupnosti, ki z njimi upravlja.
Občina oziroma komunalna skupnost ali stavbna zemljiška skupnost lahko v primerih in ob pogojih, ki se določijo s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za stanovanjsko graditev, do'goročno kreditira ali neodplačno financira izgradnjo omrež’a komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, namen j fenih za individualno rabo v stanovanjskih soseskah.
26.	člen
Investitor je dolžan povrniti upravljalcu stroške za pripravo stavbnega zemljišča, razen stroškov iz 1 ali-nee drugega odstavka 12. člena tega zakona ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih oVcktov in naprav primarnega in sekundarnega pomena.
Investitor stanovanjskega objekta ali objekta družbenega standarda v stanovanjski soseski plača upravljalcu stroške za pripravo stavbnega zemljišča, razen stroškov iz 1. alinee drugega odstavka 12. člena tega zakona ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo.
Lastnik oziroma uporabnik stavbnega zemljišča kot investitor ne plačuje stroškov po 3. alinei drugega odstavka 12. člena tega zakona.
27.	člen
Sorazmerni del stroškov po prejšnjem členu se določi na podlagi poprečnih stroškov za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav glede na njihov pomen in vrsto rabe na določenem območju. Poprečni stroški se ugotovijo tako. da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt ali na območju, ki je z odlokom občinske skupščine namenjeno za kompleksno graditev, preračunajo na kvadratni meter skupne tlorisne uporabne površine stavbe. Od tako določenega poprečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišči so investitorji dolžni plačati delež, ki ga določi občina
oziroma komunalna skupnost ali stavbna zemljiška skupnost s soglasjem občinske skupščine.
Občinska skupščina lahko določi, da se določeni komunalni objekti in naprave, ki so namenjeni za stanovanjsko izgradnjo, ne vštevajo v izračun poprečnih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča.
Infrastrukturni objekti magistralnega omrežja in drugi objekti širšega regionalnega pomena se izločijo iz poprečnih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča.
28.	Člen
Urejanje stavbnega zemljišča z magistralnim omrežjem komunalnih objektov in naprav se financira z lastnimi sredstvi investitorja, s kreditnimi sredstvi poslovnih bank, s sredstvi, združenimi na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov po 30. členu tega zakona ter s sredstvi iz obveznega prispevka uporabnikov komunalnih storitev (2. alinea prvega odstavka 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena).
29.	člen
Investitor, ki preureja, nadzida ali prizida obstoječi objekt, plača dejanske stroške za zgraditev potrebnih novih komunalnih objektov in naprav ali za njihovo potrebno povečanje.
Občan, ki v stanovanjski hiši ureja sanitarne prostore, je oproščen plačila stroškov za zgraditev vodovoda in kanalizacije.
30.	člen
Za urejanje stavbnega zemljišča lahko s samoupravnim sporazumom združujejo svoja -sredstva zainteresirane samoupravne interesne skupnosti, občina, komunalne organizacije, krajevne skupnosti, poslovne banke, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter investitorji.
31.	člen
Upravljalec ter investitor se lahko dogovorita, da bo investitor objekta kreditiral določena urejevalna dela.
Upravljalec lahko investitorju odloži plačilo stroškov za urejanje stavbnega zemljišča ali pa se z njim dogovori, da bo stroške odplačeval na obroke; odlog plačila oziroma odplačevanje posojila ne more trajati več kot pet let.
Člani stanovanjskih zadrug, ki v okviru stanovanjske zadruge kupujejo ali gradijo stanovanje v kompleksu družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, plačajo stroške za urejanje stavbnega zemljišča v obrokih, tako da plačajo celoten znesek v sedmih letih, ko je nastopila njihova obveznost plačila po pogodbi, sklenjeni z upravljalccm stavbnega zemljišča.
32.	člen
Na območjih, ki niso urejena z urbanističnim ria-črtom ali zazidalnim načrtom, financira investitor stroške priprave in opremljanja svojega stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami v obsegu in na način, kot je to določeno s predpisom občinske skupščine iz 8. člena tega zakona.
III.	RAZPOLAGANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
1.	Oddaja' stavbnega zemljišča v družbeni lastnini v uporabo za gradnjo
33.	člen
Stavbno zemljišče oddaja upravljalec v uporabo temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico.
34.	člen
Oddaja stavbnega zemljišča sc opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo.
Brez javnega natečaja se odda urejeno stavbno zemljišče, ki je potrebno za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov za potrebe ljudske obrambe, nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo, graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če sc ta izvaja v skladu z, občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve, graditev stanovanjskih hiš v Okviru stanovanjske zadruge, graditev objektov na , zemljišču, katero je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja ter zemljišče, ki je potrebpo za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča fpoprava meje in podobno).
Način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča predpiše z odlokom občinska skupščina.
35.	člen
Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini ter morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interesš varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora.
Če se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske stanovanjske hiše z javnim natečajem, morajo pogoji iz prejšnjega odstavka upoštevati tudi stanovanjske, delovne in socialne razmere ponudnikov.
36.	člen
Stavbno zemljišče, za katero je bil razpisan javni natečaj, se odda ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje pogoje razpisa. Upravljalec mora o izboru obvestiti vse ponudnike.
Zoper odločitev o oddaji zemljišča lahko vsak, ki sc je udeležil javnega natečaja, vloži v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na pristojni organ upravljalna, ta pa mora rešiti ugovor v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je ugovor prejel.
Odločitev pristojnega organa upravljalen javnega natečaja lahko vsak, komur je bil ugovor zavrnjen, izpodbija pri pristojnem rednem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru oziroma ko je poteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti rešitev na vloženi ugovor.
37.	člen
Stroški za urejanje stavbnega zemljišča, ki v skladu z načeli tega zakona bremenijo investitorja, sc določijo s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, ki jo skleneta upravljalec in investitor.
Občinska skupščina lahko določi ugodnosti glede plačevanja stroškov občanom z manjšimi osebnimi dohodki, z večjim številom družinskih članov, borcem narodnoosvobodilne vojne, mladim družinam in drugim osebam, ki so pod posebnim družbenim varstvom, ter občanom, ki gradijo družinske hiše v okviru stanovanjske zadruge.
38.	člen
Neurejeno stavbno zemljišče na območjih, ki sc urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, se ne sme oddati v uporabo za gradnjo občanu in ne temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, ki gradi stanovanjske ali druge objekte za trg.
39.	člen
Upravljalec lahko odda tudi delno urejeno stavbno zemljišče ob pogoju, da investitor na lastne stroške zgradi manjkajoče komunalne objekte in naprave.
Cc investitor, ki mu je bilo oddano v uporabo delno urejeno stavbno zemljišče, ne uredi stavbnega zemljišča v skladu s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča ter je zato znatno ovirano urejanje drugih zemljišč ali izgradnja drugih objektov, ali če zato nastaja drugim investitorjem znatna premoženjska škoda, sme upravljalec odstopiti od pogodbe ter zemljišče oddati drugemu uporabniku v skladu z določbami tega zakona. Upravljalec mora v tem primeru izplačati prejšnjemu investitorju vse koristne stroške izvršenih del.
Odstop od pogodbe o oddaji delno urejenega stavbnega zemljišča iz razlogov v prejšnjem odstavku je mogoč le. če je bil investitor pozvan s priporočenim pismom, da izvrši pogodbena dela v primernem roku in opozorjen na posledice.
40.	člen
Ne glede na določbe 26., 27. in 29. člena tega zakona je investitor, uporabnik ali lastnik objekta dolžan plačati sorazmeren del stroškov za komunalne objekte in naprave, ki jih je upravljalec stavbnega zemljišča v skladu z zazidalnim načrtom oziroma z urbanističnim redom naknadno zgradil oziroma jih je zgradil potem, ko je bilo zemljišče oddano v uporabo
41.	člen
Sredstva, ki jih dobi z oddajo stavbnega zemljišča, sme upravljalec stavbnega zemljišča uporabljati samo za urejanje stavbnega zemljišča in za stroške svoje dejavnosti.
2.	Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
42.	člen
Občinska skupščina lahko predpiše, da sc za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo.
Za stavbno zemljišče po prejšnjem odstavku sc šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali zazidalnim načrtom.
43.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne more predpisati za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob pogojih vzajemnosti, za objekte mednarodnih in meddržavnih organiza-
cij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete iz nacionalizacije.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se za dobo petih let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanjc kot posamezen del stavbe ali zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo bb pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno vplačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona.
Občinska skupščina lahko predpiše oprostitve od plačila nadomestila tudi za občane z nižjimi osebnimi dohodki, v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin in v drugih podobnih utemeljenih primerih.
44.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Prav tako se določi nadomestilo tudi za tisti del zazidalnega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ko ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbeni namen.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov.
45.	člen
S predpisom, s katerim občinska skupščina uvede nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, se določijo merila, po katerih se določa višina nadomestila glede na ugodnosti, ki jih zemljišče daje, kot so: stopnja opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami, lega zemljišča v naselju, smotrno izkoriščanje zemljišča, namembnost predela, v katerem je zemljišče in podobno.
Občine sklenejo dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
46.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka.
47.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu iz .prejšnjega člena za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ z odločbo.
Če ima stanovanjska hiša hišni svet, organ iz prejšnjega odstavka z odločbo določi višino nadomestila za celotno stavbo hišnemu svetu, ta pa glede na površino
stanovanj in poslovnih prostorov določi sorazmeren del nadomestila posameznim imetnikom pravice uporabe oziroma lastnikom, imetnikom stanovanjske pravice in najemnikom poslovnega prostora.
Zavezanec, ki meni, da mu hišni svet ni pravilno odmeril nadomestila, lahko zahteva od organa iz prvega odstavka tega člena, naj mu izda odločbo o tem, kolikšno nadomestilo je dolžan plačati.
Nadomestilo se plačuje občini oziroma komunalni skupnosti ali stavbni zemljiški skupnosti mesečno za nazaj.
Za zastaranje odmere nadomestila ter za zastaranje izterjave nadomestila po tem členu se smiselno uporabljajo splošne določbe o zastaranju terjatev s tem, da ti zahtevki zastarajo v dveh letih.
48.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se sme uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjene za skupno rabo.
IV.	PREHODNE DOLOČBE
49.	člen
Enote komunalnih skupnosti za upravljanje s stavb ■ nim zemljiščem oziroma stavbne zemljiške skupnosti morajo biti ustanovljene do 31. decembra 1977.
Ustanovitev enote komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem oziroma stavbne zemljiške skupnosti v občini pripravi in izvede iniciativni odbor, ki ga imenuje občinska skupščina.
Iniciativni odbor pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o vključitvi v komunalno skupnost oziroma o ustanovitvi stavbne zemljiške skupnosti in osnutek statuta ter ju da v javno razpravo.
Po opravljeni javni razpravi predloži iniciativni odbor akt o ustanovitvi enote komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem oziroma stavbne zemljiške skupnosti v podpis ustanoviteljem in poskrbi za oblikovanje skupščine enote komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem oziroma stavbne zemljiške skupnosti.
50.	člen
Občinska skupščina uskladi do 31. decembra 1977 z določbami tega zakona svoj predpis o prispevku za uporabo mestnega zemljišča o urejanju in o oddajanju stavbnega zemljišča.
51.	člen
Dokler se ne določi upravljalen, se odvaja del sredstev, namenjenih za urejanje stavbnega zemljišča po določbah 25. člena tega zakona, na poseben račun samoupravne stanovanjske skupnosti, če je tako določeno s samoupravnim sporazumom, s katerim je predvideno izločanje tega dela sredstev.
52.	člen
Na ožjem gradbenem okolišu, za katerega je z odlokom občinske skupščine vpeljan prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se ne glede na določbe drugega odstavka 42. člena tega zakona plačuje nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča, čeprav gre za območje, ki ni zajeto z urbanističnim ali zazidalnim načrtom.
Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča preneha, če občinska skupščina v dveh letih po uveljavitvi tega zakona pe sprejme urbanističnega ali zazidalnega načrta za ožji gradbeni okoliš iz prejšnjega odstavka.
V.	KONČNI DOLOČBI
53.	člen
Ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:
1.	zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/65 in 20-131/71) in
2.	zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7-30/72).
54.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-7/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977t Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
321.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja' Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o lakih
Razglaša se zakon o lukah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. marca 1977 in na seji Zbora občin dne 23. marca 1977.
St. P 0100-170/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON O LUKAH
I.	SPLOSNE DOLOČBE •	1. člen
(1)	Morska luka po tem zakonu je vodni in z vodo neposredno povezani kopni prostor z zgrajenimi in nezgrajenimi obalami, lukobrani, napravami, postroji in drugimi objekti, ki so namenjeni za pristajanje, za-sidranje in varstvo ladij, vkrcavanje in izkrcavanje potnikov in blaga, vskladiščenje in druge manipulacije z blagom, proizvodnjo, oplemenitenje in dod^co blaga in za druge gospodarske aktivnosti, ki so s temi
dejavnostmi v medsebojni ekonomski, prometni ali tehnološki zvezi.
(2)	Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za pristanišča na rekah in jezerih.
2.	člen
(1)	Luke so praviloma namenjene za javni promet (v nadaljnjem besedilu: luke javnega prometa).
(2)	Luke javnega prometa so luke, ki so odprte za
domači promet in luke, ki so odprte za mednarodni promet.	>
3.	člen
Posamezne luke ali deli luke (pomoli, pristani, vezi in podobno) so lahko določene za posebne namene (v nadaljnjem besedilu: namenske luke) in ne služijo javnemu prometu.
II.	LUKE JAVNEGA PROMETA
4.	člen
Luko javnega prometa upravlja luška organizacija združenega dela, lahko pa jo upravlja tudi komunalna organizacija združenega dela.
5.	člen
Uporabo obale, pripadajočih zemljišč in morja za opravljanje luške dejavnosti dovoljuje občinska skupščina tako, da jih dodeli v upravljanje organizaciji združenega dela, ki opravlja javni luški promet (v nadaljnjem besedilu: luška organizacija združenega dela) ali komunalni organizaciji združenega dela.
V aktu o dodelitvi občinska skupščina določi:
—	območje luke na kopnem in na morju, ki se izroča v upravljanje organizaciji združenega dela;
—	zgrajene obale, lukobrane in druge objekte ter naprave, ki so na območju luke in ki so namenjene za delo v luki ter se izročajo organizaciji združenega dela v upravljanje kot njena osnovna sredstva;
—	del nezgrajene obale.
6.	člen
(1)	Luška organizacija združenega dela je organizacija, katere osnovna gospodarska dejavnost jc vkrcavanje in izkrcavanje blaga in potnikov, skladiščenje biaga in gradnja ter vzdrževanje luke.
(2)	Luška organizacija združenega dela lahko opravlja, če izpolnjuje za to predpisane pogoje, tudi druge dejavnosti, ki so v zvezi z deli v luki ali omogočajo popolnejše in gospodarneje izkoriščanje luke (sortiranje, dodelava, industrijska proizvodnja in oplemenitenje blaga, remorkaža, pilotaža, preskrbovanje ladij in podobno).
7.	člen
(1)	Luko javnega prometa, ki jc odprla za domači promet, določi glede na gospodarske in družbene potrebe skupščina občine, na območju katere je luka.
(2)	Občinska skupščina odloči v smislu prejšnjega odstavka potem, ko dobi mnenje luške kapitanije, da so izpolnjeni pogoji za varen promet v luki.
(3)	Občinska skupščina lahko predlag,?. za promet in zveze pristojnemu zveznemu organu, da luko javnega prometa cdpre tudi za mednarodni promet.
8.	člen
Luška organizacija združenega dela ali komunalna organizacija združenega dela, ki upravlja luko javnega prometa, je dolžna:
L skrbeti za gradnjo operativnih obal, lukobranov, drugih objektov in naprav in potrebnih globin v luki in za njihovo vzdrževanje v takem stanju, kot ga terjata javni luški promet in varnost plovbe;
2.	omogočiti vsakemu občanu in pravni osebi, da lahko pod enakimi pogoji uporablja operativne obale,
# lukobrane, prezimovališča (marine) in druge objekte v luki skladno z njihovim namenom in v mejah razpoložljivih zmogljivosti;
3.	izkoriščati operativne obale, lukobrane, prezimovališča in druge objekte v luki samo v njihov namen skladno s tehničnimi predpisi in pogoji.
9.	člen
(1)	Z obalo, pripadajočimi zemljišči in morjem, ki jih je občinska skupščina z aktom o dodelitvi izročila v upravljanje organizaciji združenega dela, ta organizacija združenega dela ne more razpolagati.
(2)	Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka sme na podlagi združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije z drugimi organizacijami združenega dela oddajati tem organizacijam v začasno uporabo sredstva iz prejšnjega odstavka ob pogojih, določenih v aktu o dodelitvi iz 5. člena tega zakona.
10.	člen
Na posameznih objektih v luki javnega prometa, ki jih upravljajo druge organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ima luška organizacija združenega dela prednostno pravico uporabe.
11.	člen
(1)	Tarife za luške storitve in luške pristojbine v javnem luškem prometu določa luška organizacija združenega dela, ki upravlja luko; komunalne organizacije jih določijo skladno s predpisi, ki veljajo za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena.
(2)	Tarife za luške storitve in luške pristojbine morajo biti javno objavljene.
12.	člen
(1)	Luške pristojbine so:
1.	pristojbina za uporabo luke;
2.	ladijska ležnina;
3.	pristojbina za privez.
(2)	Luške pristojbine so dohodek organizacije združenega dela, ki upravlja luko javnega prometa.
13.	člen
(1)	Pristojbino za uporabo luke plača ladja ali čoln za vkrcavanje oziroma izkrcavanje potnikov in biaga. Pristojbina za uporabo luke se plačuje od v luki vkrcanega ali izkrcanega potnika oziroma v določenem znesku od vsake tone vkrcanega ali izkrcanega tovora.
(2)	Pristojbino za uporabo luke plača tudi organizacija združenega dela, druga pravna oseba ter občan, ki uporablja luko pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
(3)	Pristojbine iz prejšnjega odstavka ne plačujejo člani Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije.
14.	člen
(1)	Ladijsko ležnino plačuje ladja za uporabo obale ali luškega vodnega prostora v kakršenkoli drug namen, razen za vkrcavanje ali izkrcavanje potnikov in blaga.
(2)	Ladijsko ležnino plačuje ladja tudi za uporabo prezimovališča v luki.
(3)	Kadar ladja uporablja samo luški vodni prostor, plača zmanjšano ležnino.
15.	člen
Pristojbino za privez plačujejo lastniki oziroma uporabniki ribiških ladij ter ribiških in drugih čolnov.
16.	člen
■ Domače in tuje vojne ladje in ladje, na katerih so vodje držav ter ladje ali čolni, ki se uporabljajo za upravne namene, ne plačajo luških pristojbin.
17.	člen
Luške pristojbine ne plačajo ladje, kadar pristanejo v luki zaradi reševanja brodolomcev, smrti ali bolezni oseb na ladji ter nudenja zdravniške pomoči osebam na ladji, vendar le za čas, ki je nujen za izvršitev potrebnih dejanj.
18.	člen
Posamezne luške tarife in pristojbine so lahko glede na naravo storitev pogodbeno določene pavšalno (mesečno, letno).
III.	NAMENSKE LUKE
19.	člen
Namenske luke se uporabljajo izključno ali v pretežni meri v športne, ribiške, turistične in druge namene, razen za javni promet in jih upravljajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi.
20.	člen
(1)	Občinska skupščina z aktom o dodelitvi namenske luke oziroma dela obale za izgradnjo namenske luke določi območje luke in namembnost ter pogoje uporabe luke, upoštevaje predhodno mnenje luške kapitanije.
(2)	Upravljalec namenske luke je dolžan uporabljati in vzdrževati luko v skladu z njeno namembnostjo, določenimi pogoji in zahtevami varnosti plovbe.
(3)	Upravljalec namenske luke ne more razpolagati z dodeljeno obalo, pripadajočimi zemljišči in morjem.
IV.	LUŠKI RED
21.	člen
(1)	Luška kapitanija opravlja nadzor nad izvajanjem reda v lukah in preostalih delih obalnega morja, varnostjo plovbe in opravljanjem pomorskega prometa.
(2)	Luška kapitanija lahko s predpisom določi način in pogoje za opravljanje varnega prometa v obalnem morju, v luki ali posameznih delih luke.
22.	člen
(1)	Za gradnjo ali obnovo objektov na obali, priobalnem zemljišču ali v morju v luškem območju je potrebno predhodno soglasje luške kapitanije.
(2)	Izvajalec gradbenih ali drugih del je dolžan luški kapitaniji med gradnjo prijaviti vsake tri mesece vse spremembe meja obale ali globin morja (nasi-pavanje, poglabljanje dna, gradnje novih obal in podobno).
23.	člen
V luki in v obalnem morju je prepovedano vsako dejanje, ki bi ogrožalo varnost ljudi ali plovnih objektov, ali s katerim bi se poškodovalo obale, naprave in objekte, ki služijo varnosti plovbe.
24.	člen
Luška kapitanija lahko skladno s posebnimi predpisi odredi odstranitev potopljenih objektov ali plavajočih predmetov in naprav, če je to potrebno zaradi varnosti plovbe ali normalnega izkoriščanja luke.
25.	člen
(1)	Luška kapitanija lahko določi posebne varnostne ukrepe in način nakladanja ali razkladanja nevarnih snovi z ladje ali na ladjo, pri čemer mora upoštevati pogoje, ki veljajo za promet nevarnih snovi.
(2)	Luška kapitanija lahko prepove prihod ladje v luko oziroma odloži njen prihod ali prepove nadalj-ne manipulacije z nevarnimi snovmi na ladji, kadar niso v celoti izvršeni predpisani varnostni ukrepi ali preti nevarnost nezgode.
26.	člen
Organizacija združenega dela, ki v luki opravlja izkrcavanje, prekrcavanje ali vkrcavanje mineralnih olj ali drugih tekočih kemikalij, mora izvršiti potrebne varnostne ukrepe za preprečitev onesnaženja morja in širjenja izlitih tekočin v morju.
27.	člen
Ladje smejo odlagati odpadna olja ki druge odpadne snovi v luki samo na mestih, ki so za to določena.
28.	člen
Čiščenje ladij z nevarnimi plini (degazacija, fu-migacija in podobno) ali deratizacija se lahko opravi v luki le po predhodnem soglasju luške kapitanije in to na posebej določenih mestih ter v’ določenem času in na predpisan način.
29.	člen
(1)	Luška kapitanija lahko zaradi varnosti plovbe odredi obvezno remorkažo v posameznih območjih obalnega morja, plovnih poti ali luk, upoštevajoč konkretne pogoje plovbe, vrsto in velikost ladij ali vrsto in naravo blaga, ki ga prevažajo.
(2)	Obvezno remorkažo morata upoštevati poveljnik vlečene ladje kakor tudi poveljnik vlačilca.
(3)	Obvezna remorkaža ne vpliva na pogodbena in druga premoženjskopravna razmerja med udeleženci remorkiranja.
30.	člen
(1) Čolni in drugi plovni objekti za šport in razvedrilo ne smejo ovirati javnega luškega prometa.
(2)	V luškem območju, ki služi mednarodnemu prometu, ni dovoljeno gibanje čolnov in drugih plovnih objektov za šport in razvedrilo brez dovoljenja luške kapitanije in drugih pristojnih organov.
(3)	V luki nista dovoljena kopanje in ribolov, razen v tistih delih luškega območja, ki ga določi luška kapitanija na predlog organizacije združenega dela, ki upravlja luko.
(4)	Vodne prireditve v območju luke se lahko opravljajo le 'z dovoljenjem luške kapitanije in soglasjem organizacije združenega dela, ki upravlja luko.
V.	PILOTAZA
31.	člen
Pomorska pilotaža po tem zakonu je dajanje strokovnih nasvetov poveljniku ladje od strokovne osebe (pilota) glede vodenja ladje, da se zagotovi varna plovba v lukah, pristaniščih, ožinah in drugih območjih obalnega morja oziroma po notranjih vodah.
32.	člen
(1)	Pomorska pilotaža je obalna in luška.
(2)	Obalna pilotaža je pilotaža ladje v delu obalnega morja izven območja luške pilotaže.
(3)	Luška pilotaža je pilotaža ladje v območju
(1)	Pomorsko pilotažo opravljajo organizacije združenega dela, ki so za to registrirane in opremljene s plovnimi in drugimi tehničnimi sredstvi za opravljanje pomorske pilotaže (v nadaljnjem besedilu: organizacija, ki opravlja pomorsko pilotažo).
(2)	Ladje pilotirajo piloti organizacij, ki opravljajo pomorsko pilotažo.
34.	člen
(1) Ce je za varnost plovbe potrebno, se za določene vrste in velikosti ladij odreja obvezna pilotaža.
(Z) Obvezno pilotažo, njene meje, način, kraj in čas vkrcanja in izkrcanja pilota določa luška kapitanija.
35.	člen
Ladja, za katero je pomorska pilotaža obvezna, sme pluti po območju obveznega pilotiranja le v spremstvu pilota.
36.	člen
(1)	Pilotaža ni obvezna za ladje, ki se uporabljajo za upravne namene, za ladje Jugoslovanske vojne mornarice in za potniške ladje in trajekte na rednih linijah, ki so namenjene plovbi v Jadranskem morju.
(2)	Pilotaža ni obvezna tudi za ladje do 500 bruto registrskih ton, če luška kapitanija ne odredi drugače.
37.	člen
(1)	Pomorska pilotaža se začne oziroma konča na meji območja pilotaže.
(2)	Ce se mora pilotirana ladja privezati ali vsidra-ti, se pomorska pilotaža konča, ko je ladja privezana ali vsidrana.
33.	člen
Piloti morajo imeti določeno strokovno usposobljenost, predpisano dobo plovbe in strokovni izpit za pilota. Za opravljanje pomorske pilotaže morajo piloti
imeti pilotsko izkaznico, ki jo izda luška kapitanija po preizkusu znanja pilotaže v določeni luki in na območju pilotaže.*
39.	člen
Pilot je dolžan:
1.	zavrniti pilotažo ladje:
a)	če ugrez ladje ne ustreza globini morja na kraju, določenem za privez in sidranje;
b)	če ladja ni sposobna za plovbo ali če nima dovoljenja za plovitev ali izplovitev;
2.	dajati poveljniku ladje v času pilotaže strokovne nasvete o vodenju ladje in manevriranju z njo, ga opozarjati na predpise in pravila, ki veljajo na območju pilotiranja;
3.	pismeno poročati luški kapitaniji o opravljeni pilotaži ladje.
Poročilo iz 3. točke tega člena mora vsebovati poleg splošnih podatkov o opravljeni pilotaži tudi podatke:
a)	o morebitni kršitvi predpisov in pravil s področja varnosti plovbe, ki jih je storila pilotirana ali kakšna druga ladja, ali če poveljnik ladje ni storil vseh ukrepov za varnost ladje, posadke, potnikov in tovora;
b)	o škodah, ki med pilotažo nastanejo na ladji, ali ki jih pilotirana ladja povzroči drugi ladji;
c)	o nepravilnem delovanju naprav za varnost plovbe in ovirah na plovni poti;
d)	o vsakem postopku na pilotiram ali drugi ladji, ki je ali ki lahko privede v nevarnost ladje in druge objekte na morju, jim prizadene škodo oziroma zaradi katerega bi se onesnažila luka ali oviral promet v luki ali drugih delih obalnega morja;
4.	poročati luški kapitaniji in organizaciji, ki opravlja pomorsko pilotažo, kadar zavrne pilotiranje ladje zaradi razlogov iz 1. točke tega člena.
40.	člen
(1)	V času obvezne pomorske pilotaže pilot ne sme opustiti svoje dolžnosti in zapustiti ladje pred končano pilotažo, ne glede na to, ali poveljnik ladje sprejme njegove strokovne nasvete ali ne.
(2)	če pilotaža ni obvezna, mora pilot prekiniti pilotažo na zahtevo poveljnika ladje.
41.	člen
Storitve pomorske pilotaže plača ladja po tarifah, ki jih določi organizacija, ki opravlja pomorsko pilotažo.
42.	člen
Nadzor nad opravljanjem pomorske pilotaže opravlja luška kapitanija.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
43.	člen
(1) Z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če uporablja za javni luški promet luko, ki ni odprta za domači promet (prvi odstavek 7. člena tega zdkona);
2.	če izkorišča luko javnega prometa v nasprotju z določbami 8. člena tega zakona;
3.	če prenese na drugega trajno pravico uporabe na sredstvih iz prvega odstavka 9. člena tega zakona:
4.	če izkorišča namensko luko v nasprotju z njeno namembnostjo ali pogoji, ki so določeni z aktom občinske skupščine (prvi odstavek 20. člena tega zakona) ali sploh brez akta o dodelitvi luke;
0.	če gradi ali obnavlja objekte iz prvega odstavka 22. člena tega zakona brez soglasja luške kapitanije.
(2) Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe.
44.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 dinarje se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če ne prijavi luški kapitaniji vsake tri mesece sprememb na morski obali ali morskih globinah skladno z določbo drugega odstavka 22. člena tega zakona;
2.	če stori prepovedano dejanje iz 23. člena tega zakona;
3.	če ne izvrši odrejenih ukrepov za odstranitev potopljenih ali plavajočih objektov in naprav (24. člen tega zakona);
4.	če ravna pri opravljanju manipulacij z nevarnimi snovmi v nasprotju z varnostnimi in drugimi ukrepi, določenimi na podlagi 25. Člena tega zakona;
5.	če ne izvrši varnostnih ukrepov za preprečitev onesnaženja morja z mineralnimi olji in drugimi kemikalijami (26. člen zakona);
6.	če loyi ribe v območju luke, kjer to ni dovoljeno (tretji odstavek 30. člena);
7.	če organizira v območju luke vodne prireditve brez dovoljenja luške kapitanije (4. odstavek 30. člena);
8.	če ne zadosti zahtevam pilotaže, kadar je obvezna (34. člen);
9.	če dovoli pilotažo ladje osebi, ki ne izpolnjuje pogojev iz 38. člena.
(2)	Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združ.enega dela ali druge pravne osebe.
45.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek poveljnik ladje ali oseba, ki ga nadomešča, ali drug odgovorni član posadke:
1.	če stori kakšno od dejanj iz 23. člena tega zakona;
2.	če se ne ravna po nalogah luške kapitanije, kadar se opravlja promet z nevarnimi snovmi (25. člen tega zakona);
3.	če odkloni obvezno remorkažo (29. člen tega zakona);
4.	če ne uporabi obveznega pilotiranja na način, kot je to določeno v 35. členu tega zakona.
46.	člen
(1) Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor stori dejanje, s katerim poškoduje obalo, naprave in objekte, ki služijo varnosti plovbe, ali stori kakšno drugo dejanje, ki je prepovedano po 23. členu tega zakona;
2.	kdor se ne ravna po predpisih in določbah o gibanju čplnov, ribarjenju, veslanju in jadranju, kopa-
nju v luki ali izvajanju športnih in drugih vodnih prireditev na morju (30 člen tega zakona);
3.	kdor opravlja pilotažo, pa ne izpolnjuje pogojev, določenih v 38. členu tega zakona;
4.	pilot, ki opravlja pomorsko pilotažo brez pilotske izkaznice (38. člen tega zakona);
5.	pilot, ki opravlja svojo dolžnost v nasprotju z določbami 39. in 40. člen tega zakona.
(2) Za prekršek iz 5. točke prejšnjega odstavka se lahko izreče varnosti ukrep odvzema pilotske izkaznice za dobo od šestih do dvanajstih mesecev.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4,7. člen
Občinske skupščine morajo v osemnajstih" mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon, uskladiti akte o dodelitvi luk z določbami tega zakona.
48.	člen
Podrobnejše določbe o načinu zaznamovanja pilotskih ladij in čolnov, o klicnih znakih za pilotiranje, o strokovni usposobljenosti, o plovni dobi. o izpitnem programu in načinu opravljanja izpitov za pomorskega pilota ter obrazec pilotske izkaznice predpiše Republiški komite za promet in zveze v roku šestih mesecev bd dneva uveljavitve tega zakona.
49.	člen
Do sprejema Izvršilnih predpisov po tem zakonu se v SR Sloveniji še naprej uporabljajo:
—	navodilo o izkaznici pomorskega pilotu (Uradni list SFRJ, št. 46/65);
—	odredba o zaznamovanju pilotskih ladij in o klicnih znakih za pilotiranje (Uradni list SFRJ, št. 49/65);
—	pravilnik o strokovni izobrazbi, dobi plovbe, izpitnem programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za pilote obalne pilotaže (Uradni list SFRJ, št. 20 67);
—	uredba o redu v lukah (Uradni list FLRJ, št. 7/50, 57/54 in 32/58);
—	pravilnik za izvajanje uredbe o lukah (Uradni list FLRJ, št. 51/50 in 2/59).
50.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v SR Sloveniji prenehata uporabljati temeljni zakon o izkoriščanju luk in pristanišč (Uradni list SFRJ, Št. 2/68) in zakon o pomorski pilotaži (Uradni list SFRJ, Št. 14/65).
51.	člen
Tg zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-75/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
322.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zagotavljanju socialne varnosti delavcev Rudnika Idrija in nadaljnjega razvoja občine Idrija
Razglaša se zakon o zagotavljanju socialne varnosti delavcev Rudnika Idrija in nadaljnjega razvoja občine Idrija, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. marca 1977 in na seji Zbora občin dne 23. marca 1977.
St. P 0100-171/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o zagotavljanju socialne varnosti delavcev Rudnika Idrija in nadaljnjega razvoja občine Idrija
1.	člen
Da se zagotovi socialna varnost delavcev v Rudniku živega srebra v Idriji ter nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj občine Idrija, ki sta orgožena zaradi prenehanja proizvodnje živega srebra v idrijskem rudniku in zaradi izpada dohodka, izvirajočega iz le proizvodnje, je za obdobje 1977—1980 potrebna ekonomska in družbena solidarnostna akcija organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, bančnih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v SR Sloveniji.
2.	člen
Da se omogoči solidarnostna ekonomska in družbena akcija iz prejšnjega člena, so samoupravni nosilci družbenega razvoja v občini Idrija, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, bančne organizacije ter druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o združevanju dela in sredstev.
Postopek za sklepanje družbenega dogovora začne Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Samoupravno sporazumevanje spodbuja Gospodarska zbornica Slovenije.
3.	člen
Z družbenim dogovorom iz prejšnjega člena se določijo:
—	program zagotovitve socialne varnosti delavcev Rudnika živega srebra Idrija in nadomestitve izpadlega dohodka v občini Idrija zaradi prenehanja proizvodnje živega srebra, zlasti z razširitvijo drugih obstoječih proizvodnih zmogljivosti in z usmeritvijo novih projektov in investicij na območju občine Idrija:
—	način zdrujevanja sredstev, vlaganj in sovlaganj po načelih, ki veljajo za medsebojna razmerja pri skupnem ustvarjanju dohodka, v razširjene oziroma v nove zmogljivosti na območju občine Idrija;
—	način začasnega reševanja socialnih in drugih problemov, ki jih je treba kot posledico izpada do-
hodka zaradi prenehanja proizvodnje živega srebra reševati s solidarnostnim združevanjem sredstev v okviru samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
4.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije skrbi za uresničevanje družbenega dogovarjanja predvsem tako, da povezuje razvojne pobude organizacij združenega dela ob upoštevanju gospodarskih in družbenih razvojnih potreb občine Idrija ter pdtreb optimalnega razvoja Socialistične republike Slovenije.
Organizacije združenega dela sodelujejo v solidarnostni akciji z združevanjem sredstev za Investicije po načelih dohodkovnih odnosov.
Bančne organizacije sodelujejo v solidarnostni akciji s krediti; z ustreznimi akti določijo, v skladu z družbenim planom SR Slovenije, kriterije in pogoje kreditiranja.
5.	člen
Socialistična republika Slovenija in občina Idrija sodelujeta pri solidarnostni akciji iz 1. člena tega zakona:
—	z opredeljevanjem usmeritev v okviru samoupravnega sistema družbenega planiranja;
—	z ukrepi davčne politike in drugimi ukrepi, določenimi s posebnimi predpisi;
—	z ustrezno urbanistično politiko in zagotavljanjem lokacij za nove objekte, ki se bodo gradili na območju občine Idrija.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 19-1/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
323.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenijo izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav ta republiški
davek iz dohodka temeljnih organizacij združenegr dela v letu 1977
Razglaša se zakon o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. marca 1977 in na seji Zbora občin dne 23. marca 1977.
St. P 0100-172/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
ZAKON
o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1977
1.	člen
V	9. členu zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 31-1392/76) se v prvem odstavku doda nova peta alinea, ki še glasi:
»— od štirikratnega dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil na območju občine Idrija v investicije, s katerimi se v skladu s posebnim zakonom zagotavlja socialna varnost delavcev Rudnika Idrija in nadaljnji razvoj občine Idrija«.
2.	člen
V	15. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Plačilo obračunanega davka se zniža za 90 %> tudi
davčnim zavezancem, ki so bili v letu 1977 na območju občine Idrija na novo organizirani v okviru ukrepov, s katerimi se v skladu s posebnim zakonom zagotavlja socialna varnost delavcev Rudnika Idrija in nadaljnji razvoj občine Idrija«.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 422-22/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
324.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. marca 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvah odloka o uporabi devizne kvote od odkupljenih deviznih nakazil delavcev in izseljencev
V	II. točki odloka o upoiabi devizne kvote od odkupljenih deviznih nakazil delavcev in izseljencev (Uradni list SRS, št. 15-657/76) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Narodna banka Slovenije vodi evidenco o uporabi kvote iz I. točke tega odloka in lahko sprejema prijave o sklenjenih poslih uvoza opreme do zneska iz I. točke tega odloka.«
II
V	III. točki se doda nov drugi odstavek, ki se glasi;
»Organizacije združenega dela in drugi uporabniki, ki jim je bila na podlagi odloka iz prejšnjega od-
stavka z odločbo Narodne banke Slovenije dodeljena pravica odkupa deviznih sredstev iz deviznih nakazil delavcev in izseljencev za določene namene, morajo to pravico izkoristiti najpozneje do 30. junija 1977. Sredstva, ki jih organizacije združenega dela in drugi uporabniki na podlagi te pravice ne izkoristijo v predpisanem roku, se vštejejo v devizno kvoto iz I. točke tega odloka.«
III
Tu odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
"Št. 43-13/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1 r.
325.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena. 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Clovenije ter v skladu z zakonom o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. marca 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1977 sprejela
ODLOK
i ustanovitvi in o imenovanju predsednika in članov iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino
I
Ustanovi se iniciativni odbor za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti Sli Slovenije za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: iniciativni odbor).
II
Iniciativni odbor opravi priprave za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske xodnose s tujino v šestih mesecih od dneva uveljavitve zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino.
Iniciativni odbor v ta namen:
—	pripravi ustrezne akte za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino;
—	sodeluje pri pripravi zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino;
—	pripravi in predlaga izhodišča za samoupravno sporazumevanje v Samoupravni ihteresni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino o planiranju ekonomskih odnosov s tujino, o politiki kreditnih odnosov s tujino ter o izvajanju projekcije plačilno in-devizno-bilančncga položaja SR Slovenije v enotni plačilni in devizni bilanci Jugoslavije;
— sodeluje v pripravah ža ustanovitev in konstituiranje Samoupravne interesne skupnosti S FR Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino.
III
V iniciativni odbor se imenujejo:
za predsednika:
Jože Florjančič, svetovalec Skupščine SR Slovenije;
za člane:
Ivan Balin, pomočnik glavnega direktorja v industriji pohištva in notranje opreme »Meblo«, Nova Gorica;
Alojz Eršte. direktor ekonomsko-komercialne-ga sektorja EM »Hidromontaža« Maribor;
Friderik Hrast, generalni direktor »Imos«, Ljubljana;
Jernej Jan, predsednik Komiteja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino;
Ludvik Kranjc, svetovalec glavnega direktorja »Iskra-Commerce«, Ljubljana;
Janko Križman, šef linije za Zahodno Afriko »Splošne plovbe Piran« in predsednik delavskega sveta;
Jože Lakner, direktor nabavnega sektorja »Sava«, Kranj;
Zvone Pelikan, glavni direktor »Hmezad«, Žalec;
Vlado P1 a n t a r i č, šef poslovalnice Murska Sobota. »Kompas«, temeljna organizacija združenega dela domači turizem in predsednik centralnega delavskega sveta;
Ivan Polak, direktor službe kreditno-monetar-nega načrtovanja v sektorju statistike analiz in načrtovanja kreditne bilance v Ljubljanski banki, centrala Ljubljana:
Dino Pucer, glavni direktor »Kras«. Sežana;
Anton T a d e 1, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije;
Vekoslav Urbančič, direktor nabavnega sektorja v Titovih zavodih »Litostroj«, Ljubljana.
IV
Strokovne naloge za iniciativni odbor opravljajo za ekonomske odnose s tujino pristojni republiški upravni organi, Narodna banka Slovenije ter Gospodarska zbornica Slovenije, vsak v okviru svojega delovnega področja.
St. 111-132/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
326.
Na podlagi 4. alinee 350. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 1. alinee 169. člena, 187. člena, tretjega odstavka 243. člena in drugega odstavka 329. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. marca 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi predsednika Komisije
Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe
Razreši se:
Stane Vilar, dolžnosti predsednika Komisije Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe.
Za predsednika Komisije Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe se izvoli:
Janez Zaplotnik, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj I. r.
327.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee 169. člena, tretjega odstavka 243. člena in prvega odstavka 334. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. marca 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne
21.	marca 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje
Razreši sc:
Milan Samec, dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje.
Št. 111-6/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj L r.
328.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične . republike Slovenije ter četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. marca 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1977 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za industrijo
Za namestnika republiškega sekretarja za industrijo se imenuje:
Andrej Miklavčič, diplomirani ekonomist, svetovalec podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
St. 111-6/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
329.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 6. člena zakona o nagradi Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 59-532/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. marca 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1977 sprejela
ODLOK
o izvolitvi treh članov Odbora za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve
Jugoslavije
Za člane Odbora za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije se izvolijo:
Franc Kimovec, član Sveta federacije;
Jože Slivnik, redni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani;
Beno Zupančič, podpredsednik Skupščine SR Slovenije.
St. 111-2/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
t
330.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee - 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter drugega odstavka 3. člena zakona o Skladu za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade (Uradni list SFRJ, št. 35-345/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. marca 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1977 sprejela	,
ODLOK
o izvolitvi dveh članov upravnega odbora Sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade
Za člana upravnega odbora Sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade se izvolita:
Stojan Batič, akademski kipar, svobodni umetnik iz Ljubljane;
Andrej Ujčič, umetnostni zgodovinar, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za kulturo.
Št. 111-5/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
331.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 8. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. marca 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1977 sprejela
ODLOK
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije v svet Loterijskega
zavoda Slovenije, in o določitvi organizacij, ki imenujejo svojega predstavnika v ta svet
\	<f
1. V svet Loterijskega zavoda Slovenije se imenujejo:
za predsednika:
Ivb Janžekovič, član Sveta republike;
za člane:
Dofka Boštjančič, član Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije;
Tone Brožič, pomočnik direktorja organizacij-sko-upravnega sektorja delovne skupnosti skupnih služb Železniškega gospodarstva v Ljubljani;
Franc Kimovec, član predsedstva Republiške kbnference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in član Sveta federacije;
Kristina Lovrenčič, urednica-novinarka časopisa »Večer«, Maribor.
2. Pe enega predstavnika družbene skupnosti v svet Loterijskega zavoda imenujejo naslednje organizacije:
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije, republiški odbor, Ljubljana;
Zveza društev invalidov SR Slovenije, Ljubljana;
Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, Ljubljana;
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana;
Rdeči križ Slovenije, republiški odbor, Ljubljana;
Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana;
Društvo defektologov Slovenije, republiški odbor, Ljubljana;
Koordinacijski odbor Slovenije za boj proti alkoholizmu in narkomaniji. Ljubljana;
Zveza društev za pomoč duševno prizadetih SR Slovenije. Ljubljana;
Zveza za rekreacijo in šport invalidov SR Slovenije. Ljubljana:
Društvo mišično in živčno-mišično obolelih Slovenije. Ljubljana;
Zveza društev civilnih invalidov vojne Slovenije, republiški odbor, Ljubljana;
Zvčza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana;
Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana.
St. 111-87/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
332.
Na podlagi 23. allnee 335. člena in 10. alinee 330. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena. 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 11. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS. št. 54-412/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. marca 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1977 sprejela
ODLOK
e imenovanju direktorja loterijskega zavoda
Slovenije
Za direktorja Loterijskega zavoda Slovenije se anova imenuje;
Miroslav S a r č e v i ć, direktor Loterijskega zavoda Sl°v«nije.
St. 111-45/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
333.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena. 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220'65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela In Zbora občin dne 33. marca 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1977 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani
Za predsednico Okrožnega sodišča v Ljubljani se izvoli;
Francka Strmole-H lasteč, sodnica Vrhovnega sodišča SR Slovenije, ki ji z dnem izvolitve preneha dolžnost sodnice Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
St. 111-14/77
Ljubljana, dne 28. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
334.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 6. alinee 356. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije In 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, it. 36-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne
23.	marca 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. marca 1977 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Celju
Za sodnika Okrožnega sodišča v Celju se znova izvoli:
Ludvik Vidmar, magister prava, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v Celju.
Št. 111-16/77
Ljubljana, dne 23. marca 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
3 $5.
U$t4vr)o sodišče Socialistične republike S)ovenj>e je v postopku za oceno zakonitosti določbe v statutru SGP »Gorenje« Radovljica in določb pravilnika o odgovornosti, na seji dne 25. 2. 1977
odločilo;
1)	Ugotovi se, da določba 4. odstavka 40. člena statuta splošnega gradbenega podjetja »Gorenje« Radovljica z dne 30. 10. 1973 ni v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
2)	Splošnemu gradbenemu podjetju »Gorenje« se določi rok do 31. 5. 1977, v katerem naj sdmo odpravi nezakonitost pravilnika o odgovornosti z dne 25. 4. 1974 s spremembami in dopolnitvami z dne 26. 9. 1974.
Obrazložitev
1)	Sodišče združenega dela v Kranju je vložilo predlog za oceno zakonitosti določbe 4. odstavka 40.
' člena statuta SGP »Gorenje« Radovljica, ki določa, da delavski svet sprejme posebni pravilnik o načinu in vodenju postopka o odgovornosti, vsebini sklepa in rokih ter pravilnika iste delovne organizacije o odgovornosti, ki ga je sprejel delavski svet po pooblastilu iz
4.	odstavka 40. člena statuta. Pravilnik ureja poleg postopka za ugotavljanje odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti in nastale materialne škode tudi nekatere pravice iz dolžnosti delavcev v združenem delu.
2)	Delavci v temeljni organizaciji združenega dela urejajo pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu z enim ali več samoupravnimi sporazumi. Način uresničevanja posameznih pravic in obveznosti se lahko uredi tudi s splošnim aktom, če je v temeljni organizaciji združenega dela tako določeno. Postopek za sprejemanje takega splošnega akta se določi v temeljni organizaciji. Z zakonom je predpisan le postopek za sklenitev ■ samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu (4. in 5. člen zakona o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Uradni list SFRJ, št. 22/73). Določba 4. odstavka 40. člena statuta, s katero so delavci v okviru samoupravne organiziranosti delovne organizacije določili, da delavski svet sprejme splošni akt, s katerim uredi način izvrševanja posameznih pravic, zato ni v nasprotju z navedeno zakonsko ureditvijo.
3)	Delavski svet je s tem, ko je sprejel »pravilnik o odgovornosti« in ga proglasil za sestavni del samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu (57. člen), prekoračil svoje pristojnosti, določene z zakonom in s 40. členom statuta. Določbe pravilnika se namreč ne omejujejo na urejanje načina oziroma postopka v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti v združenem delu, marveč urejajo deloma tudi same te pravice in obveznosti, in sicer bodisi na enak način kot so že urejene s predpisi in s cit. samoupravnim sporazumom, bodisi drugače (npr. roki zastaranja). Pravilnik delavskega sveta bi lahko proglasil za sestavni del samoupravnega sporazuma' o medsebojnih razmerjih v združenem delu, v katerega bi se tako vključil le tisti, ki sprejema samoupravni sporazum, ne pa sam delavski svet.
Upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na podlagi določbe 2. alinee tretjega odstavka 25. člena istega zakona, je ustavno sodišče na seji odločilo o določbi statuta, kot je razvidno iz 1. točke izreka odločbe, na podlagi 21. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije pa sklenilo, da delavcem omogoči, da Sami odpravijo nezakonitost pravilnika. Po poteku roka, ki j c določen v izreku, bo ustavno sodišče ob uporabi 22. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR
Slovenije odločilo o ustavitvi oziroma o nadaljevanju postopka.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik Riko Kolenc, ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Josip Globev-nik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 54/76-9
Ljubljana, dne 25. februarja 1977.
Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije sodnik
Riko Kolenc 1. r.
336.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Skupščine občine Ilirska Bistrica o soglasju k novi ceni vode iz vodovoda Visoki Kras, na seji dne 10. 3. 1977
odločilo:
- Ugotovi se. da sklep Skupščine občine Ilirska Bistrica z dne 26. 2. 1976 (Uradne objave, št. 3/76), s katerim je skupščina dala Komunalnemu gradbenemu podjetju Ilirska Bistrica soglasje k novi ceni vode iz vodovoda Visoki Kras, ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
Komunalno poduzeće »Komunalac« Opatija je predlagalo ustavnemu sodišču oceno ustavnosti in zakonitosti zgoraj navedenega sklepa Skupščine občine Ilirska Bistrica. Po predlagateljevem mnenju je sklep v neskladju z dogovorom o izvajanju politike cen za leto 1976 (Uradni list SFRJ, št. 15/76). razen tega pa tudi s pogodbo o dobavi in ceni vode. ki sta jo dne 26. 9. 1972 sklenili obe komunalni podjetji.
Po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) spada zagotavljanje neposredne družbene kontrole cen komunalnih storitev v pristojnost občinske skupščine. Med oblikami te kontrole navaja zvezni zakon o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) v 16. členu tudi dajanje soglasja k cenam oziroma tarifam za posamezne storitve. Na podlagi pooblastil v 5. in 6. členu omenjenega republiškega zakona ter ob uporabi 16. člena omenjenega zveznega zakona je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določil v svojem odloku o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73 in 21/73) v III. točki, da občinske skupščine na področju cen za komunalne storitve ukrepajo ali s predpisovanjem maksimalnih cen ali pa z dajanjem soglasja k cenam. Na podlagi tega odloka in v skladu z 9. in 10. členom spredaj omenjenega republiškega zakona je nato Skupščina občine Ilirska Bistrica sprejela odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine (Uradne objave, št. 14/73), s katerim je predpisala kot ukrep neposredne družbene kontrole cen za komunalne storitve na območju občine dajanje soglasja k cenam. V istem odloku je tudi določila, da morgjo udeleženci v prometu blaga in storitev poleg cenika oz.
tarife predložiti skupščini tudi ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidna upravičenost zahtevane ravni cen.
Na območju SR Slovenije se mora občinska skupščina pri dajanju soglasja k cenam za posamezne komunalne storitve ravnati po 24. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), ki določa, da je treba pri določanju cen upoštevati višino sredstev, ki so ob dogovorjenem standardu komunalnih storitev potrebna za izvajanje sprejetega letnega programa dela komunalne organizacije, vštevši pri tem amortizacijo komunalnih objektov in naprav, stroške za njihovo redno in investicijsko vzdrževanje ter druge materialne stroške komunalne organizacije, sredstva za razširjeno reprodukcijo, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev komunalne organizacije ter pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti komunalne organizacije.
Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica je po predhodnih brezuspešnih razgovorih s podjetjem »Komunalac« Opatija poslalo predlog za novo ceno vode s pripadajočo dokumentacijo Skupščini občine Ilirska Bistrica, ki je po oceni, da je predlog ekonomsko utemeljen, izdala sklep o soglasju k novi ceni. Ustavno sodišče je ugotovilo, da se je občinska skupščina ob sprejemanju sklepa ravnala po spredaj navedenih zakonih in na njihovi podlagi izdanih odlokih. Zato je odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Za oceno skladnosti izpodbijanega občinskega sklepa z dogovorom o izvajanju politike cen ustavno sodišče ni pristojno, ker po 408. 'členu ustave SR Slovenije odloča le o skladnosti predpisov in samoupravnih splošnih aktov z ustavo, zakoni in drugimi predpisi, ne odloča pa o skladnosti predpisov in samoupravnih splošnih aktov s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. Prav tako ustavno sodišče po isti ustavni določbi ni pristojno za oceno, ali je ob'inski sklep v nasprotju s pogodbo o dobavi in ceni vode, ki sta jo dne 26. 9. 1972 sklenili obe komunalni podjetji.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Glo-bevnik, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 117/76-8	,
Ljubljana, dne 10. marca 1977.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
337.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb
2.	odstavka 109. člena in 3. ter 4. odstavka 310. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v TOZD »Mehanična delavnica« Maribor, na seji dne 10. 3. 1977
odločilo:
Razveljavijo se določbe 2. odstavka 109. člena in
3.	ter 4. odstavka 310. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v TOZD »Mehanična delavnica« Maribor, ki je bil sprejet avgusta 1975.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Mariboru je vložilo predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 3. in
4.	odstavka 310. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmejih delavcev v TOZD »Mehanična delavnica« Maribor v sestavi DO »Spedtrans« Maribor. Svoj predlog je utemeljilo, da izpodbijane določbe niso v skladu z določbami 1. in 5. odstavka 61. člena zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in 1. odstavka 69. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, ker se zbor delovnih ljudi ali delavski svet, kadar odločata o zahtevi za varstvo pravic delavca, po določbah obravnavanega samoupravnega sporazuma ne moreta spuščati v vsebinsko preverjanje odločitve, ki jo je izdal na prvi stopnji neposredno voljeni organ. Navedene določbe samoupravnega sporazuma so v nasprotju z zakonom tudi zato, ker neposredno voljen organ v primeru, ko ponovno obravnava zadevo, ni vezan na mnenje zbora oziroma delavskega sveta in lahko po ponovni obravnavi enako odloči kot prvič.
V pripravljalnem postopku je ustavno sodišče ugotovilo, da vsebinsko enake določbe tistim, ki jih izpodbija predlagatelj, vsebuje tudi 109. člen obravnavanega samoupravnega sporažuma v 2. odstavku.
Določbe 2. odstavka 109. člena in 3. ter 4. odstavka 310. člena obravnavanega samoupravnega sporazuma niso v skladu z ustavo in zakonom. Če delavec misli, da je bila kršena njegova pravica iz združenega dela, se mora na njegovo zahtevo opraviti postopek za varstvo pravic v temeljni organizaciji združenega dela; o zahtevi za preizkus izpodbijane odločitve je treba izdati dokončno odločbo v 30 dneh od dneva vložitve zahteve. Organ, ki na zahtevo delavca preizkuša izpodbijano odločitev, pri tem preizkusu ni omejen razen, da njegova odločitev ne more biti za delavca manj ugodna kot prva (61. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, Uradni list SFRJ, št. 22/73 in 69. člen republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, Uradni list SRS, št. 18/74) oziroma, če sicer zakon ni drugače določil. V zakonu o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) je za disciplinski postopek izrečno določeno, da delavski svet kot organ, ki odloča o ugovoru delavca zoper odločbo disciplinske komisije, to odločbo potrdi, spremeni ali razveljavi (204. člen).
Obravnavane določbe samoupravnega sporazuma so v neskladju z navedenimi določbami zakonov, ker se z njimi omejuje pravica organa, ki odloča o zahtevi delavca za varstvo pravic, da vsestransko oceni utemeljenost izpodbijane odločitve. Glede na značaj in vlogo zahteve za varstvo pravic mora biti organ, ki je izdal izpodbijano odločitev, vezan na stališča organa, ki je to odločitev ob njenem preizkusu razveljavil.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76). na podlagi določbe 2. alinee 3. odstavka 25. člena istega zakona odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip
Globevnik, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 70/76-10
Ljubljana, dne 10. marca 1977.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej I. r.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delovnih skupnosti osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, posebne osnovne šole, doma »Antona Skale« in vzgojne posvetovalnice v občini Maribor ter dveh sklepov Občinske izobraževalne skupnosti Maribor iz leta 1975 oziroma 1976 o merilih za financiranje dejavnosti vzgojnoizobraževalnih zavodov, na seji dne 17. marca 1977
odločilo:
I.	Osnovnim šolam, vzgojnovarstvenim zavodom, posebni osnovni šoli, domu »Antona Skale« in vzgojni posvetovalnici v občini Maribor se določi rok do 30. septembra 1977, v katerem naj same odpravijo neustavnost in nezakonitost samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, ki so ga sklenile septembra 1975 ter spremenile in dopolnile v juniju 1976;
II.	Ugotovi se, da določbe poglavja A. »Vrednotenje izobrazbe, delovnih izkušenj in stalnosti zaposlitve« v sklepu o merilih za financiranje dejavnosti vzgoj-noizobražeCalnih zavodov na območju Občinske izobraževalne skupnosti Maribor za leto 1975 niso bile v skladu z ustavo;
III.	Razveljavijo se določbe poglavja A. »Vrednotenje delovnih mest« v sklepu o merilih za financiranje dejavnosti vzgojnoizobraževalnih zavodov na območju Občinske izobraževalne skupnosti Maribor za leto 1976.
Obrazložitev:
1) Na pobudo učiteljice v Osnovni šoli Rado Robič v Limbušu je ustavno sodišče s svojim sklepom z dne
22.	2. 1977 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku pod I. in II. navedenih samoupravnih splošnih aktov.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije pa je s predlogom, vloženem po 6. točki 411. člena ustave SR Slovenije, začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku pod III. navedenega samoupravnega splošnega akta.
Samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov so skupno sprejeli delavci 50 vzgojnoizobraževalnih zavodov z'območja občine Maribor na svojih zborih, podpisali pa delegati teh zavodov. Na enak način so v letu 1976 sprejeli spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma. Sporazum se hkrati uporablja kot interni-samoupravni splošni akt vsake od podpisnic sporazuma. V 21. členu samoupravnega sporazuma je določeno število točk za posamezne vrste delavcev na podlagi določbe 15. člena tega sporazuma, s katerim so določene in ovrednotene značilne skupine delavcev glede na stopnjo strokovne izobrazbe ter na podlagi 18. člena, ki določa odbitke tistim delavcem, ki ne dosegajo izobrazbenih stopenj.
Sklep o merilih za financiranje dejavnosti vzgojnoizobraževalnih zavodov na območju izobraževalne skupnosti Maribor za leto 1975 v poglavju A. »Vrednotenje izobrazbe, delovnih izkušenj m stalnosti zaposlitve«, med drugim določa povprečne točkovne vrednosti, število točk in odbitke točk delavcem, ki imajo nižjo strokovno izobrazbo ali strokovno usposobljenost kot se zahteva na delovnem mestu, na katerem delajo oziroma, ki delajo na delovnih mestih, kjer se zahteva stopnja izobrazbe alternativno. Istoimenski sklep za leto 1976 prav tako v poglavju A. »Vrednotenje delovnih mest« med drugim določa povprečne točkovne vrednosti, število točk in avtomatične pribitke točk delavcem, ki imajo visoko izobrazbo oziroma odbitke točk pedagoškim delavcem s srednjo izobrazbo.
2) Osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o vprašanjih svoj'ega družbenoekonomskega položaja je temeljna organizacija združenega dela (16. člen ustave SRS). Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavca se uredijo s samoupravnimi sporazumi (36. in 144. člen ustave SRS, 586. člen zakona o združenem delu in 4. člen'zakona o medsebojnih raz-' merjih delavcev v združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 22/73). Delavci določajo osnove in merila za delitev sredstev namenjenih za njihove osebne dohodke, v temeljni organizaciji združenega dela in po postopku, ki ga določa zakon (23. člen ustave SRS in 4. do 6. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu). Samoupravne sporazume o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke sklepajo delavci temeljne organizacije združenega dela v okviru dejavnosti, v katero spadajo po predmetu svojega poslovanja. S temi sporazumi se uredijo tudi na področju delitve sredstev za osebne dohodke le tista vprašanja, ki so skupnega pomena. Delavci pa ne morejo vseh vprašanj s področja delitve sredstev za osebne .dohodke urediti s skupnim samoupravnim sporazumom.
Z določbami 15., 18. in 21. člena sporazuma iz leta 1975, s spremembami in dopolnitvami iz leta 1976, določeno izračunavanje števila točk ter vnaprejšnje dodajanje in odbijanje točk glede na kvalifikacijo pedagoškega delavca ni v skladu z ustavnimi in zakonskimi določbami o nagrajevanju po rezultatih dela. Lahko se sicer predpostavlja, kot je to urejeno v samoupravnem sporazumu, da je delavec z višjo strokovno izobrazbo in z večjimi delovnimi izkušnjami usposobljen za opravljanje zahtevnejših in odgovornejših nalog in da opravlja svoje naloge z večjim uspehom, vendar takšna višja kvalifikacija sama po sebi še ne opravičuje večje udeležbe pri delitvi dohodka. Osebni dohodek delavca ne more biti opredeljen z vnaprej določeno analitično oceno delovnega mesta, pri kateri ima odločujočo vlogo omenjena kvalifikacija sama po sebi, marveč je odvisen od uspešnosti opravljenih nalog, t. j. od dejanskega rezultata dela in ustvarjanja delavca ter njegovega prispevka k skupnim rezultatom dela, kar mora biti ugotovljeno po vnaprej določenih osnovah in merilih (22. in 23. člen ustave SRS ter 42. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu). Z ustavnimi načeli delitve po dejanskih rezultatih dela je zato nezdružljiv avtomatizem, po katerem že višja stopnja šolske izobrazbe oziroma večje delovne izkušnje dajejo večje pravice kot jih imajo drugi delavci, ki delajo na enakem delovnem mestu in
tudi izpolnjujejo zahtevane pogoje za delo na tem delovnem mestu ter dosegajo enake delovne uspehe.
3)	Delavci organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interesi na teh področjih zadovoljujejo (18. člen ustave SRS in 92. člen zakona o združenem delu). Ta svobodna menjava dela se uresničuje v okviru izobraževalnih skupnosti, v katerih uporabniki in izvajalci storitev skupno in enakopravno odločajo o izobraževalni dejavnosti, pri čemer določajo tudi merila za oblikovanje cen in stroškov ter minimalne standarde za opravljanje posameznih oblik izobraževalne dejavnosti (10. ali-nea 10. člena in 12. člen zakona o izobraževalnih dejavnostih — Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76). Vzgoj-noizobraževalne organizacije ustvarjajo dohodek s povračilom za opravljeno delo po pogodbi, ki jo sklenejo z izobraževalno skupnostjo na podlagi programa dela in po merilih, ki jih je sprejela skupščina te skupnosti (33. člen zakona o izobraževalnih skupnostih).
Občinska izobraževalna skupnost Maribor je v letu 1975 določila merila za financiranje dejavnosti vzgoj-noizobraževalnih organizacij na območju Občinske izobraževalne skupnosti Maribor, ki so veljala do konca leta 1975, v letu 1976 pa merila za leto 1978, ki se začasno še uporabljajo v letu 1977. Pri tem se je izhajalo tudi iz vnaprej opredeljenih povprečnih točkovnih vrednosti ter na tej osnovi ovrednotilo posamezna delovna mesta, upoštevajoč pri tem prvenstveno kriterij strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti. Tako določena merila pa niso v skladu z ustavnimi in zakonskimi načeli nagrajevanja dejansko doseženih rezultatov dela ter so navajala izvajalce v vzgoj-noizobraževalnih organizacijah, da so ista merila mehanično uporabljali tudi pri delitvi osebnih dohodkov znotraj organizacij, ne da bi ugotavljali dejanske rezultate dela.
4)	Po zakonu o združenem delu so vse organizacije združenega dela dolžne uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami tega zakona, pri čemer je treba upoštevati, da se določbe omenjenega zakona glede delitve osebnih dohodkov in za skupno porabo delavcev uporabljajo najpozneje od 1. 1. 1978. Ustavno sodišče je ocenilo, da delavci delovnih skupnosti, ki so sklenile obravnavani samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov pod I. izreka, lahko sami odpravijo neskladnosti samoupravnega sporazuma z ustavo in zakonom. Zato je po 21. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka pod
I.	te odločbe.
Za sklep o merilih za financiranje dejavnosti vzgoj-noizobraževalnih zavodov na območju Občinske izobraževalne skupnosti Maribor za leto 1975, ki je že prenehal veljati ter za sklep iste Občinske izobraževalne skupnosti Maribor za leto 1976, ki se še uporablja, pa je po 422, členu ustave SR Slovenije in na podlagi 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izrekov pod II. in III. te odločbe.
Po preteku roka, določenega v izreku pod I. te odločbe. bo ustavno sodišče ob uporabi 22. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo o ustavitvi oziroma o nadaljevanju postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 64/75-19, U I 24/77 Ljubljana, dne 17. marca 1977.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
339.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 25. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS. št. 29-1443/75) v zvezi s 7. členom zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) na 111. seji dne 3. marca 1977 sprejel
SKLEP
o razdelitvi deleža SR Slovenije kot njenega prispevka k plačilu odpisanih obveznosti v starostnem zavarovanju kmetov po obračunu za obdobje 1972—1975
I
Po obračunu obveznosti med skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji in družbenopolitičnimi skupnostmi za celotno obdobje od leta 1972 — do konca leta 1975 (v nadaljnjem besedilu: obračun) znaša obveznost republike 3,035 154 din. Od tega zneska gre za kritje obveznosti SR Slovenije iz naslova računske razlike znesek 1,043.390 din, ostanek v znesku 1,991.764 din pa kot njen prispevek k odpisom, to je k znižanju obveznosti socialno ogroženim kmetom — zavarovancem do tega zavarovanja.
II
V obračunu iz prejšnje točke določen delež SR Slovenije k odpisom v zneseku 1.991.764 din se vračuna v korist občin kot delno plačilo njihovih obveznosti do skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji po obračunu zaradi odpisov na njihovem ob-
močju, kot sledi:		
Občina		Znesek
1. Ajdovščina		56.756
2. Cerknica		9.306
3. Črnomelj		53.928
4. Idrija		14.995
5. Ilirska Bistrica		8.977
6. Krško		9.665
7. Laško		21.002
8. Litija		33.037
9. Ljutomer		92.584
10. Metlika		24.791
11. Novo mesto		181.297
12. Ormož		104.766
13. Ptuj		227.658
14. Radlje ob Dravi		14.464
15. Ribnica		27.914
16. Sevnica		27.311
17. Sežana		65.987
18. Slovenska Bistrica		23.525
19.	Slovenske Konjice	42.289
20.	Škofja Loka	4.502
21.	Tolmin	5.843
22.	Trebnje	9.876
23.	Žalec	31.357
24.	Brežice	119.316
25.	Gornja Radgona	91.156
26.	Lenart	5.521
2'7. Lendava .	193.295
28.	Mozirje	46.179
29.	Murska Sobota	444.094
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-18/73
Ljubljana, dne 3. marca 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
340.
Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve za izvrševanje zakona o osebni izkaznici (Uradni list SRS, št. 16/74)
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvrševanju zakona o osebni izkaznici
1.	člen
V	pravilniku o izvrševanju zakona o osebni izkaznici (Uradni list SRS, št. 32/74) se 2. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Kdor prvič zahteva osebno izkaznico, mora predložiti kot dokaz za osebne podatke, - ki jih navaja v zahtevi, na vpogled izpisek iz rojstne matične knjige in dokaz o državljanstvu, če je treba pa predložiti tudi druge dokaze, ki jih zahteva pristojni organ, da more ugotoviti njegovo istovetnost oziroma državljanstvo.
Občanu, ki prvič zahteva osebno izkaznico, ni treba predložiti dokazov iz prejšnjega odstavka v naslednjih primerih:
—	če je rojen v občini, v kateri ima stalno prebivališče;
—	če je njegov osebni karton registra stalnega prebivalstva izpolnjen na podlagi obvestila o rojstvu ali potrdila o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča, ki ju je izdal pristojni organ na območju SR Slovenije;
—	če ob prenehanju aktivne vojaške službe predloži na vpogled vojaško izkaznico, v kateri je vpisano, da mu je prenehala aktivna vojaška služba.
V	primerih iz prve in druge alince prejšnjega odstavka preveri uradna oseba pristojnega organa podatke navedene v zahtevi uradno po osebnem kartonu.
Ce se prosilčevi osebni podatki, navedeni v zahtevi, ne ujemajo z osebnimi podatki v osebnem kartonu, jih pristojni organ uradno ugotovi po postopku, predpisanem za ugotavljanje teh dejstev (zakon o matičnih knjigah, zakon o osebnem imenu), podatke p državljanstvu pa po postopku, predpisanem za ugotovitev državljanstva.
Pristojni organ, ki izdaja osebno izkaznico, uradno ugotovi občanovo državljanstvo tudi tedaj, če ta ne ve, katera občina ga vodi v državljanski evidenci.
Ne glede na določbo ■•četrtega odstavka tega člena lahko uradna oseba pristojnega organa zaradi ekonomičnosti postopka zahteva, da občan predloži dokaze iz prvega odstavka tega člena.
Uradna oseba pristojnega organa, ki dobi zahtevo za osebno izkaznico, zapiše v obliki uradnega zaznamka, po katerih listinah oziroma na kakšen način je ugotovila občanovo istovetnost in druge navedbe v zahtevi.«
2.	člen
V	prvem odstavku 10. člena se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »sedmega*.
3.	člen
V	drugem odstavku 15. člena se črtata drugi In tretji stavek.
4.	člen
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ob zamenjavi osebne izkaznice po 10. členu zakona o osebni izkaznici ali ob zamenjavi osebne izkaznice izdane po zakonu o osebni izkaznici (Uradni list SFRJ, št. 8/65) sc karton zamenjane osebne izkaznice izloči iz kartoteke o izdanih osebnih izkaznicah in uniči. V primeru, da osebna izkaznica ni bjla zamenjana, jo treba karton trajno hraniti.
Kartoni osebnih izkaznic umrlih oseb se izločijo v posebno kartoteko, kjer jih je treba hraniti najmanj 10 let.
Kartoni osebnih izkaznic, namesto katerih so bile izdane nove osebne izkaznice iz razlogov po 11. členu zakona o osebni izkaznici, se izločijo v posebno kartoteko, kjer jih je treba hraniti najmanj 5 let.
Uradna oseba zabeleži na izločeni karton razlog za izdajo nove osebne izkaznice, registrsko številko nove osebno izkaznice in organ, ki jo je izdal, v primeru iz drugega odstavka tega člena pa datum smrti.«
5.	člen
21. člen se črta.
6.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/56-74
Ljubljana, dne 17. marca 1977.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
341.
Na podlagi 2. točke pod c) 49. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) izdaja Republiški sekretariat za finance
NAVODILO
o načinu izplačevanja nadomestila osebam v rezervnem sestavu med vojaško službo v teritorialni obrambi
1. Nadomestilo osebnega dohodka oziroma denarno nadomestilo osebi v rezervnem sestavu med vojaško službo v teritorialni obrambi, ki se izplačuje po 54. členu zakona o- vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ, št. 22-352/74), bremeni:
—	sredstva, združena v občini za solidarnostno pokrivanje nadomestil osebnega dohodka za delavce in funkcionarje podpisnic samoupravnega sporazuma (drugi odstavek 245. člena zakona o ljudski obrambi, Uradni list SRS, št. 23-1057/76);
—	organizacijo oziroma delovno skupnost, v kateri je oseba zaposlena ali opravlja funkcijo, če ta ni podpisnik samoupravnega sporazuma v občini za solidarnostno pokrivanje nadomestila osebnega dohodka;
—	finančni načrt pristojnega štaba družbenopolitične skupnosti za teritorialno obrambo za osebo, ki sc ukvarja s samostojno dejavnostjo (proizvodno, storitveno, intelektualno ipd.) in za osebo, ki je zaposlena pri zasebnem delodajalcu. Ta določba sc ne nanaša na pogodbene organizacije združenega dela,,ki sc glede pravic in obveznosti izenačujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela (161. člen zakona o združenem delu, Uradni list SFRJ, št. 53-764/76);
—	finančni načrt pristojnega štaba družbenopolitične skupnosti za teritorialno obrambo za osebo v rezervnem sestavu, ki ni v delovnem razmerju, in se ne ukvarja s samostojno dejavnostjo, na podlagi katere bi morala vplačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma ne uveljavlja pravice do pokojnine ali do nadomestila zaradi začasne brezposelnosti;
—	finančni načrt pristojnega štaba družbenopolitične skupnosti za teritorialno obrambo za osebo v rezervnem sestavu, katere nadomestilo osebnega dohodka, pokojnine ali denarno nadomestilo zaradi začasne brezposelnosti je manjše od nadomestila iz petega odstavka 54. člena zakona o vojaški obveznosti;
—	finančni načrt pristojnega štaba družbenopolitične skupnosti za teritorialno obrambo za osebo v rezervnem sestavu, ki ji pripada razlika med plačo in dodatki po činu oziroma razredu in nadomestilom osebnega dohodka, pokojnine ali denarnim nadomestilom zaradi začasne brezposelnosti.
2.	Nadomestilo osebnega dohodka, ki gre po prvem in drugem odstavku 54. člena zakona o vojaški obveznosti osebi v rezervnem sestavu, ki je v delovnem razmerju (v nadaljnjem besedilu: delavec), med odsotnostjo z dela zaradi vojaške službe v teritorialni obrambi ali zaradi odziva pozivu pristojnega občinskega upravnega organa na predpisane obvežhosti v zvezi z opravljanjem vojaške službe v enotah in štabih teritorialne obrambe, h katerim je klican brez svoje krivde, ustreza povprečnemu osebnemu dohodku, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred pozivom na vojaško službo.
3.	Denarno nadomestilo med vojaško službo, ki gre po petem odstavku 54. člena zakona o vojaški obveznosti osebi v rezervnem sestavu, ki ni v delovnem razmerju. se odmeri po odloku o znesku denarnega nadomestila, ki gre med vojaško službo osebam v rezervnem sestavu, katere niso v delovnem razmerju (Uradni list SFRJ, št. 62/74) in sc izplača po končani vojaški službi. Da bi uveljavil to nadomestilo da vojaški obveznik pismeno izjavo, da ni v delovnem razmerju in da ne prejema nadomestila zaradi začasne brezposelnosti oziroma, da ne uveljavlja pravice do pokojnine.
4.	Denarno nadomestilo med vojaško službo, ki gre osebi v rezervnem sestavu po tretjem odstavku 54. člena zakona o vojaški obveznosti, katera se ukvarja s samostojno dejavnostjo (proizvodno, storitveno, intelektualno ipd.), se izplačuje na podlagi potrdila o višini osnove, ki je podlaga za obračunavanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
5.	Rezervnemu nižjemu oficirju, rezervnemu oficirju in rezerynemu vojaškemu uslužbencu, poklicanemu na vojaško službo, Čigar plača po činu oziroma razredu z dodatki je večja od nadomestila osebnega dohodka iz 2. točke tega navodila, od denarnega nadomestila zaradi začasne brezposelnosti ali od pokojnine, se izplačuje razlika med nadomestilom in plačo po činu oziroma razredu.' Ta razlika se izračuna na podlagi potrdila organizacije združenega dela oziroma zasebnega delodajalca o višini povprečnega osebnega dohodka oziroma potrdila o višini nadomestila zaradi začasne brezposelnosti ali potrdila o višini pokojnino v zadnjem mesecu pred pozivom na vojaško službo.
Razlika iz prvega odstavka te točke se izplačuje po končani vojaški službi oziroma mesečno za nazaj, če je trajala vojaška služba več kot en mesec.
6.	Osebi v rezervnem sestavu, poklicani na vojaško službo, katere nadomestilo osebnega dohodka, pokojnine ali denarno nadomestilo zaradi začasne brezposelnosti je manjše od nadomestila, ki gre osebi v rezervnem sestavu, ki ni v delovnem razmerju, se izplačuje razlika med nadomestilom osebnega dohodka oziroma pokojnino ali denarnim nadomestilom zaradi začasne brezposelnosti in nadomestilom, ki gre osebi v rezervnem sestavu, ki ni v delovnem razmerju. Ta razlika se izračuna na podlagi potrdila organizacije združenega dela o višini povprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih oziroma na podlagi potrdila o višini nadomestila zaradi začasne brezposelnosti ali odrezka nakaznice o višini- pokojnine za zadnji mesec pred pozivom na vojaško službo ali pa potrdila skupnosti za zdravstveno zavarovanje, kadar gre za delavca, ki je zaposlen pri zasebnem delodajalcu.
Razlika iz prejšnjega odstavka se izplačuje po končani vojaški službi oziroma mesečno za nazaj, če je trajala vojaška služba več kot en mesec.
7.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
342.
Na podlagi 3. točke pod c) 49. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) izdaja Republiški sekretariat za finance
NAVODILO
° plačevanju stroškov zdravniških pregledov zaradi ugotavljanja sposobnosti oseb v rezervnem sestavu za vojaško službo v teritorialni obrambi
1. Stroški, ki nastanejo v zvozi z napotitvijo osebe v rezervnem sestavu na zdravniški pregled zaradi ugotavljanja njene sposobnosti za službo v rezervnem sestavu v teritorialni obrambi, bremenijo:
—	organizacijo oziroma delovno skupnost, v kateri je oseba zaposlena ali opravlja v njej neko funkcijo;
—	skupnost za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za osebo, ki uveljavlja pravico do pokojnine;
—	skupnost za zaposlovanje za osebo, ki prejema denarno nadomestilo zaradi začasne brezposelnosti;
—	finančni načrt pristojnega štaba družbenopolitične skupnosti za teritorialno obrambo: za osebo, ki se ukvarja s samostojno dejavnostjo (proizvodno, storitveno, intelektualno ipd.) in za osebo, ki je zaposlena pri zasebnem delodajalcu. Ta določba se ne nanaša na pogodbene organizacije združenega dela, ki se glede pravic in obveznosti izenačujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela — 161. člen zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-764/76);
—	finančni načrt pristojnega štaba družbenopolitične skupnosti za teritorialno obrambo za osebo, ki ni v delovnem razmerju in se ne ukvarja s samostojno dejavnostjo, na podlagi katere mora vplačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma ne uveljavlja pravice do pokojnine ali do nadomestila zaradi začasne brezposelnosti.
2.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
343.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-267/72 in št. 18-185/74) in sklepu 16. seje dne 14. februarja 1977 predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK za poklic administrator
1
Predmetnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
2
Vzgojnoizobraževalne organizacije, ki izobražujejo za omenjeni poklic, uvedejo predmetnik osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS v 1. razred, v šolskem letu 1977/78 pa v 2. razred.
3
Osmi dan po objavi tega predmetnika v Uradnem listu SRS preneha veljati dosedanji predmetnik za 1. razred, v šolskem letu 1977/78 pa za 2. razred.
St. SS-79/8-77
Ljubljana, dne 23. februarja 1977.
Predsednik
strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
344.
Na podlagi 53., 54. in 55. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 6/74) in zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in Uradni list SRS, št. 31/76) sklenejo delovni ljudje v združenem delu s področja industrije gradbenega materiala, vodnega gospodarstva, projektiranja, gradenj, montaže, obrti in komunalnega gospodarstva, zaključnih del v gradbeništvu, drugih združenj in ustanov, delavci in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov ter delavci združeni v organizacijah združenega dela na področju usmerjenega izobraževanja arhitektonskih, gradbenih in geodetskih kadrov
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Slovenije
I. SPLOŠNA NAČELA
1.	člen
Za ustanovitev izobraževalne skupnosti se samoupravno sporazumejo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, delavci in drugi delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov na področju industrije gradbenega materiala, vodnega gospodarstva, projektiranja, gradenj, montaže, obrti in komunalnega gospodarstva, zaključnih del v gradbeništvu, drugih združenj in ustanov, vzgojnoizobraževal-nih zavodov, arhitektonskih, gradbenih in geodetskih kadrov in občani krajevnih skupnosti ter drugih zainteresiranih organizacij na območju SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: člani).
2.	člen
Delovni ljudje, združeni v temeljnih organizacijah združenega dela gradbene panoge in delavci in drugi delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov ter občani krajevnih skupnosti in delavci združeni v organizacijah združenega dela na področju usmerjenega izobraževanja arhitektonske, gradbene in geodetske stroke ter drugih organizacij, ki so pomembne za vzgojo in izobraževanje, ustanovijo izobraževalno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost) z namenom, da bi preko nje zagotovili svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju usmerjenega izobraževanja in drugih oblikah vzgoje in izobraževanja.
Delovni ljudje, združeni v temeljnih organizacijah združenega dela v gospodarstvu in delavci in drugi delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, uresničujejo v skupnosti svobodno menjavo dela z delavci v vzgojnoizobraževalnih organizacijah, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko razvoja usmerjenega izobraževanja in drugih oblik vzgoje in izobraževanja za gradbeno stroko, sprejemajo programe združujejo sredstva ter opravljajo druge zadeve, ki izhajajo iz narave osnov na področju vzgoje in izobraževanja.
3.	člen
Člani skupnosti odločajo o vseh bistvenih vprašanjih razvoja in položaja vzgoje in usmerjenega izobraževanja za arhitektonsko, gradbeno in geodetsko stroko ter si prizadevajo uresničiti družbene cilje na tem področju.
4.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona o izobraževalnih skupnostih, tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov.
Delo izobraževalne skupnosti je javno.
5.	člen
V izobraževalni skupnosti za gradbeništvo člani:
—	vodijo politiko načrtnega razvoja vzgoje in usmerjenega izobraževanja za zadovoljevanje potreb članov na vseh nivojih in smereh izobraževanja v gradbeni stroki s tem, da usklajujejo svoje programe s programi drugih izobraževalnih skupnosti;
—	sodelujejo z drugimi dejavniki pri uresničevanju socialističnih vzgojnoizobraževalnih smotrov na področju usmerjenega izobraževanja na vseh stopnjah in drugih oblikah organizirane družbene vzgoje in izobraževanja;
—	organizirajo in financirajo usmerjeno izobraževanje ter skrbijo, da je na sodobni ravni in da nenehno vključuje nova raziskovalna dogajanja;
—	sprejemajo dolgoročne in kratkoročne programe, skrbijo za razvoj in izobraževanje kadrov za arhitektonsko, gradbeno in geodetsko stroko;
—	sodelujejo z družbenopolitičnimi skupnostmi in izobraževalno skupnostjo Slovenije pri sprejemanju načrtov in programov razvoja izobraževanja, pri usmerjanju razvoja izobraževanja, pri usmerjanju razvoja mreže in kapacitet izobraževalnih zavodov ter pri drugih vprašanjih, pomembnih za napredek vzgoje in izobraževanja;
—	usklajujejo obseg programske dejavnosti izobraževalnih organizacij s kadrovskimi potrebami članov;
—	zagotavljajo sredstva za dejavnosti in krepitev Tnaterialne osnove za tiste izobraževalne organizacije
združenega dela, ki so podpisnice tega sporazuma;
—	dajejo soglasje k ustanovitvi novega izobraževalnega zavoda oz. oddelkov ali druge institucije, ki bo realizirala del skupno dogovorjenega programa;
—	zagotavljajo organizacijo permanentnega izobraževanja zaposlenih delavcev;
—	proučujejo in koordinirajo programe dejavnosti vzgojnoizobraževalnih zavodov s področja arhitekture, gradbeništva in geodezije;
—	sodelujejo pri izdelovanju profilov poklicev, nomenklature poklicev in učnih načrtov za arhitektonsko, gradbeno in geodetsko stroko;
—	sprejemajo dolgoročne in srednjeročne programe izobraževanja in se z izobraževalnimi organizacijami združenega dela dogovarjajo o njihovi dolgoročni usmeritvi;
—	sprejemajo programe investiranja v izobraževalne zavode, ki izobražujejo in vzgajajo po dogovorjenih programih;
—	sodelujejo z drugimi izobraževalnimi skupnostmi pri reševanju skupnih vprašanj;
—	na osnovi družbenih potreb in potreb podpisnic tega sporazuma ugotavljajo število učencev in študentov, ki se bodo vpisovali v odgovarjajoče izobraževalne organizacije združenega dela;
—	opravljajo druge zadeve s področja strokovnega izobraževanja in kadrovske politike, katero ji poverijo podpisnice tega sporazuma ter posle, odrejene z zakonom, statutom izobraževalne skupnosti gradbeništva
in drugimi splošnimi akti ter se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi dogovarjajo o izobraževanju določenih kadrov za potrebe članov.
6.	člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena sprejemajo člani dogovorjeni program, ki je vsklajen s programom Vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji in je njegov sestavni del.
Poleg programa iz prejšnjega odstavka lahko sprejemajo člani posebne programe za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti za področja podpisnikov iz 1. člena tega sporazuma.
II. FINANCIRANJE SKUPNOSTI
7.	člen
Za uresničevanje nalog člani združujejo sredstva.
Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja plačujejo člani prispevek v skladu s posebnimi predpisi.
Višino prispevka določajo delavci in delovni ljudje na podlagi ovrednotenih programov izobraževalnih dejavnosti s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov izobraževalne skupnosti Slovenije in drugimi samoupravnimi sporazumi v okviru izobraževalnih skupnosti.
8.	člen
Če samoupravni sporazumi niso sklenjeni ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo sprejetega programa izobraževalne dejavnosti niso zagotovljena, lahko Skupščina Socialistične republike Slovenije, enakopravno s skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije določi stopnjo prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevek, ali pa le za tiste delavce oziroma delovne ljudi, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili.
9.	člen
Za uresničevanje posebej dogovorjenih nalog oziroma za razširitev materialne podlage izobraževalnih dejavnosti po posebnih programih lahko delavci še posebej združujejo sredstva iz dohodka temeljne organizacije združenega dela oziroma iz osebnih dohodkov in skladov skupne porabe, delovni ljudje pa iz osebnih dohodkov in drugih svojih sredstev.
10.	člen
Če sredstva za financiranje dogovorjenih programov skupnosti, ki so vsklajeni v Izobraževalni skupnosti Slovenije, zbrana na osnovi 7. in 8. člena, ne zadoščajo, dobiva izobraževalna skupnost solidarnostna in dopolnilna sredstva po programu in merilih, ki jih sprejme Izobraževalna skupnost Slovenije.
11.	člen
V skupnosti združujejo člani v skladu s sprejetimi programi tudi sredstva za financiranje dopolnilnega izobraževanja pedagoških delavcev ter za druge potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, ki jih določa program in o katerih se sklepa v tej skupnosti.
12.	člen	i
Delavci organizacij združenega dela, ki opravljalo vzgojnoizobraževalno dejavnost pridobivajo dohodek s plačili za opravljene storitve ter si s tem žago-
tavljajo enak družbenoekonomski položaj z delovnimi * ljudmi v drugim organizacijah združenega dela.
Program dela in cene za storitev se določijo s pogodbo po merilih sprejetih v izobraževalni skupnosti.
III.	SAMOUPRAVLJANJE SKUPNOSTI
13.	člen
Skupnost upravlja skupščina. Sestavljena je iz dveh zborov:
—	zbora izvajalcev, ki ga tvorijo delegati delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost in
—	zbora uporabnikov, ki ga tvorijo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, delavci in drugi delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov ter občani krajevnih skunnosti in drugih organizacij, združenj in ustanov podpisnikov tega sporazuma.
14.	člen
Zbor izvajalcev sestavljajo delegati vzgojnoizobra-ževalnih organizacij.
TOZD za vzgojo in izobraževanje v gradbeništvu delegirajo po dva delegata delavca in po enega delegata učenca-študenta oz. slušatelja.
TOZD za vzgojo in izobraževanje, ki imajo v svojem sklopu oddelke za izobraževanje gradbenih poklicev in vzgojnoizobraževalne organizacije za izobraževanje odraslih v gradbeništvu, delegirajo po enega delegata delavca.
Domovi za učence in študente tvorijo konferenco delegacij in delegirajo dva delegata delavca.
15.	člen
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati TOZD. Člani delegirajo na vsakih dopolnjenih 1.500 delavcev po enega delegata.
Delavci in drugi delovni ljudje s področja obrti, ki delajo s sredstvi V lastnini občanov, imajo svojo konferenco delegacij in eno delegatsko mesto v skupščini skupnosti.
Delegati se delegirajo po območjih, kjer je sedež delovne organizacije in zajemajo naslednje občine:
1.	območje Štajerske vključno s Koroško regijo
—	občine: Maribor, Lenart, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi, Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah,. Slovenske Konjice, Žalec, Velenje, Slovenska Bistrica, Mozirje, Ormož;
2.	območje Pomurja
—	občine: Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, Lendava;
3.	območje Dolenjske in Zasavja
—	občine: Novo Mesto, Metlika, Črnomelj, Krško, Brežice, Sevnica, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Trebnje;
4.	območje Ljubljane
—	občine: Ljubljanske občine, Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje) Vrhnika, Logatec, Cerknica, Kočevje, Ribnica;
5.	območje Gorenjske
—	občine: Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič, Škofja Loka;
6.	območje Primorske
—	občine: Nova Gorica, Idrija, Ajdovščina, Tolmin, Ilirska Bistrica, Postojna, Koper, Izola, Piran, Sežana.
16.	člen
Kazporeanev delegatskih mest v zboru uporabnikov je sledeča:
Zap. št.
konfe-	Nosilec (sedež) konference	Število
rence	delegacij delegatskega mesta	delegatov	
delegacij		
1.	GP »Koroški zidarji« Dravograd	eden
2.	SGP »Konstruktor« Maribor	dva
3.	GIF »Gradis« — TOZD GE	
	Maribor	dva
4.	GP »Stavbar« Maribor	eden
5.	Vodnogospodarsko podjetje	
	Maribor	eden
6.	GIP »Ingrad« Celje	eden
7. ■	Podjetje za urejanje voda »Nivo«	
	Celje	eden
8.	GIP »Gradis« — TOZD GE Celje	eden
9.	GIP »Vegrad« Velenje	eden
10.	GP »Stavbar« — TOZD Drava Ptuj	eden
11.	SGP »Konstruktor« — TOZD grad-	
	beništvo Pomurje Murska Sobota	eden
12.	GIP »Beton« Zasavje Zagorje ob Savi	eden
13.	SGP »Pionir« Novo mesto	eden
14.	GP »Novograd« Novo mesto	eden
15.	»Slovenija projekt« Ljubljana	eden
16.	GP »Bežigrad« Ljubljana	eden
17.	GIP »Gradis« Ljubljana	dva
18.	GP »Megrad« Ljubljana	eden
19.	GP »Obnova« Ljubljana	eden
20.	SGP »Slovenija ceste« Ljubljana	dva
21.	SGP »Grosuplje« Grosuplje	dva
22.	GP »Tehnika« Ljubljana	dva
23.	IMP — TOZD klima, pr., mont,	
	Ljubljana	eden
24.	SGP »Sava« Jesenice	eden
25.	SGP »Projekt« Kranj	dva
26.	SGP »Stavbenik« Koner	eden
27.	SGP »Gorica« Nova Gorica	dva
28.	SGP »Gradnje« Postoma	eden
29.	SGP »Primorje« Ajdovščina	eden
30.	(izvajalci: Domovi učencev, nosilec	
	PGŠ Ivana Kavčiča-dom učencev)	dva
31.	Republiški zbor samostojnih obrtnikov	
	pri GZS	eden
17.	člen
Delovna organizacija, pri kateri je sedež konference delegacij delegatskega mesta, skrbi za udeležbo delegata na seji skupščine izobraževalne skupnosti.
Delovna organizacija, pri kateri je sedež konference delegacij, obvešča o sklicu delegacije tudi krajevne skupnosti iz svojega območja in jih na tak način vabi k razpravi. Delegat krajevne skupnosti je lahko delegiran kot delegat konference delegacij v skupščino Izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Slovenije.
18.	člen
Delovna organizacija, pri kateri je sedež konference delegacij delegatskega mesta, je dolžna organizirati o vseh vprašanjih, o katerih bo razpravljala in sklepala skupščina predhodno posvetovanje z delegacijami TOZD, ki jih delegatsko mesto vključuje. Delegat, ki se je udeležil seje skupščine, je dolžan obvestiti konferenco delegacij delegatskega mesta s sklepi in stališči skupščine.
Delavci temeljnih organizacij združenega dela so predhodno dolžni obravnavati prejeta stališča in predloge ter svoja mnenja in dopolnitve posredovati prek delegata svoji konferenci delegacij.
19.	člen
Skupščina skupnosti odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. Oba zbora enakopravno sprejemata:
—	statut skupnosti
—	program skupnosti
—	finanči načrt in zaključni račun
—	merila in normative za vzgojnoizobraževalno dejavnost ter
—	poslovnik o delu skupščine.
Zbora na zasedanju skupščine odločata, o katerih drugih zadevah Tsosta tudi sklepala enakopravno.
Delegati v vsakem zboru skupščine odločajo ločeno
—	o vseh kadrovskih in drugih vprašanjih s svojega delovnega področja.
20.	člen
Skupščina sprejema sklepe z večino glasov vseh delegatov. Sklep o zadevah iz prejšnjega člena je sprejet, če je zanj v vsakem zboru glasovala večina vseh delegatov.
Ce nista zbora sprejela sklepa v enakem besedilu, izvede vsklajevalni postopek določen s statutom skupnosti.
Skupščina je za svoje delo odgovorna članom skupnosti.
21.	člen
Skupščina ima izvršni odbor, ki šteje 15 članov. Predsednika in člane izvršnega odbora izvoli in odpokliče 'skupščina.
Sestav izvršnega odbora mora odražati strukturo članov skupnosti. S statutom se določi izvršilne zadeve, ki jih skupščina poveri izvršnemu odboru.
22.	člen
Za opravljanje določenih nalog lahko skupščina in njena zbora ustanovita občasne ali stalne komisije in odbore.
23.	člen
Zbor izvajalcev in zbor uporabnikov .delegirata vsak po' enega delegata v ustrezna zbora skupščine Izobraževalne skupnosti SR Slovenije.
24.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov lahko člani pod pogoji, ki jih določa statut organizirajo temeljne skupnosti ali enote, da v njih uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in obveznosti.
25.	člen
Nadzor nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v skupnosti, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njenih služb opravlja nadzorni organ.
Nadzorni organ ima pet članov. Sestavljajo ga:
—	en član podpisnikov visokega šolstva
—	en član podpisnikov srednjega šolstva
—	dva člana podpisnikov temeljnih organizacij združenega dela uporabnikov
—	en član iz vrst uporabnikov, ki ga kandidira in izvoli republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije preko svojega plenuma.
Mandatna doba članov se uredi s statutom.
26.	člen
Volitve nadzornega organa razpiše skupščina skupnosti. Kandidatno listo pripravi kandidacijska komisija, ki jo imenuje republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Plenum sindikata gradbenih delavcev Slovenije pa pred volitvami kandidatno listo potrdi. Volitve se izvedejo po konferencah delegacij, ki združujejo vse podpisnika — uporabnike in po temeljnih organizacijah izvajalcih vzgojnoizobraževal-nega programa.
27.	člen
S statutom skupnosti se podrobneje določi:
—	delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in njenih organov
—	organiziranost in sestav skupščine in drugih organov skupnosti
—	volitve v organe skupnosti
—	upravljanje z družbenimi sredstvi
—	delovno področje in poslovanje nadzornega organa
—	položaj in delovno področje tajnika
—	način obveščanja članov in javnosti o delu skupnosti
—	način sodelovanja in dogovarjanja z drugimi izobraževalnim-' skupnostmi, interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi
—	druge zadeve pomembne za delo skupnosti.
IV.	STROKOVNA SLUŽBA
28.	člen
Z namenom, da se zagotovi učinkovita in kvalitetna strokovna priprava gradiva, enotna metodologija pri reševanju zadev, kadrovska in finančna obdelava podatkov v skladu z zakonskimi predpisi in delovnim programom skupnosti se ustanovi strokovna služba skupnosti, ki se samoupravno organizira v delovno skupnost.
29.	člen
Strokovna služba neposredno uresničuje zakone, družbene dogovore, samoupravne sporazume in druge splošne in izvršilne akte, spremlja in proučuje stanje in razvoj materialnih odnosov, zbira in analizira podatke pomembne za delo skupnosti, pripravlja gradivo za seje skupščine in drugih organov skupnosti, pripravlja osnutke in sklepe aktov, ki jih sprejemajo organi skupnosti (finanči načrt, zaključni račun, delovni program skupnosti) in vsa druga strokovna, finančna in administrativna opravila.
Sredstva za normalno delo strokovne službe se zagotavljajo s finančnim načrtom skupnosti za vsako leto.
Za opravljanje določenih administrativno-tehnič-nih del skupnost lahko sklepa pogodbe z ustreznimi
organizacijami, organi in drugimi interesnimi skupnostmi.
V.	KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Z ustanovitvijo prevzame skupnost sredstva, obveznosti in pravice, določene s pogodbo med Izobraževalno skupnostjo Slovenije in skupnostjo.
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot tri četrtine delavcev TOZD in ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev sporazuma.
31.	člen
Seznam članov skupnosti je sestavni del tega sporazuma.
32.	člen
člani, ki pristopijo k skupnosti po njeni ustanovitvi, prevzamejo ob pristopu vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz tega sporazuma od dne verifikacije pristopa.
33.	člen
Za sporazumno odpravo sporov med organi upravljanja skupnosti in med ustanovitelji se ustanovi samoupravno razsodišče. Samoupravno razsodišče izvoli skupščina skupnosti za vsak primer posebej.
Delo samoupravnega razsodišča se določi s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
34.	člen
Ta porazum začne veljati, ko ga potrdi Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Ljubljana, dne 8. novembra 1976.
Podpisniki: FAGG — VTOZD gradbeništvo in geodezija Ljubljana, VTOZD arhitektura Ljubljana; Visoka tehniška šola — VTOZD gradbeništvo Maribor; Gradbena tehniška šola Ljubljana; Gradbeni šolski center »Borisa Kraigherja« Maribor; Tehniška šola Celje — gradbeni odsek; Poklicna šola »Ivana Kavčiča« Ljubljana; Šolski center — poklicna gradbena šoja Ajdovščina; Center poklicnih šol — poklicna gradbena šola Murska Sobota; Dom poklicne šole »Ivana Kavčiča« Ljubljana; Vzgojnovarstveni zavod Ajdovščina, Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana; Razvojni center —- TOZD projektiva Celje, TOZD planiranje Celje, TOZD nadzor Celje; Komuna projekt Maribor; Projekt Maribor; Projektivni biro Maribor; Projektivni biro Ptuj; Projektivni biro Velenje; Zavod za urbanizem — TOZD biro za projektiranje Maribor; Koroški zidarji — TOZD Dravograjski zidar Maribor, TOZD IGM Dravograd, TOZD projektivni biro Dravograd, TOZD Graditelj Slovenj Gradec, TOZD Stavbenik Prevalje, TOZD Gradbena operativa in cementninarstvo Maribor; GP Radlje ob Dravi; Gradnja Žalec; Ingrad — TOZD GO Celje, TOZD proizvodni obrati Celje, TOZD IGM Celje, TOZD operativa Žalec, TOZD GO Slovenske Konjice, TOZD GO Šentjur pri Celju, TOZD GO Laško, TOZD mehanizacija Celje, TOZD projektivni biro Celje, TOZD družbeni standard Celje, TOZD GO Ljubljana; Kon-grad Slovenske Konjice; Konstruktor Maribor — TOZD gradbeništvo Maribor, TOZD Granit Slovenska Bistrica, TOZD gradbena obrt Maribor, TOZD Gradivo Maribor, TOZD Mizarstvo Maribor, TOZD Kovinar Maribor, TOZD PTB Maribor, TOZD Gradbenik Len-
dava, TOZD Gradbeništvo Pomurje Murska Sobota, TOZD Opekarna Puconci; Nigrad Maribor; Obnova Celje — TOZD gradbeni sektor Celje, TOZD obrtni sektor I Celje, TOZD obrtni sektor II Celje; Obnova Maribor; Ograd Ormož; SGP Rogaška Slatina; Stavbar — TOZD visoke gradnje Maribor, TOZD Bimes Hoče pri Mariboru, TOZD Opekarna Pragersko, TOZD projektivni biro Maribor, TOZD GP Drava Ptuj; Vegrad Velenje — TOZD GO Velenje, TOZD gradbena industrija Velenje; Nivo — TOZD Vodno gospodarstvo Celje, TOZD Vodne in nizke gradnje Celje; Vodnogospodarsko podjetje Maribor — TOZD Vodnogospodarska enota Drava Ptuj, TOZD Hidrogradnje Maribor, TOZD Projektivni biro Maribor, TOZD Vodnogospodarska enota Mura Murska Sobota; Klima — TOZD montažna proizvodnja Celje; Komunalno podjetje Laško; Komunalno podjetje — TOZD Ceste — Kanalizacija Celje; Gradles Maribor; Tekol Maribor; Opekarna Radvanje Maribor; Gradis — TOZD GE Maribor, TOZD nizke gradnje Maribor, TOZD Kovinski obrati Maribor, TOZD Biro za projektiranje Maribor, TOZD GE Ravne na Koroškem, TOZD GP Gradnje Ptuj, TOZD GE Celje, TOZD GE Ljubljana, TOZD GE Ljubljana-okolica, TOZD Kovinski obrati Ljubljana, TOZD Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana, TOZD Strojno prometni obrat Ljubljana, TOZD Železokrivnica Ljubljana, TOZD Biro za projektiranje Ljubljana, TOZD GE Frankfurt, TOZD GE Jesenice, TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka, TOZD GE Koper; IMP — TOZD Projektiva, montaža, ingenering Maribor. TOZD Klima, proizvodnja-montaža Ljubljana. TOZD Ogreva-nje-vodovod Ljubljana, TOZD Projekt, montaža Koper; Dominvest — TOZD Dolenjski urbanistični biro Novo mesto, TOZD Stanovanjska dejavnost Novo mesto, TOZD urejanje stavbnih zemljišč Novo mesto; IBT — TOZD Projektiva Trbovlje; Projektivni biro »Region« Brežice; Begrad Črnomelj: Beton Zasavje — TOZD Operativa Trbovlje, TOZD proizvodnja gradbenega materiala Zagorje ob Savi, TOZD Operativa Sevnica, 'f'OZD Operativa Zagorje ob Savi, TOZD Centralni obrati Zagorje ob Savi, TOZD Domžale, TOZD Litija; Gradbeno opekarsko podjcije Mirna na Dolenjskem; Novograd — TOZD Gradbeništvo in stranski obrati Novo mesto, TOZD Vodovod in kanalizacija Novo mesto, TOZD Komunalne storitve Novo mesto; Pionir — TOZD Sektor Novo mesto, TOZD Sektor Krško, TOZD Zagreb, TOZD Strojno-prometni park Novo mesto, TOZD Mehansko-kovinski obrati Novo mesto, TOZD Projektivni biro Novo mesto, TOZD Togrel Leskovec pri Krškem, TOZD sektor Ljubljana; SGP Hrastnik; Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto; Novomontaža Novo mesto; IGM »Sava« Krško; Keramika Novo mesto; Opekarna Zalog Novo mesto; Tehnika — TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje. TOZD GO Ljubljana, TOZD Industrija betonskih izdelkov Ljubljana Stožice, TOZD Strojni obrati Ljubljana, TOZD Projektivni biro Ljubljana, TOZD Ljubljanske opekarne Ljubljana; Hidroinženirlng Ljubljana; AB Arhitektbiro Ljubljana: Biro za projektiranje Ljubljana; Emona projekt Ljubljana Geodetski zavod SRS Ljubljana; Gradbeni biro Ljubljana; Industrijski biro Ljubljana; Konstrukta Ljubljana; Elektroprojekt Ljubljana; Lesnina — TOZD Pristan Ljubljana; Slovenija projekt Ljubljana; Agroobnova — TOZD G-ad-nje Ljubljana, TOZD Mehanizacija L’ubljana; Bež grad Lubljana — TOZD Gradbeni sektor I Ljubljana, TOZD
Gradbeni sektor II Ljubljana, TOZD Gradbeni sektor III Ljubljana, TOZD Servisne dejavnosti GO Ljubljana; Megrad — TOZD GO Ljubljana, TOZD Strojni obrati Ljubljana, TOZD Proizvodnja penobetona Vodice, TOZD Projektivni biro Ljubljana, TOZD nabava in prodaja Ljubljana, TOZD Gradles Medvode; Obnova Ljubljana — TOZD splošna gradnja Ljubljana, TOZD Montažna gradnja Slape-Polje, TOZD Servisni obrati Ljubljana, TOZD Gradbeni obrati Ljubljana, TOZD Projektivni biro Ljubljana; GP Objekt Ljubljana; »Slovenija ceste« — TOZD Visoke gradnje Ljubljana, TOZD Nizke gradnje Ljubljana; SGP Grosuplje — TOZD Splošne gradnje Grosuplje; GP Univerzal Ljubljana; Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana; Zveza vodnih skupnosti Slovenije Ljubljana; Vodnogospodarsko podjele Ljubljana; Instalacija — TOZD Montaža Ljubljana, TOZD Projektivni biro Ljubljana; Instalacija Grosuplje; GMP Tegrad Ljubljana; Komunalno podjetje Vič; Komunalno obrtno podjetje Šiška; Splošno obrtno podjetje Črnuče; GOP Trnovo Ljubljana; Hoja — TOZD Veloks Ljubljana. TOZD Tesarstvo Ljubljana; Izolirka — TOZD Proizvodnja Ljubljana, TOZD Proizvodnja Jesenice; Opekarna Črnuče; Prod Ljubljana; Standard Invest — TOZD Inže-nering Ljubljana, TOZD Operativa Ljubljana. TOZD Tovarna gradbenih elementov Ljubljana; Marmor Ljubljana; Mineral Ljubljana; Umetni kamen Ljubljana; IMOS Ljubljana; Gradbeni center Slovenije Ljubljana; Vodogratibeni laboratorij Ljubljana; Biro gradbeništva Slovenije Ljubljana; Projekt — TOZD Gradbena enota Kamnik, TOZD GE Kranj, TOZD Strojno-kovinski obrati Kranj, TOZD Betonski obrati Naklo, TOZD gradbena enota Kamnik, TOZD Lesno-železokrivski obrati Kranj, TOZD GE Tržič, TOZD GE Javornik; Stavbenik — TOZD GO Ljubljana, TOZD GO obale Koper, TOZD Gradbeni polizdelki Koper. TOZD Obrtniški obrati Izola, TOZD Avtostrojni park Izola; IUV Vrhnika — TOZD Igrad gradbeništvo Vrhnika: Zidar — TOZD Gradbeni sektor Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana; SGP Gradišče Cerknica; SGP Graditelj Kamnik; Zarja Kamnik; Termika — TOZD Montaža Ljubljana; GOP Komunala Litija; Železniško gospodarstvo — Gradbeno podjetje — TOZD Visoke gradnje Ljubljana; SGP Gorica — TOZD GO Ljubljana, TOZD GO Nova Gorica, TOZD GO Tolmin, TOZD GO Šempeter pri Gorici, TOZD GO Koper, TOZD Centralni obrati Nova Gorica, TOZD Strojni obrati Nova Gorica, TOZD Armirano betonske konstrukcije Nova Gorica; Projektivno podjetje Kranj; GP Bohinj Bohinjska Bistrica; SGP Gorenje Radovljica; Sava — TOZD Gradbeni izdelki in storitve, plavž Jesenice, TOZD Vi,grad Jesenice; SGP Tržič: Tehnik — TOZD Gradbeni"-tvo Škofja Loka, TOZD Komunalne dejavnosti Škofja Loka; Vodnogospodarsko podjetje Kranj; Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje — TOZ;D Gradnje Primskovo Kranj, TOZD Obrt in komunala Kranj, TOZD Opokarne Kranj; Maribor Hotavlje; Projekt Gorica Nova Gorica; SGP Gradnje Postojna; SGP Kraški zidar Sežana; Primorje — TOZD GE Ajdovščina, TOZD GE Nova Gorica, TOZD GE Anhovo, TOZD GE Postojna, TOZD GE Ilirska Bistrica, TOZD GE Koper, TOZD Nizke gradnje AC Ajdovščina, TOZD Gradbeni obrati Ajdovščina, TOZD Gradbena mehanizacija Ajdovščina; Zidgrad Idrija; Vodnogospodarsko podjetje Soča Nova Gorica; Hidro Koper; Final Nova Gorica; CGP Kanal ob Soči" Goriške opekarne Bukovica Renče.
345.
Na podlagi 6. točke 272. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 17. marca 1977 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za leto 1976
I
Sprejme se zaključni račun skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1976, ki izkazuje:
din
—	skupnih dohodkov
—	izločitev v rezervo
—	izločitev v sklad 'obratnih sredstev
—	čistih dohodkov
—	skupnih izdatkov
—	presežek dohodkov
3.033,7^1.201.04
30,387.812,89
222.312.137,11 7.735,351.201,51 7.586,731.380,92 izdatki 149,099 320.72
II
Presežek dohodka nad izdatki se razdeli:
din
—	v sklad obratnih sredstev
—	v sklad za modernizacijo skupnosti
a)	za nadomestitev obveznega depozita
b)	za dodatna dela in podražitve centra za AOP in poslovne zgradbe
120,740.624,72
21,214.253,03
7,145.000.00
St. 130/1-S
Ljubljana, dne 17. marca 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
346.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena in v zvezi s tretjim odstavkom 178. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, it. 1/73 in 37/74) Je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. marca 1977
SKLEP
o uskladitvi pokojnin I
Po uradnih statističnih podatkih so se povečali povprečni osebni dohodki v letu 1976 nasproti letu 1975 za 16,5 °/o, zato se pokojnine s 1. januarjem 1977 uskladijo tako, da se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec december 1976, povečajo za 15,5 °/o.
Ker so bile pokojnine akontativno že povečane za 12.%>, se dejansko povečajo še za 3,5 % na raven iz decembra 1976.
II
foveCajo se'vSe pokojnine, pri katerih se za izračun pokojninske osnove ni upošteval osebni dohodek iz leta 1976.
III
Po I. točki tega sklepa se povečajo tuđi pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odi merjene od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v letu 1976, in pokojnine borcev NOV, usklajene
1.	januarja 1976.
IV
Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se poveča skupen znesek pokojnine z varstvenim dodatkom.
Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri odmeri katerih se je upošteval tudi osebni dohodek iz leta 1976, se uskladijo tako, da se varstveni dodatek na novo odmeri.
V
Po tem sklepu usklajene pokojnino gredo upokojencem od 1. januarja 1977.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/2-S
Ljubljana, dne 17. marca 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnie L' r.
347.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena in v zvezi s tretjim odstavkom 117. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. marca 1977
SKLEP
o višini invalidnine za telesno okvaro I
Invalidnine za telesno okvaro sc s 1. januarjem 1977 na novo določijo. Za določitev novih zneskov pokojnin se upošteva povečanje življenjskih stroškov v letu 1976, ki je znašalo 13,1 %>.
II
Glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare znašajo zneski invalidnin, kadar je telesna okvara posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni:
Stopnla	Telesna okvara	Znesek
	•/.	
1	100	432
2	90	389
3	80	346
4	70	302
5	60	259
6	60	^17
7	40	172
8	30	130
III
Invalidnina za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, znaša 70 "/u zneskov iz II. točke tega sklepa, in sicer:
Stopnja	Telesna okvara •/.	Znesek
1	100	302.40
2	90	272.30
3	80	242,20
4	70	211,40
5	60	181,30
6	50	151.90
7	40	120.40
8-	30	91,00
	IV	
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130 3-S
Ljubljana, dne 17. marca 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnie 1. r.
348.
Na podlagi 272. člena in v zvezi z drugim odstavkom 104. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. marca 1977
SKLEP
o mejnem znesku »ajnižjih pokojninskih prejemkov
I
Mejni znesek naj niz. j ih pokojninskih prejemkov se od 1. januarja 1977 določi na 1979 dinarjev.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/4-S
Ljubljana, dne 17. marca 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnie 1. r.
349.
Na podlagi 272. člena in v zvezi s 106. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 1/73 in 37/ 74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. marca 1977
S K L E P
o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka
I
Pravico do varstvenega dodatka k pokojnini ima upokojenec, če njegovi prispevku in davku zavezani dohodki, skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo
—	11.108 din letno na upokojenca in
—	5.554 din letno na posameznega člana gospodinjstva
Ce je v dohodku zajet samo katastrski dohodek od kmetijstva ali je poleg drugih dohodkov vštet tudi katastrski dohodek, se ta dohodek pomnoži z 12,34.
Dohodek, oproščen prispevka in davka, se upošteva na podlagi idealno ugotovljene davčne osnove.
Katastrski dohodek in drugi dohodki se štejejo iz tekočega leta. y primerih, ko se prispevki in davki odmerjajo po preteku leta, sp štejejo dohodki iz prejšnjega koledarskega leta.
Ce prejema upokojenec poleg pokojnine iz jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja tudi pokojnino ali rento od inozemskega nosilca socialnega zavarovanja, se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka zneska obeh pokojnin oziroma zneska pokojnine in rente seštevata.
II
Ne glede na premoženjske pogoje se varstveni dodatek prizna upokojencem, ki jim je pokojnina odmerjena ob upoštevanju pokojninske dobe 40 let za moške in 35 let za ženske.
Določbi prvega odstavka se uporablja tudi za uživalce, ki jim je bila priznana invalidska pokojnina zaradi nesreče pri delu in poklicne bolezni.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov se uporabljata tudi za varstveni dodatek k družinski pokojnini.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 130/5-S
Ljubljana, dne 17. marca 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
350.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena in v zvezi s 115. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. marca 1977
SKLEP
o višini dodatka za pomoč in postrežbo
I
Dodatek za pomoč in postrežbo sc za čas od 1. januarja 1977 določi v višini 1.300 din na mesec starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, katerim je neogibna nujna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter zavarovancem oziroma upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in slepi upokojenci) in tretjega (nepokretni zavarovanci z omejeno zmožnostjo premikanja naj-
manj za 70 °/o) ter upokojenci iz četrtega odstavka 114. členu statuta (kot upokojenci oslepele osebe).
/
II
Dodatek za pomoč in postrežbo sc določi v višini 850 din na mesec starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, katerim je neogibno potrebna pomoč in postrežba drugega za opravljanje večine življenjskih potreb.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 130/6-S
Ljubljana, dne 17. marca 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1, r.
351.
Na podlagi 272. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. marca 1977
SKLEP
o določitvi enkratnega prispevka za rekreacijo v letu
1977
I
Enkratni prispevek za rekreacijo znaša v 1977. letu 500 dinarjev.
II
Znesek iz I. točke tega sklepa gre tistim uživalcem pokojnine, oskrbnine in začasnega nadomestila, katerim sc je začela dajatev izplačevati najpozneje do vključno 1. junija 1977.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 130/7-S
Ljubljana, dne 17. marca 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič I. r.
352.
Na podlagi tretjega odstavka 47. člena statuta skupnosti pokojninskega ih invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. marca 1977
SKLEP
o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov i- prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1976
I
Ugotovi se, da je znašal v letu 1976 povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega na območju te skupnosti 4.068 din, kar pomeni 15,5 % več kot v letu 1875.
II
Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo se preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1976 takole:
Osebni dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom
653.0
Osebni dohodek, dosežen v letu 1966, s količnikom 493,7
Osebni dohodek, dosežen v letu 1967, s količnikom
447.0
Osebni dohodek, dosežen v letu 1968, s količnikom
408.0
Osebni dohodek dosežen v letu 1969, s količnikom
354,4
353.
Na podlagi četrtega odstavka 59. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) objavlja skupnost
najnižje in najvišje zneske osebnih dohodkov, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na seji dne 17. marca
Opis skupine
Skupina	za zavarovance na delovnih mestih
za katera
1	3
I se ne zahteva nobena kvalifikacija
Osebni dohodek, dosežen v letu 1970, s količnikom
295.6
Osebni dohodek, dosežen v letu 1971, s količnikom
247.6
Osebni dohodek, dosežen v letu 1972, s količnikom
210,2
Osebni dohodek, dosežen v letu 1973, s količnikom
181.5
Osebni dohodek, dosežen v letu 1974, s količnikom
144.5
Osebni dohodek, dosežen v letu 1975, s količnikom
115.5
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/8-S
Ljubljana, dne 17. marca 1877.
• Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
1977 v skladu z določbami tretjega odstavka 59. člena statuta ugotovila za posamezne skupine, v katere se razvrščajo zavarovanci — delavci po drugem odstavku 59. člena statuta, poprečne mesečne osebne dohodke, ki so bili doseženi v prejšnjem koledarskem letu, to je v letu 1976, ter v tej zvezi objavlja najnižje in najvišje zneske osebnih dohodkov, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove. V Uradnem listu SRS. št. 9/1976 objavljeni zneski za čas od leta 1966 do leta 1976 se dopolnijo s podatki za leto 1977 in je tabela zneskov takšna:
Za leto	Poprečni mesečni os. ne h v prejšnjem kol. letu din	Znesek mesečnega oseb. dohodka, ki se upošteva : izračun pok. osn. najnižji	najvišji din	din	
3	4	5	t	6
1966	430	301	860
1967	568	398	1136
1968	628	440	1256
1969	688 *	482.	1376
1970	792	554	1584
1971	949	664	1898
1972	1133	793	2266
1973	1335	935	2670
1974	1546	1082	3092
1975	1942	1359	3884
1976	2429	1700	4858
1977	2806	1964	5612
1966	493	320	937
1967	652	424	1239
1968	720	468	1368
1969	789	513	1499
1970	908	590	1725
1971	1089	708	2069
1972	1300	845	2470
1973	1531	995	2909
1974	1773	1152	3369
1975	2227	1448	4231
1976	2786	1811	5293
1977	3219	2032	6116
se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določena dela ali poklic
1 2	3	4	5	G
	1966	569	341	1024
	1967	753	452	1355
	1968	832	499	1498
	1969	911	547	1640
	1970	1049	629	1888
jjl se zahteva poklicna šola po zakonu o sred-	1971	1257	754	2263
njem šolstvu	1972	1501	901	2702
	1973	1768	1061	3182
	1974	2048	1229	3686
	1975	2572	1543	4630
	1976	3217	1930	5791.
	1977	3717	2230	6691
	1966	724	398	1231
	1967	958	527	1629
	1968	1058	582	1799
se zahteva končanje splošne srednje šole,	1969	1159	637	1970
tehnikuma, delovodske šole, tehnične sred-	1970	1334	734	2268
nje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta; izpit za visokokvalificiranega’ de-	1971	1599	879	2718
	1972	1910	1051	3247
lavca oziroma izpit za pridobitev srednje	1973	2249	1237	3823
strokovne izobrazbe	1974	2605	1433	4429
	1975	3272	1800	5562
	1976.	4093	2251	6958
	19?f	4729	2601	8039
	1966	908	454	1453
	1967	1201	601	1922
	1968	1327	664	2123
	1969	1454	727	2326
se zahteva Višja šola, prva stopnja fakul-	1970	1674	837	2678
	1971	2006	1003	3210
V tete oziroma z zakonom predpisan izpit za	1972	2395	1198	3832
pridobi'ev višje strokovne izobrazbe	1973	2821	1410	4514
	1974	3267	1634	5227
	1975	4104	2052	6566
	1976	5134	2567	8214
	1977	5931	2966	9490
	1966	1207	543	1931
	1967	1597	719	2555
	1968	1763	793	2821
	1969	1932	869	3091
se zahteva diploma visoke šole ali fakultc-	1970	2225	1001	3560
te ali po diplomi še javno priznana speci-	1971	2666	1200	4266
alizacija (magistratura) ali doktorat zna-	1972	3184	1433	5094
nosti	1973	3750	1688	6000
	1974	4343	1954	6949
	1975	5455	2455	8728
	1976	6823	3070	10917
	1977	7883	3547	12613
Najvišji znesek osebnega dohodka za določeno leto iz posamezne skupine je razumeti tako, da ta znesek pomeni najvišjo možno pokojninsko osnovo, če je iz do-tičnega leta vštet osebni■ dohodek kot zadnji za pokojninsko osnovo.
Ce je zavarovanec v posameznih letih delal na delovnih mestih različne skupine, se najvišji znesek osebnega dohodka izračuna na podlagi povprečja naj-
višjih zneskov osebnega dohodka glede na število mesecev, ki jih je prebit v posamezni skupini.
St. 130/9-S
Ljubljana, dne 17. marca 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante .lasnic 1. r.
354.
Na podlagi 3. točke 3, člena statuta skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34/74 z dne 14. 11. 1974) je skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije dne 22. marca 1977 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za leto 1976
I
Sprejme se zaključni račun skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za leto 1976, ki izkazuje:
din
—	skupnih dohodkov	256,482.580,68
—	izločitev v sklad obratnih
sredstev	2,564.825,80
—	čisti dohodek	253,719.754,88
—	skupnih izdatkov	254,369.797,68
—	primanjkljaj'	452.042,80
II
Primanjkljaj v znesku 452.042,80 din se krije iz sklada obratnih sredstev.
St. 333/2-5/2
Ljubljana, dne 22. marca 1977.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Predsednik Jože Pikelj 1. r.
2.	člen
Sodišče je samostojen družbeni organ, ki opravlja, v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja, sodno funkcijo na prvi stopnji, kot samostojno sodišče, v mejah svoje z ustavo, zakonom, tem sklepom in drugimi splošnimi akti skupnosti določene pristojnosti.
3.	člen
O pritožbah zoper odločbe sodišča odloča sodišče združenega dela SR Slovenije.
4.	člen
Sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in dajel organizacijam združenega dela, drug.m organizacijam in skupnostim, državnim organom ter skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti po potrebi predloge za uresničevanje samoupravnih pravic zavarovancev in upokojencev ter druge predloge za zagotovitev ustavnosti in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
5.	člen
Sodišče je za svoje delo odgovorno skupščinama skupnosti, katerima je dolžno vsaj enkrat letno poročati o svojem delu ter o izvajanju predpisov in samoupravnih aktov pri izvrševanju sodne funkcije, kot tu-dj o opaženih napakah in pomanjkljivostih pri njihovem izvajanju in uporabi v samih skupnostih.
355.
Na podlagi 1. točke 1. odstavka 272. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74), na podlagi 8. člena statuta skupnosti • starostnega zavarovanja kmetdv v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34/ 74) ter 17. in 18. člena republiškega zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74), sta sprejeli skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, na seji dne 17. marca 1977 in skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, na seji dne 22. marca 1977
SKLEP
o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
1.	Za zagotovitev sodnega varstva v sporih o samoupravnih pravicah in obveznostih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov ustanovita skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (dalje: skupnosti) posebno sodišče združenega dela.
2.	Sodišče se imenuje: »Sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji« — (dalje-sodišče).
3.	Sodišče ima sedež v Ljubljani.
6.	člen
Sodišče nudi zavarovancem, upokojencem in drugim udeležencem postopka pravno pomoč v zvezi z zagotavljanjem pravic pred tem sodiščem.
7.	člen
1.	V sodišču opravljajo sodniško dolžnost in so pri sojenju enakopravni, sodniki, ki so v delovnem razmerju v sodišču, in delovni ljudje ter občani kot sodniki.
2.	Sodnike voli in razrešuje skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, na način kot ga določa republiški zakon o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74 dalje: republiški zakon).
8.	člen
‘ Sodniki, ki so v delovnem razmerju v sodišču, se volijo za dobo 8 let, delovni ljudje in občani kot sodniki pa za dobo 4 let; vsi so lahko ponovno izvoljeni.
9.	člen
V postopku pred sodiščem udeleženci ne plačujejo taks.
10.	člen
1.	V postopku pred sodiščem se uporabljajo določila IV. poglavja (členi 23 do 45) in 13. člena zveznega zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 27/74, dalje: zvezni zakon).
2.	Udeleženci postopka v nobenem primeru niso dolžni trpeti stroškov udeležbe skupnosti v postopku pred sodiščem, kot tudi ne stroškov izvedeništva za oceno invalidnosti.
II.	PRISTOJNOST
11.	člen
Sodišče odloča na prvi stopnji o vseh sporih iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov navedenih v 18. členu zveznega zakona in 12. členu republiškega zakona, ki nastanejo v skupnostih in so v zvezi z njunima dejavnostima, še posebej pa o sporih:
1.	o samoupravnih pravicah in dolžnostih zavarovancev in upokojencev, organizacij, skupnosti in drugih uporabnikov, ki v skupnosti kot člani zadovoljujejo svoje potrebe in interese;
2.	iz dokončne odločitve o pravici iz in do pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
3.	iz dokončne odločitve o pravici iz in do starostnega zavarovanja kmetov;
4.	o odločitvi komisije, ki v organizacijah ugotavlja delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem;
5.	o odnosih v zvezi z ustanovitvijo skupnosti:
6.	organizacij in posameznikov v zvezi s predpisi in samoupravnimi akti, ki urejajo dejavno?! skupnosti;
7.	ki jih skupnosti posebej določita v svojih samoupravnih splošnih aktih, na podlagi zakona.
12.	člen
Sodišče ne more reševati sporov o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja, kot tudi ne sporov o drugih samoupravnih pravicah in obveznostih delavcev iz medsebojnih razmerij v združenem delu v delovni skupnosti strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
, III. ORGANIZACIJA
13.	člen
1.	Sodišče ima predsednika in 5 sodnikov, ki so v delovnem razmerju v sodišču.
2.	V sodišču opravlja sodniško funkcijo tudi 100 sodnikov, ki jih izvoli skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz vrst delovnih ljudi in občanov.
14.	člen
1.	Sodišče določi s samoupravnim splošnim aktom, ob soglasju skupščine pokojninskega in invalidskega zavarovanja, število in strukturo delovnih mest, ki so potrebna za opravljanje strokovnih in administrativno-tehničnih del za sodišče.
2.	Sodišče in delovna skupnost strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja skleneta poseben sporazum, po katerem strokovna služba opravlja za sodišče tista administrativno-tchnična opravila, za katera, glede na obseg dela, ali pa zato, ker so le občasnega značaja, ni potrebno sistemizirati posebnega delovnega mesta v sodišču.
3.	Delovna skupnost strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je dolžna v sporazumu iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da bodo dela sodišča, za katera v sodišču niso sistemizirana, posebna delovna mesta, pravočasno in v redu opravljena.
15.	člen
1.	Sodišče sodi v senatu treh sodnikov.
2.	Sestav senata določi predsednik sodišča v skladu z načeli, ki jih določi zbor sodnikov na način iz
24.	člena republiškega zakona.
16.	člen
Sodišče lahko opravlja naroke tudi v krajih SR Slovenije izven svojega sedeža.	»
17.	člen
1.	Predsednik predstavlja in zastopa sodišče.
2.	Druge pravice predsednika sodišča ter pravice delovne skupnosti sodišča in njenih samoupravnih organov o organizaciji in notranjem poslovanju sodišča so določene z zakonom in samoupravnim splošnim aktom sodišča v skladu z zakonom ter s pravili o notranjem poslovanju sodišča.
IV.	SODNIKI
18.	člen
1.	Prosta mesta sodnikov, ki so v delovnem razmerju v sodišču, objavlja skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja po lastni pobudi ali na predlog skupnosti starostnega zavarovanja kmetov oziroma sodišča.
2.	Objava se priobči v Uradnem listu SRS in sicer najmanj 30 dni pred volitvami sodnikov.
19.	člen
Kandidacijski postopek za volitve sodnikov izvede skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob sodelovanju organizacij socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma sindikata.
20.	člen
1.	Sodnike sodišča voli in razrešuje skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na predlog komisije treh članov, ki jo imenuje ob objavi prostih mest sodnikov.
2.	Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati državljani, da so lahko izvoljeni za sodnika, primere, ko je možna razrešitev, suspenzijo in druga vprašanja, v zvezi s sodniki, določa republiški zakon.
21.	člen
1.	Pred nastopom sodniške dolžnosti dajo sodniki slovesno Iz j avo pred predsednikoma skupščin skupnosti.
2.	Besedilo slovesne izjave določa republiški zakon.
V.	FINANCIRANJE
22.	člen
1.	Delavci sodišča pridobivajo dohodek sodišča na podlagi svobodne menjave dela iz dohodka skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
2.	Za nemoteno uresničevanje 'nalog zagotavlja skupnost iz 1. odstavka tega člena sodišču poslovne prostore in opremo, sredstva za kritje drugih materialnih potreb ter za osebno in skupno porabo v skladu z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev.
3.	Osnova in merila obračuna ter višina sredstev za delo sodišča se določajo za vsako koledarsko leto s posebnim sporazumom med skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sodiščem.
4.	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in skupnost starostnega zavarovanja kmetov določita vsako leto s posebnim sporazumom višino povračila, ki ga daje skupnost starostnega zavarovanja kmetov za financiranje potreb sodišča.
VI.	KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Za vprašanja, ki niso izrecno urejena v tem sklepu, se uporabljajo določbe zveznega in republiškega zakona.
24.	člen
Sodišče prične z delom s 1. januarjem 1978.
25.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
St. 130/10-S
Ljubljana, dne 17. marca 1977.
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
St. 333/1-5/2
Ljubljana, dne 22. marca 1977.
Predsednik
Jože PikelJ I. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 356.
Na podlagi tretjega odstavka 55. člena in 1. alinee 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) ter sklepa obeh zborov skupščine dne 16. julija 1975 objavlja Regionalna zdravstvena skupnost Celje
Usklajene spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja
1.	člen_
S tem samoupravnim sporazumom zagotavljajo delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih Brežice, Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Žalec v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Celje sebi in svojim družinskim članom enotno dogovorjeno pravico do:
1.	neposrednega zdravstvenega varstva, ki obsega:
a)	neposredno zdravstveno varstvo, enotno dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji;
b)	neposredno zdravstveno varstvo, dogovorjeno s tem sporazumom;
2.	pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodb, poroda in smrti.
Neposredno zdravstveno varstvo po 1. točki tega člena zagotavljajo delovni ljudje tudi vsem občanom z območja občin v tej regionalni zdravstveni skupnosti.
I.	NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
2.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo, ki je dogovorjeno s tem sporazumom (1. b točka 1. člena tega sporazuma) obsega:
1.	zdravniške preglede, zdravljenje bolnikov, medicinsko rehabilitacijo in druge vrste medicinske pomoči v zdravstvenih organizacijah, če pa to nujno zahteva zdravstveno stanje pa tudi na bolnikovem domu;
2.	zdravila, ki so registrirana v državi, da so lahko v prometu, pomožni material, namenjen za uporabo zdravil in sanitarni material, če je potreben za zdravljenje;
3.	varstvo in zdravljenje zob;
4.	prevoze s posebnimi (reševalnimi) vozili in prenos ponesrečenca v gorah od kraja nesreče do kraja od koder je mogoč prevoz.
3.	člen
Način uresničevanja in uveljavljanja pravic iz prejšnjega člena tega sporazuma določi zdravstvena skupnost s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom.
4.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu obsega ob pogojih, ki jih določi zdravstvena skupnost, tudi pravico do:
1.	zobotehnične pomoči in zobotehničnih sredstev;
2.	protez, ortopedskih, slušnih, očesnih ter drugih pripomočkov ter pomožnih in sanitarnih priprav;
3.	zdravljenje v zdraviliščih, ki uporabljajo naravne zdravilne faktorje in to kot:
a)	nadaljevanje ali nadomestilo bolnišničnega zdravljenja na hospitalni način (nujno zdravljenje);
b)	nadaljevanje ali nadomestilo ambulantnega zdravljenja na ambulantni način (koristno zdravljenje).
5.	člen
Podrobnejši obseg, pogoje in način uresničevanja in uveljavljanja pravic, iz prejšnjega člena, določi zdravstvena skupnost s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom,
6.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z odkrivanjem, preprečevanjem, zatiranjem in zdravljenjem tuberkuloze, veneričnih in drugih nalezljivih bolezni, zn katere velja po zakonu obveznost prijave in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS, obsega zlasti:
—	odkrivanje nalezljivih bolezni z ugotavljanjem njihovih povzročiteljev in z zasledovanjem trajanja kužnosti:
—	zdravstveno nadzorstvo klicenoscev in oseb iz njihove okolice;
—	obvezne imunizacije in revakcinacije proti nalezljivim boleznim;
—	karanteno oseb, ki so prišle v dotik z bolnikom ali s kužnim materialom; dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pri bolnikih v zvezi z nalezljivo boleznijo; izolacijo l)Olnikuv z akutnimi nalezljivimi boleznimi.
Pri tuberkulozi obsega ta oblika zdravstvenega varstva zlasti:
—	fluorografske preglede prebivalstva v starosti nad 24 let;
—	zdravniške preglede oseb, pri katerih je podan sum ali pri katerih obstaja utemeljena možnost svežega ali povratnega obolenja za tuberkulozo;
—	patronažo tuberkuloznih bolnikov;
—	tuberkulozno testiranje, retestiranje in BCG vakcinacijo;
Pri spolnih boleznih obsega ta oblika zdravstvenega varstva zlasti:
—	odkrivanje spolnih bolezni ob drugih zdravniških pregledih z dodatnimi preiskavami, če se utemeljeno sumi, da gre za spolno bolezen;
—	zdravniške preglede z ustreznimi preiskavami oseb, pri katerih je podan sum ali utemeljena možnost obolenja za spolno boleznijo;
—	patronažo obolelih za spolno boleznijo;
—	preventivne serološke preglede na lues pri nosečnicah.
7.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo pri duševnih bolnikih, ki utegnejo zaradi narave in stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice in katerega najmanjši obvezni obseg ie dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vso skupnost v SRS, obsega zlasti:
—	bolnišnične in izvenbolniSnične zdravniške pregled" ter zdravljenje in nego tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni zase in za okolico ter patronažo ali socialno službo;
—	psihiatrično n"dzorstvo nad bolniki v socialnih zavodih.
Zdravljenje alkoholizma in narkomanije obsega pravico do zdravniških pregledov, zdravljenja po dispanzerski metodi in nujnega zdravljenja v ustanovah za zdravljenje alkoholikov oziroma narkomanov ter medicinsko rehabilitacijo.
8.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom, materinstvom in kontracepcijo in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS obsega zlasti:
—	zdravstveno nadzorstvo nosečnic z zdravniškimi pregledi ter patronažo nosečnic;
—	strokovno pomoč pri porodu ter nego in zdravljenje porodnice;
—	zdravniške preglede otrovnice v zvezi s porodom in babiško nego;
—	zdravniške preglede in svetovanja kontracepcije za ženske v rodnem obdobju.
9.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS. obsega zlasti vse strokovno potrebne in racionalno uporabljene ukrepe za čim popolnejše in čim učinkovite- ■' --1 'nvstveno varstvo te skupine prebivalstva.
10.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo šolske mladine do dopolnjenega 19. leta starosti in rednih študentov do
26.	leta starosti in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS, obsega vselej zlasti:
—	sistematične preglede;
—	varstvo in zdravljenje zob;
—	preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice;	,
—	protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvari vida, pri anomalijah vida in sluhđ ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah.
11.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri pristojni skupnosti za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS, obsega zlasti zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena.
12.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z aktivnostjo za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčnomišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje in katerega najmanjši obvezni obseg je dogovorjen s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS, obsega zlasti:
—	odkrivanje (detekcija) in zdravljenje zanesljivo ugotovljenih predrakaslih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah;
—	periodične zdravniške kontrolne preglede rakavih bolnikov po zdravljenju, njihovo medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo:
—	odkrivanje sladkorne bolezni v zdravstvenih or"anizacijah, medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo:
—	pregled urina na sladkor pri fluorografiranju;
—	odkrivanje (detekcija) mišičnih in živčnomišičnih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah ter medicinsko rehabilitacijo;
—	redne kontrolne preglede in patronažno nadzorstvo;
—	medicinsko indiciranc ortopedske pripomočke.
13.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo je tudi aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva, ki obsega programirano zdravstveno vzgojo v zvezi z najmanjšim obveznim obsegom zdravstvenega varstva, kot je to dogovorjeno s posebnim sporazumom enotno za vse skupnosti v SRS.
Programirana zdravstvena vzgoja se opravlja v obliki organiziranih predavanj, seminarjev, letakov, brošur, skupinskih demonstracij in podobno ter v obliki skupinskega dela z .določenimi vrstami bolnikov.
14.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po 1. točki 1. člena tega samoupravnega sporazuma obsega tudi povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva, potrebne prevoze s posebnimi reševalnimi vozili in po potrebi tudi prevoze s posebnimi pre-
voznimi sredstvi, če je tak prevoz medicinsko ali sicer nujen oziroma ppravičen.
Stroški prevoza se povrnejo upravičencu, če znaša razdalja od njegovega prebivališča oz. delovnega mesta oz. naj bližje postaje javnega prevoznega sredstva do zdravnika oz. zdravstvene organizacije najmanj 15 kilometrov. Ta omejitev pa ne velja za prevoz s posebnimi (reševalnimi) avtomobili v zdravstveno organizacijo ali iz nje.
15.	člen
Kadar gre pri uveljavljanju zdravstvenega varstva za pravico do ortopedskih in drugih medicinsko indi-ciranih pripomočkov, se ta pravica uveljavi v obsegu in na način, kot to predpiše zdravstvena skupnost v splošnem aktu.
16.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti lahko določijo, če se o tem niso že dogovorile s posebnim sporazumom o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva enotno za vse skupnosti v SRS, s samoupravnim aktom v okviru regionalne zdravstvene skupnosti enoten prispevek uporabnikom k stroškom za tele vrste zdravstvenih storitev:
1.	za zdravila, pomožni in sanitarni material:
2.	za vsak prvi obisk zdravnika na bolnikovem domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika;
3.	za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu, če ne gre za pregled v dispanzerju;
4.	za prevoz s posebnim vozilom in za prenos ponesrečenca v gorah;
5.	za proteze, ortopedske, slušne, očesne in druge pripomočke, pomožne in sanitarne priprave;
6.	za varstvo in zdravljenje zob, zobotehnično pomoč in zobnoprotetična sredstva;
7.	za obvezna cepljenja.
17.	člen
Ne glede na določila 3. in 5. člena tega sporazuma je zavarovancem, ki so na delu v tujini (56. in 57. člen zakona) in njihovim družinskim članom (59. člen zakona), ki so z njimi v tujini, in zavarovancem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, zagotovljena nujna zdravniška pomoč v prvih šestih mesecih v breme skupnosti; po šestih mesecih pa zdravstveno varstvo, ki je po tem sporazumu zagotovljeno drugim zavarovancem.
Upravičencu do zdravstvenega varstva, ki je v tujini po zasebnem opravku, je zagotovljeno zdravstveno varstvo le v prvih treh mesecih bivanja v tujini in sicer nujna zdravstvena pomoč.
18.	člen
Če je osebam iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, prevzema zdravstvena skupnost stroške tcgh zdravljenja do treh mesecev. Ce pa traja zdravljenje v bolnici dalj kot tri mesece prevzame skupnost od prvega dne četrtega meseca samo toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji bolnišnici, ki lahko nudi tako zdravljenje v državi.
19.	člen
Nujna zdravniška pomoč gre v breme zdravstvene skupnosti, če je hkrati neodložljiva in samo do takrat, dokler se bolnik ne usposobi za premestitev na zdravljenje v državo.
Osebi, ki uveljavlja zdravstveno varstvo v tujini v večjem obsegu ali daljši čas, kot to določata prejšnja člena tega sporazuma, se povrnejo v dinarjih stroški do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje po predpisih zdravstvene skupnosti v državi.
20.	člen
Zdravstvena skupnost plača stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, po cenah, ki jih določi jugoslovanska zveza zdravstveni skupnosti oziroma po njenem pooblastilu diplomatsko-konzulama predstavništva SFRJ v tujini.
Zdravstvena skupnost plača oziroma povrne stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, v deviznih sredstev v mejah zakonitih predpisov, če pa to ni mogoče pa v dinarjih.
V vseh primerih, ko se uveljavi zdravstveno varstvo v tujini, mora prispevati upravičenec del stroškov zdravstvenega varstva v znesku, kolikor bi moral prispevati (participirati) k stroškom zdravstvenega varstva, uveljavljenega v državi.
21.	člen
Stroški za preglede in cepljenje pred odhodom v tujino ne gredo v breme zdravstvene skupnosti.
22.	člen
Zdravstvena skupnost sme, upoštevajoč svoja sredstva in nujnost zdravljenja, poslati upravičenca do zdravstvenega varstva na zdravljenje v tujino, če ugotovi strokovni kolegij ustrezne klinike, da so v državi izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, v tujini pa je utemeljeno pričakovati uspeh. V takem' primeru plača skupnost vse stroške zdravljenja in potne stroške.
II.	DENARNE PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
1. Nadomestilo osebnega dohodka
23.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) ob zadržanosti je zagotovljeno zavarovancu:
1.	če je začasno zadržan zaradi medicinskih preiskav; ,
2.	če zaradi bolezni ali poškodb ne more delati;
3.	če je na porodniškem dopustu;
4.	če je začasno zadržan zaradi tranplantacije kože, živega tkiva, ali organov v korist druge osebe;
5.	če je odsoten z dela zaradi dajanja krvi;
6.	če je določen za zdravstveno nogo obolelega ožjega družinskega člana ali otroka po 2. alinei 59. člena zakona;
7.	če je v izolaciji oziroma za čas spremstva, ki ju odredi zdravnik.
Nadomestilo po prejšnjem odstavku je zagotovljeno zavarovancem — delavcem in z njimi izenačenim osebam (1. odstavek 56. člena); v primeru nesreče pri delu ali poklicne bolezni pa tudi osebam iz 74. člena zakona; zavarovancem iz 1. odstavka 57. člena zakona pa le pod pogoji iz 24. člena tega sporazuma.
V primeru nesreče pri delu ali poklicne bolezni gre nadomestilo tudi osebam, ki so zavarovane za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni po 70. členu zakona. Upokojencem v združenem delu v delovnem
razmerju in tistim upokojencem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, gre nadomestilo le, če v tem času prejmejo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojnino v zmanjšanem znesku.
24.	člen
Zavarovanci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času zavarovani pri zdravstveni skupnosti (detaširani delavci), in zavarovanci-delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) zavarovanca, oziroma zavarovanci, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas, ko so zadržani oziroma so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma dnevnice ali štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oziroma dnetmice ali štipendije. Izjemoma izplača zavarovancu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih trideset dni sam delodajalec, potem pa se mu izplačuje nadomestilo na račun zdravstvene skupnosti.
Zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu, pa so zavarovani pri zdravstveni skupnosti, imajo, kadar so zadržani oziroma kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila na račun zdravstvene skupnosti samo dokler so v Jugoslaviji.
2'5. člen
Osebje na ladjah ima tisti čas, ko je ladji v tujini, med zadržanostjo namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka na račun organizacije, ki ji pripada ladja.
26.	člen
Zavarovancem, ki zaradi medicinske rehabilitacije delajo polni ali skrajšani delovni čas po odredbi pristojnega zdravnika ali izvedenskega organa na ustreznem delovnem mestu, je zagotovljena razlika med osebnim dohodkom, doseženim na takem delovnem mestu oziroma v skrajšanem delovnem času, in osebnim dohodkom, ki bi jim šel, če bi delali na svojem delovnem mestu polni delovni čas.	/
27.	člen
V primeru nesreče pri delu in obolenj za poklicno boleznijo gre nadomestilo tudi:
a)	upravičencem, kolikor jim nadomestilo ne pripada po drugih predpisih, ko opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe ter splošnega ljudskega odpora, ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami, ko pomagajo pristojnim orianom pri nalogah družbene samozaščite ter varnosti občanov in premoženja in pri vzdrževanju javnega reda, ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti, ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah in ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah;
b)	kmetom kadar opravljajo pri organizacijah združenega dela oziroma zasebnih delodajalcih občas-
na dela izven združenega dela ali delovnega razmerja in morajo biti pri tem delu zavarovani.
28.	člen
Pravico do nadomestila ob zadržanosti ima tudi zakonec umrlega obrtnika ali tisti otroci, ki so dopolnili 15. leto starosti in v skladu z obrtnim zakonom vodijo obratovalnice po poslovodji, če v obratovalnici delajo. Kadar pripada nadomestilo otrokom gre nadomestilo le najstarejšemu otroku.
29.	člen
Zavarovancu, ki mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bil zavarovan, je zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju te lastnosti, če zboli ali se poškoduje v 30 dneh po prenehanju lastnosti.
30.	člen
Zavarovanka ima pravico do nadomestila med porodniškim dopustom za čas, ki je kot najmanjši določen z zakonom.
Zavarovanka, ki nastopi po presoji zdravnika porodniški dopust prej kot 45 dni pred porodom ima pravico do nadomestila tudi za te dni.
Pravico do nadomestila za podaljšan porodniški dopust ali skrajšan delovni čas po porodu urejajo splošni akti skupnosti otroškega varstva.
"	31. člen
Zavarovanki, ki ji je prenehala lastnost delavke v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bila zavarovana, je zagotovljeno nadomestilo med porodniškim dopustom tudi po prenehanju lastnosti, če jč bila ob nastopu teh okolnosti (prenehanju) noseča.
'	32. člen
Nadomestilo med negovanjem obolelega otroka (1. in 2. alinea 59. člena zakona) do starosti 7 let je zagotovljena največ za 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni.
Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 30 dni za otroka do starosti 7 let oziroma do 15 dni za nego drugih članov ožje družine.
33.	člen
Zavarovanci, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, izjemoma nimajo pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta, četudi jim zavarovanje ni prenehalo. Pravico do nadomestila pa pridobi po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej-nezmožni za delo.
34.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila v breme zdravstvene skupnosti za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču oziroma, ko mu skupnost prizna le povračilo stroškov za zdravstvene storitve, razen če je bil na dan pregleda pred izveden-
skim organom že zadržan in je še zadržan, ko nastopi zdravljenje.
35.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila:
1.	če si nalašč povzroči nezmožnost za delo;
2.	če se ukvarja s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravlja delo za katerega dobiva osebni dohodek.
Zavarovanec nima pravice do nadomestila za ves čas zadržanosti oziroma za ves čas, v katerem je opravljal dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka.
Zavarovancu ,se ustavi izplačevanje nadomestila:
1.	če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo;
2.	če se brez upravičenega vzroka ne odzove vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled.
Zavarovancu sc preneha izplačevati nadomestilo v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko je storil dejanje, s katerim je preprečeval ozdravljenje ali usposobitev za delo, oziroma od datuma, ki mu je bil v vabilu določen za zdravniški oziroma komisijski pregled. pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja, oziroma dokler se ne odzove vabilu.
36.	člen
Opredelitev osnove za nadomestilo in način usklajevanja nadomestila z dejanjskim gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji določa samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
37.	člen
Ko gre nadomestilo v breme zdravstvene skupnosti znaša za čas od 31. do 60. dneva 80 °/o od osnove od
61.	dneva dalje pa 90 "/d od osnove.
Nadomestilo izračunano po prejšnjem odstavku ne more biti višje kot bi bil osebni dohodek zavarovanca če bi delal.
Ko gre nadomestilo osebnega dohodka v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca, ki znaša za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol 100 odstotkov od osnove.
38.	člen
Zavarovancu, ki ima pravico do nadomestila se za tisti čas, ko je v stacionarni zdravstveni organizaciji, v kateri ima nastanitev in hrano, zmanjša izračunano nadomestilo po prejšnjih členih, in sicer za 20 odstotkov od prvega dne, ko gre nadomestilo v breme skupnosti, če nima - nobenega vzdrževanega družinskega člana. Na ta način pa ni mogoče znižati nadomestila zavarovanki med porodniškim dopustom.
39.	člen
Zavarovancu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti ali je dan v pripor, se nadomestilo zniža za toliko, za kolikor bi se mu znižal osebni dohodek v tem času.
40.	člerl
Zavarovancu, ki postane v 30 dneh po končani zadržanosti znova zadržan zaradi iste bolezni oziroma enakega primera, se ta zadržanost računa kot nada-
ljevanje prejšnje (nepretrgana zadržanost), in sicer glede osnove in glede odstotka za izmero nadomestila.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo v primeru zdravstvene nege družinskega člana.
41.	člen
Zavarovancu, ki se poškoduje ali zboli za drugo boleznijo v času, ko je še zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe, sc glede osnove in odstotka za nadomestilo šteje kot da je zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe.
Če v primeru iz prejšnjega odstavka prva bolezen ali poškodba daje zavarovancu pravico do 100 odstotnega nadomestila, pa mu druga bolezen ali poškodba ne daje enake pravice, se mu nadomestilo ob upoštevanju iste osnove ustrezno zniža z dnem, ko bi por.al zaradi prvega primera zmožen za delo. če pa ima zavarovanec na podlagi druge bolezni ali poškodbe pravico do višjega nadomestila sc mu to ustrezno zviša z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo.
42.	člen
Zavarovanki, ki je začasno zadržana, pa v tem čašu nastopi porodniški dopust, se s 45. dnem pred predvidenim porodom na novo odmeri nadomestilo za porodniški dopust in se ji preneha izplačevati nadomestilo po 37. členu tega sporazuma, če pa je po končanem porodniškem dopustu še nadal;s zadržana zaradi bolezni ali poškodbe pred nastopom porodniškega dopusta. se ji nadomestilo izplačuj d po takrat ugotovljeni osnovi in po odstotku glede na čas zadržanosti.
V primeru, da zavarovanka zboli med porodniškim dopustom in ta bolezen traja tudi po izteku porodniškega dopusta, se ji na novo odmeri nadomestilo 37. člena tega sporazuma.
43.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu od prvega dne zadržanosti, ne glede na dobo p odhodnega zavarovanja. Nadomestilo gre v breme organizaciji združenega dcia, zasebnega delodajalca oziroma občana, ki opravila dejavnost s samostojnim osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, za prvih 30 dni zadržanosti, razen za izolacijo, spremstvo, nego družinskega člana in otrok iz 2. alineje 59. člena zakona, za porodniški dopust za transplantacijo kož.c, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, ko gre nadomestilo v celoti v breme skupnosti.
44.	člen	,
Nadomestilo gre zavarovancu za tiste dneve oziroma ure, za katere bi mu še! osebni dohodek, povračilo ali nagrade, oz. nadomestilo zanje.
Zavarovancu, pri katerem nastopi zadržanost med tem, ko je odsoten z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, čc tudi takrat ni zmožen za delo.
45.	člen
Zavarovanec, ki išče zdravniško pomoč v delovnem času, ima pravico do nadomestila za izgubi icn čas zaradi iskanja zdravniške pomoči le, če je bila zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali če je to zahteval način dela zdravnika oz. zdravstvene organizacije.
46.	člen
Zavarovanec ima pravico do nadomestila zaradi zadržanosti, dokler za ocenjevanje delanezmožnosti pooblaščeni zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo, oziroma dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.
2. Pravica ob nesreči pri delu in obolenia za noklieno
boleznijo
47.	člen ,
Pravjce v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno bolezen obsegajo:
1.	zdravstveno varstvo, zlasti preventivno, ki obsega izvajanje ukrepov, da sc odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo;
2.	vse vrste zdravstvene pomoči in ortopedska sredstva, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo ter da se jim povrne njihova delovna zmožnost;
3.	nadomestilo osebnega dohodka za ves čas, ko traja začasna zadržanost od dela, ki jo je povzročila nesreča pri delu oziroma obolenje za poklicno boleznijo v višini, ki jo določa zakon in potni stroški v zvezi z zdravstvenim varstvom in rehabilitacijo.
Za opredelitev nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo se uporabljajo predpisi o invalidskem zavarovanju.
48.	člen
Poleg pravic iz prejšnjega člena zagotavljajo iz svojih sredstev organizacije združenega dela in zasebni delodajalci še pravico po 73. členu zakona.
3.	Denarna povračila
49.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov pod pogoji tega sporazuma ima tudi spremljevalec za osebo, ki ji je ta po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene organizacije ali izvedenskega organa nujno potreben, ko potuje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec.
59.	člen
Potni stroški za vipitev obolelega zavarovanca vkrcanega na ladji, bremenijo zdravstveno skupnost šele od izkrcanja v domačem pristanišču.
51.	člen
Povračilo potnih stroškov za upravičence obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov;
2.	pavšalno povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem.v drugem kraju (dnevnica).
52.	člen
Povračilo prevoznih stroškov se priznava za najkrajšo razdaljo in po tarifi za redna nrevozna sredstva javnega prometa.
53.	člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju (dnevnice) določa samoupravni sporazum o
najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
54.	člen
Ob smrti zavarovancev iz 56. in 5v. ciena zaKona in njihovih družinskih članov, razen zavarovancev — kmetov, preužitkarjev, uživalcev stalnih kmečkih preživnin, uživalcev kmečkih starostnih pokojnin in njihovih družinskih članov ter uživalcev stalnih priznavalnin, družbenih preživnin in stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovih družinskih članov, ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do delnega povračila stroškov pogreba (pogrebnine). Pogrebnina gre tudi za osebe iz 70. in 74. člena zakona, četudi niso bili zavarovanci, če je smrt nastopila kot posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.
Znesek pogrebnine določi samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
55.	člen
Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki je umrl in bil pokopan zunaj območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebni-•ne, ki jo je določila zdravstvena skupnost na območju katere je bil pokop opravljen, če je za upravičenca to ugodneje. Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki umre med prebivanjem v tujini, se prizna v višini dejansko potrebnih stroškov v državi in kraju, v katerem je zavarovana oseba umrla.
56.	člen
Družinskim članom zavarovancev, ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem varstvu ali uživajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, katere je umrli I zavarovanec do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnina).
Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani umrlega zavarovanca, ki so samostojno zavarovani, in sicer:
—	učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk;
—	začasno nezaposlene osebo, dokler so prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje;
—	učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akademij.
57.	člen
Posmrtnina znaša najmanj petinsedemdeset odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji na podlagi usklajenega predloga dovo-vorijo ob sprejemanju programov in financiranja zdravstvenega varstva konkretno višino posmrtnine.
III.	UPRAVIČENCI DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANE OSEBE
58.	člen
Pravica do neposrednega zdravstvenega varstva po tem sporazumu gre:
1.	osebam iz 56. do 58. člena zakona (zavarovanci);
2.	družinskim članom zavarovancev iz 1. točke tega člena, ki jih določa 59. člen tega zakona;
3.	občanom, ki so pri občinskih organih, pristojnih za prijavnoodjavno službo, prijavljeni s prebivališčem na območju zdravstvene skupnosti.
59.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu uveljavljajo upravičenci po postopku, na način in pod pogoji, ki so predpisani v samoupravnem splošnem aktu zdravstvene skupnosti, v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so pridobili lastnost zavarovanja ali družinskega člana po 60. členu zakona, ostali občani pa v bretne tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri imajo stalno prebivališče v občini.
60.	člen
Pravice, s katerimi si delovni ljudje zagotovijo z zdravstvenim zavarovanjem socialrio varstvo v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti, gredo zavarovancem in njihovim družinskim članom, v obsegu, pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ta sporazum, statut in drugi splošni akti zdravstvene skupnosti.
61.	člen
Pravice iz prejšnjega člena gredo v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so si upravičenci pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona.
IV.	KONČNE DOLOČBE
62.	člen
Do izdaje samoupravnega akta, s katerim se bo predvideval podrobnejši obseg, pogoji in način uresničevanja in uveljavljanja neposrednega zdravstvenega varstva, se bo neposredno uporabljalo določilo 76. člena zakona o zdravstvenem varstvu, ki določa:
Kadar se uveljavljajo ■ pravice iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja drugače, kot to določajo samoupravni splošni akti skupnosti, ali se uživajo zunaj območja skupnosti ali v tujini, krije stroške zdravstvena skupnost najmanj v višini, kot bi jih plačala po svojih samoupravnih splošnih aktih, kadar tako zdravljenje zahteva zavarovanec, sicer pa po dejanskih stroških.
63.	člen
Osebe, ki na dan, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to znje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Isto velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.	1
64.	člen
Osebe, ki po določilih tega sporazuma ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za uživanje pravic, katere so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo začasno uporabo teh pravic, kakor da izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem sporazumom.
65.	člen
Organi zdravstvene skupnosti morajo najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko stopi ta sporazum v veljavo, sprejeti vse ostale samoupravne akte oziroma predpise, ki so potrebni za njegovo izvajanje.
66.	člen
Po uporabi tega samoupravnega sporazuma se morajo upoštevati določbe samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdrvstvenega varstva v SRS, ki se v primeru neskladnosti neposredno uporabljajo.
67.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Celje ugotovi, da ga je sprejela večina delovnih ljudi v občinskih zdravstvenih skupnostih Brežice, Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in, Žalec in sg objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-1/75
Celje, dne 16. julija 1976.
Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti
Celje
Predsednik Stane Seničar 1. r.
357.
Na podlagi 79. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in tretjega odstavka 24. člena statuta Regionalne zdravstvene skupnosti Celje je sprejela Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 10. decembra 1976
PRAVILNIK
o formiranju, sestavi in delu zdravniških komisij
1.	člen
Zdravniške komisije so izvedenski organi Regionalne zdravstvene skupnosti Celje (v nadaljnjem besedilu »regionalna skupnost« oz. »skupnost«), za ugotavljanje zdravstvenega stanja in zmožnosti za delo.
2.	člen
Zdravniške komisije so:
—	zdravniške komisije I. (prve) stopnje,
—	zdravniška komisija II. (druge) stopnje.
Zdravniške komisije I. stopnje
3.	člen
Regionalna skupnost prenaša svoje pristojnosti glede zdravniških komisij I. stopnje na občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: »občinska skupnost« oz. »skupnost«) tako, da se ustanavljajo (formirajo) pri vsaki njeni občinski skupnosti in opravljajo vse naloge, ki jih nalagajo zdravniškim komisijam I. stopnje zakon o zdravstvenem varstvu, statuti skupnosti in ta pravilnik in to vsaka za uporabnike svoje skupnosti.
4.	člen
Pristojnosti glede delovanja in funkcioniranja zdravniških komisij I. stopnje pa prenaša na temeljne organizacije združenega delu zdravstvene dejavnosti v tisti občini (TOŽD — zdravstvo), pri celjski občinski skupnosti pa pri TOZD — Center medicine dela. ki so s svojimi samoupravnimi organi soodgovorni za njeno delovanje.
5.	člen
Zdravniška komisija prve stopnje.
—	presoja delovno zmožnost zavarovanca po 30 dneh zadržanosti od dela, oziroma krajših rokih, ki jih določijo programi ali sklepi organov skupnosti,
—	presoja delovno zmožnost zavarovanca, kadar to zahteva pristojni zdravnik ali zavarovanec sam,
—	^presoja delovno zmožnost, kadar to zahteva skupnost, delovna organizacija ali delodajalec,
—	presoja potrebo po podaljšanju začasne zadržanosti zaradi negovanja obolelega ožjega družinskega člana,
—	presoja potrebo zdravljenja v naravnih zdraviliščih,
—	presoja potrebo za določeni pripomoček, če se ta lahko dodeljuje samo v zvezi z delom oz. poklicem, razen če za to ni pooblaščena kakšna druga strokovna organizacija,
—	daje mnenje v zvezi z ugovorom zoper mnenje posameznega zdravnika,
—	presoja upravičenost zahtev za nove zobne in druge proteze, ortopedske in druge pripomočke in sanitarne priprave pred potekom dobe, ki je določena za njihovo trajanje,
—	daje mnenje o zahtevah za povračilo zdravstvenih in potnih stroškov,
—	presoja ali je mogoče oz. primerno, da se odpravi bolnik iz tujine na zdravljenje v domačo zdravstveno organizacijo.
6.	člen
Izvršilni odbor občinske skupnosti imenuje v soglasju s TOZD zdravstvo, pri kateri komisija deluje, predsednika zdravniške komisije I. stopnje, njegovega namestnika in člane izmed zdravnikov, ki imajo najmanj 5 let zdravniških delovnih izkušenj. Istočasno imenuje tudi sodelavce zdravniških komisij — administratorje, praviloma iz TOZD zdravstvo, pri kateri komisija deluje.
7.	člen
Predsednik zdravniške komisije I. stopnje določi posamezne senate in njihovega predsednika, datum, čas in kraj njihovega zasedanja praviloma enkrat mesečno za prihodnji mesec. Istočasno določi tudi sodelavca — administratorja za posamezno zasedanje.
Zdravniška komisija IX. stopnje
8.	člen
Zdravniška komisija II. stopnje se ustanovi (formira) pri Regionalni zdravstveni skupnosti in opravlja vse naloge, ki jih nalaga zdravniški komisiji II. stopnje zakon o zdravstvenem verstvu, statuti skupnosti in ta pravilnik in to za vse uporabnike regionalne skupnosti in deluje tudi v dopoldanskem času.
9.	člen
Po 7. členu tega pravilnika formirana zdravniška komisija II. stopnje deluje pri strokovni službi regionalne skupnosti, ki je s svojimi samoupravnimi organi soodgovorna za njeno delovanje.
10.	člen
Zdravniška komisija II. stopnje:
—	daje mnenje na ugovor zoper presojo oziroma izvid in mnenje zdravniške komisije prve stopnje,
— preizkuša ob reviziji pravilnost mnenja, ki ga je kot dokončno dala zdravniška komisija prve stopnje.
11.	člen
Izvršilni odbor regionalne skupnosti imenuje predsednika zdravniške komisije, njegovega namestnika in člane izmed zdravnikov, ki so specialisti.
Istočasno imenuje tudi pravnega svetovalca in njegovega namestnika izmed diplomiranih pravnikov strokovne službe. Istočasno i menjuj e tudi sodelavce zdravniške komisije II. stopnje — administratorje izmed delavcev strokovne službe.
12.	člen
Predsednik zdravniške komisije II. stopnje določi posamezne senate in njihovega predsednika, datum, čas in kraj njihovega zasedanja, praviloma enkrat mesečno za prihodnji mesec.
Istočasno določi tudi pravnega svetovalca in sodelavca — administratorja za posamezno zasedanje.
Sestav zdravniških komisij
13.	člen
Zdravniška komisija I. stopnje in zdravniška komisija II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: »komisija«) dela na zasedanju posameznih svojih senatov, ki ga sestavljajo praviloma 3 člani.
Pri delu zdravniške komisije II. stopnje sodeluje tudi pravni svetovalec, ki mora pred odločitvijo senata izraziti svoje mnenje o vseh nemedicinskih aspektih posamezne zadeve, ki se obravnava.
Delo zdravniških komisij
14.	člen
Stvarno pristojnost zdravniških komisij določa zakon, statuti občinskih skupnosti in regionalne skupnosti in ta pravilnik. Za obravnavo posameznega primera je krajevno pristojna zdravniška komisija tiste zdravstvene skupnosti, katere uporabnik je oseba, katere zadeva se obravnava.
15.	člen
Komisije so pri dajanju svojega strokovnega mnenja samostojne in za svoje delo odgovorne skupnosti. Člani so odgovorni skupnosti po zakonu za škodo, ki jo zakrivijo pri svojem delu.
16.	člen
Strokovno mnenje komisij mora biti izčrpno in utemeljeno ter skladno z dejanskim stanjem, ki izhaja iz predložene zdravniške dokumentacije. Komisije lahko zahtevajo dopolnitev dokumentacije, kadar menijo, da ni popolna. Komisije lahko zahtevajo tudi izvid in strokovno mnenje zdravnika specialista ali zdravstvene delovne organizacije. Komisija II. stopnje lahko zahteva tudi mnenje strokovnega kolegija bolnišnice ali klinike. Kadar je treba še dopolniti medicinsko dokumentacijo, lahko dajo komisije tudi začasno mnenje.
17.	člen
Komisije sprejemajo svoje ugotovitve in mnenja z večino glasov; nasprotno mnenje se mora vpisati z obrazložitvijo v zapisnik.
18.	člen
Strokovno mnenje komisij je izvedensko mnenje v postopku pri uveljavljanju pravic uporabnikov.
19.	člen
Zdravniška komisija daje svoje mnenje ali ocene na prvi oziroma drugi stopnji. Svoje mnenje izda na drugi stopnji, kadar preizkuša mnenje ali oceno, ki jo je izdal posamezni zdravnik. Komisija II. stopnje daje svoje mnenje ali ocene na drugi stopnji, lahko pa tudi v revizijskem postopku na zahtevo skupnosti ali njene strokovne ' službe, ali uporabnika, kadar izkaže le-ta za verjetno, da je podala zdravniška komisija napačno mnenje.
20.	člen
Komisije I. stopnje lahko zahtevajo v posamezni zadevi mnenje strokovne službe skupnosti, da pojasni pravni vidik tiste zadeve. Za komisijo II. stopnje velja določilo 2. odstavka 13. člena tega pravilnika.
21.	člen
Član komisije II. stopnje ne more biti zdravnik, ki je v isti stvari podal mnenje kot član zdravniške komisije I. stopnje.
22.	člen
Komisije dajejo svoje mnenje na podlagi izčrpne medicinske dokumentacije, s točnimi osebnimi podatki uporabnika in opisom njegovega dela ter na podlagi osebnega pregleda v primerih, ki jih določa splošni akt skupnosti ali ta pravilnik ali določi predsednik komisije.
Komisije ne morejo zavrniti ugovora uporabnika, ne da bi ga pregledale. Komisije morajo pregledati uporabnika tudi, če ta to zahteva.
23.	člen •
Komisija II. stopnje ne more zavrniti zahteve uporabnika. če ga ni pregledala.
24.	člen
Pregled uporabnika pri komisiji se ne opravi, če je v tujini ali če ni sporočil naslova svojega bivališča.
25.	člen
Če ne napoti uporabnika na komisijo zdravnik ali komisija prve stopnje, se vabi pred komisijo z vročil-nico.
V vabilu se mora opozoriti na posledice, če se v določenem času ne bi zglasil. Če se uporabnik na poziv ne zglasi pri komisiji in izostanka ne opraviči, predlagajo komisije, da se mu ustavi izplačevanje nadomestila osebnega dohodka, v drugih stvareh pa vrne zadevo strokovni službi, kolikor ne more odločiti že na podlagi predložene medicinske dokumentacije.
26.	člen
Kadar odločajo komisije o ugovoru uporabnika zoper zdravnikovo odločitev, mora zdravnik priložiti medicinski dokumentaciji tudi svoje obrazloženo mnenje.
27.	člen
Zdravniška komisija lahko zaprosi v posameznem primeru za mnenje zdravniško komisijo v kraju, kjer biva uporabnik. To mnenje velja, če ga sprejme pristojna zdravniška komisija.
28.	člen
Za ocenjevanje delovne zmožnosti zavarovanca, ki se zdravi po njeni odobritvi v drugem kraju, lahko zdravniška komisija pooblasti za določen čas komisijo tiste skupnosti. Zavarovanec pa se mora na poziv zglasiti pri pristojni zdravniški komisiji svoje skupnosti.
Delo zdravniških komisij v zadevah zdravstvenega
varstva
29.	člen
Kadar ugovarja uporabnik zoper način zdravljenja ali obravnavanja v zdravstveni organizaciji sme zdravniška komisija zahtevati poročilo zdravstvene organizacije in medicinsko dokumentacijo z izvidi in popisom zdravljenja. Komisija mora obrazložiti svoje mnenje uporabniku, če ugovor ni utemeljen. Kadar pa ugotovi, da je ugovor utemeljen, sporoči svoje mnenje in predloge zdravstveni organizaciji, če pa je treba, predlaga tudi primerne ukrepe pristojnim organom skupnosti.
Zdravniška komisija lahko napoti uporabnika v drugo zdravstveno organizacijo v državi, če meni, da zdravljenje v isti zdravstveni organizaciji ne bo več primerno. Pri tem poda tudi vse potrebne strokovne ugotovitve, pomembne za uveljavljanje povračila stroškov proti zdravstveni organizaciji na območju skupnosti, ki bi morala zdraviti uporabnika.
30.	člen
Zdravniška komisija sme po naročilu pristojnega organa skupnosti ali strokovne Službe v pogledati potek zdravljenja uporabnika v zdravstveni organizaciji. Način določi skladno z določili sporazuma oz. pogodbe med zdravstveno organizacijo in skupnostjo predstojnik zdravstvene organizacije. Glede na svoje ugotovitve predlaga komisija skupnosti primerne ukrepe (zahteva za konziliarni pregled, strokovni nadzor in podobno).
31; člen
Zdravniška komisija lahko poda zahtevo za zdravljenje uporabnika v smislu predpisov o zdravstvenem varstvu, kadar na podlagi medicinske dokumentacije, če je treba pa tudi po zaslišanju prič in samega uporabnika, ugotovi, da je to za njegovo zdravljenje ali povrnitev delovne sposobnosti nujno in je utemeljeno pričakovati uspeh.
32.	člen
Ugovora uporabnika v primerih 29. in 31. člena tega pravilnika komisije ne morejo zavrniti brez njegovega osebnega pregleda.
Komisija mora pregledati uporabnika tudi kadar odloča o njegovem ugovoru zoper način zdravljenja po izbranem zdravniku ali o zahtevi za nabavo posebnih zdravil.
Delo komisij pri ocenjevanju dciazmožnosti
33.	člen
Zdravniška komisija, ki ocenjuje delovno zmožnost zavarovanca po 30 dneh zadržanosti od dela. oziroma roku, ki ga je določil statut ali drug akt skupnosti, določi tudi dan pregleda oziroma ponovnega pregleda.
34.	člen
Pristojni zdravnik, ki v 30 dneh po ugotovitvi komisije, da je zavarovanec zmožen za delo, meni, da je nastala ponovna nezmožnost zaradi iste bolezni, mora zavarovanca takoj poslati na pregled k zdravniški komisiji.
35.	člen
Zdravniška komisija, ki na zahtevo skupnosti ali po njenem programu pregleduje stalež bolnikov pri posameznem zdravniku, lahko izloči zavarovanca iz staleža samo po njegovem osebnem pregledu, razen če se na vročeni poziv ni zglasil in izostanka ni opravičil.
36.	člen
Pristojni zdravnik je dolžan v zadevah, ki so jih ocenjevale komisije, ravnati po njihovih pripombah in navodilih. Kadar se z njihovim mnenjem ne strinja, lahko predlaga revizijo pri komisiji II. stopnje. Do rešitve njegovega predloga ga obvezuje mnenje komisije.
37.	člen
Kadar izjemoma ocenjujejo komisije delovno zmožnost za nazaj, morajo čimbolj podrobno ugotoviti prejšnje dejansko stanje. Pri tem podajo tudi mnenje, kdaj je prenehala žačasna nezmožnost ali kdaj je postalo ali pa bi se ob takratnem zdravljenju štelo, da je postalo stanje trajno.
38.	člen
Pri ocenjevanju zmožnosti za delo so komisije samostojne. Ko da zdravnik specialist svoje mnenje o zavarovančevem zdravstvenem stanju, da tudi mnenje o zavarovančevi delazmožnosti tako, da komisije oboje istočasno presojajo.
39.	člen
O delu posameznega senata komisije piše zapisnik strokovni sodelavec — administrator.
Zapisnik mora vsebovati najmanj sledeče podatke:
—	ime in priimek članov, svetovalca in sodelavcev,
—	kraj, datum in čas zasedanja komisije,
—	podatki o porabniku — zavarovani osebi (priimek in ime, rojstni podatki, svojstvo porabnika, podatki o zaposlitvi oz. stanovanju porabnika in slično).
Določila o postopku
4.0. člen
Komisije izdajo svoj odločitev oz. izvid in mnenje pismeno in to upravičencem in pristojnemu zdravniku, če pa presoja delazmožnost pa tudi zavarovančevi delovni organizaciji oz. delodajalcu.
Pismeni odpravek odločitve mora vsebovati izrek o pravicah oz. obveznostih uporabnika ter pouk o pravici do ugovora.
Na odpravku, ki ostane v arhivi komisije, potrdi uporabnik s podpisom, da je vzel odločitev na znanje. Odločitev komisije o prenehanju delanezmožnosti se vpiše tudi v zdravstveno knjižico.
41. člen
Ce je zahtevku uporabnika ugodeno ali če se uporabnik z odločitvijo komisije strinja, se taka odločitev vpiše samo v zdravstveno knjižico.
' 42. člen
V	odpravku, ki ostane pri komisiji ali se pošlje zdravniku, se navede tudi anamneza, status, lokalni status in diagnoza.
43.	člen
Postopek pri komisijah mora biti hiter. Predsednik komisije ali vodja senata mora pregledati zadeve, ki so mu poslane in določiti pregled glede na nujnost, praviloma največ v 3 dneh.
44.	člen
Rok za ugovor zoper odločitev zdravnika ali zdravniške komisije I. stopnje je 3 dni.
45.	člen
U svojem delu pišejo komisije zapisnik (39. člen tega pravilnika) in dnevnik dela.
46.	člen
izvršilni odbor Regionalne zdravstvene skupnosti je pooblaščen, da v soglasju s predsednikom zdravniške komisije II. stopnje predpiše podrobnejša navodila o administrativnem poslovanju zdravniških komisij, zlasti da predpiše in oskrbi potrdilne tiskovine.
Pri tem je dolžan zagotoviti, da bo administrativno poslovanje komisij urejeno enotno, enostavno in ekspeditivno ter skrbi, da bo imel predsednik zdravniške komisije II. stopnje pregled nad delom in poslovanjem vseh zdravniških komisij v regionalni skupnosti.
47.	člen
V	postopku uporabljajo . komisije splošne akte skupnosti, podrejeno pa tudi zakonita določila zakona o splošnem upravnem postopku.
48.	člen
Temeljne organizacije združenega dela — zdravstvo, pri katerih deluje zdravniška komisija I. stopnje, so pooblaščene, da v soglasju z izvršilnim odborom občinske skupnosti v okviru veljavne sindikalne liste predpišejo način plačevanja in višino plačila za delo članov in sodelavcev zdravniških komisij.
Izvršilni odbor regionalne skupnosti je pooblaščen, da v soglaju z združenimi zdravstvenimi zavodi v okviru veljavne sindikalne liste predpiše način plačevanja in višino plačila za delo članov in sodelavcev zdravniške komisije II. stopnje.
49.	člen
Regionalna in občinske zdravstvene skupnosti določijo v svojih vsakoletnih finančnih načrtih sredstev, ki so namenjena za plačevanje dela v zdravniških komisijah in to v višini, ki odpade na posamezno občinsko skupnost glede na porabljena sredstva za tisto občinsko skupnost v letu 1976, oz. v višini, ki odpade na regionalno skupnost od sredstev, ki so se porabila za plačevanje v zdravniških komisijah druge stopnje v letu 1976.
50.	člen
Zneski iz prejšnjega člena se vsako leto valorizirajo v enakem razmerju kot se valorizirajo sredstva, namenjena za zdravstveno varstvo.
51.	člen
Sredstva, ki so določena po 49. členu za delo komisij prve stopnje nakazuje strokovna služba regionalne skupnosti TOZD zdravstvo, oz. TOZD Center medicine dela za občino Celje, pri kateri deluje zdravniška komisija prve stopnje mesečno po dvanajstinah.
TOZD zdravstvo oz. TOZD Medicine dela za občino Celje, pri kateri deluje komisija, pa obračuna opravljeno delo s člani in sodelavci komisije na način, kot ga določa sklep o plačevanju za delo v zdravniški komisiji I. stopnje (1. odstavek 48. člena tega pravilnika) in obračunane zneske izplača istočasno z izplačilom osebnih dohodkov svojih delavcev.
52.	člen
Delo v komisiji druge stopnje obračunava in izplačuje strokovna služba regionalne skupnosti, skladno s sklepom izvršilnega odbora po 2. odstavku 48. člena tega pravilnika.
Druge naloge komisij
53.	člen
Zdravniške komisije opravljajo druge naloge, ki jih določi skupnost v svojih programih (instruiranje zdravnikov pri predpisovanju zdravil, pri ocenjevanju nezmožnosti za delo in pri medicinski dokumentaciji uporabnikov, spremljanju zdravljenja v naravnih zdraviliščih, nadzor nad izvajanjem pogodb o zdravstvenem varstvu in podobno).
54.	člen
Po sklepu skupnosti sodeluje zdravniška komisija tudi z drugimi strokovnimi organi in telesi pri ugotavljanju določenih stanj, okolnosti in nevarnosti ter pri predlaganju potrebnih ukrepov.
55.	člen
Zdravniške komisije sodelujejo tudi z invalidsko komisijo zaradi usklajevanja mnenj in ukrepov v posameznem primeru, zaradi skrajšanja odsotnosti zavarovancev od dela v času od ocenitve invalidnosti do izdaje odločbe v upravnem postopku in podobno.
56.	člen
Samostojna zdravstvena svetovalca pri strokovni službi sta pooblaščena, da občasno in po lastni presoji v sporazumu s sekretarjem regionalne skupnosti, skladno s programom, ki ga sprejme izvršilni odbor, sodelu^ jeta pri delu komisij I. stopnje, kot strokovna svetovalca, predvsem zato, da usklajujeta in poenotita delo, kriterije in strokovne rešitve komisije I. stopnje. Pri tem pa v konkretni zadevi ne soodločata (glasujeta).
Stroški sodelovanja samostojnega zdravstvenega svetovalca v delu komisije I. stopnje gredo v breme sredstev, namenjenih za delo komisije II. stopnje in se obračunavajo pri tej komisiji.
57.	člen
Vodje senatov morajo poročati vsak mesec predsedniku komisije o delu senata. Predsednik komisije mora skupščini skupnosti vsaj enkrat letno poročati o delu in ugotovitvah komisij, ki so pomembne za skupnost.
58.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik neha veljati pravilnik o imenovanju, sestavi in delu zdravniških komisij (Uradni list SRS, št. 22/72).
59.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/1-76-76
Celje, dne 10. decembra 1976.
Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Celje
Predsednik
Stane Seničar 1. r.
- S tem pravilnikom soglašajo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti:
Brežice, na seji dne 27. decembra 1976.
Predsednik skupščine
Maks Toplišck 1. .r
Celje, na seji dne 24. decembra 1976.
Predsednik skupščine Alojz Potočnik 1. r.
Laško, na seji dne 24. decembra 1976.
Predsednik skupščine
Alojz Pinter, inž. 1. r.
Sevnica, na seji dne 29. decembra 1976.
Predsednik skupščine
Ivan Šribar, inž 1. r.
Sl. Konjice, na seji dne 6. januarja 1977.
Predsednik skupščine
Alojz Korošec 1. r.
Šentjur, na seji dne 29. decembra 1976.
Predsednik skupščine
dr. Andrej Fidler 1. r.
Šmarje, na seji dne 7. januarja 1977.
Predsednik skupščine
I.	Djinovski, dipl. inž. 1. r.
Zalcc, na seji dne '24. februarja 1977.
Predsednik skupščine
Alojz Hrušovar 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
358.
Izvršni svet Skupštine občine Brezice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72) na 5. redni seji dne 15. marca 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega programa za Dobovo
1.	člen
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije razgrne predlog spremembe urbanističnega programa za Dobovo.
2.	člen
Predlog spremembe urbanističnega programa za Dobovo je izdelal Projektivni biro Region Brežice v februarju 1977.
3.	člen
V času razgrnitve lahko k predlogu poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
4.	člen
• Javna razgrnitev bo na oddelku za gospodarsko upravne zadeve Skupščine občine Brežice in na krajevnem uradu v Dobovi, vsak delovni dan od 7. do 15. ure, v sredo pa od 7. do 17. ure.
4.	člen
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na oddelku za gospodarsko upravne zadeve Skupščine občine Brežice in krajevnem uradu Dobova.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r.
CELJE
359.
Izvršni svet občinske skupščine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 15. marca 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vojnik — kare 8 in 9
1
Javno se razgrne osnutek sprememb zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vojnik — kare 8 in 9 (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Osnutek zazidalnega načrta je grafično ponazorjen v lokacijski dokumentaciji št. 35/77, ki jo je izdelal razvojni center Celje v januarju 1977.
2
Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih sveta za pospeševanje gospodarskega razvo-
ja in družbeno planiranje občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Vojnik.
3
Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-2/1976-2
Celje, dne 15. marca 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
360.
Na podlagi sklepa o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Vojnik (Uradni list SRS, št. 3-95/77) in določb prvega odstavka 8. člena citiranega sklepa je krajevna skupnost Vojnik sprejela
SKLEP
Samoprispevek se plačuje na zbirni račun pri SDK podružnica Celje in sicer: a) št. računa 50700-842-003-300794, b) ime računa Krajevni samoprispevek delavcev zaposlenih v družbenem sektorju, Krajevna skupnost Vojnik.
Zavezanci za plačilo krajevnega samoprispevka imajo stalno prebivališče v tehle naseljih iz področja krajevne skupnosti Vojnik: Arclin, Bezovica, Bovše, Črešnjevec, Gabrovec, Gradišče, Globoče, Hrastnik, Ilovca, Ivenca, Jankova, Kladnart, Koblek, Konjsko, Lešje, Male dole, Pristava, Razgor, Razgorce, Tomaž nad Vojnikom, Vojnik (trg z okolico), Višnja vas in Zelče.
St. 03-22/4-77
Vojnik, dne 21. marca 1977.
Predsednik
krajevne skupnosti Vojnik
Hubert Kolšek 1. r.
CERKNICA
361.
Skupščina občine Cerknica je na podlagi 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela dne 4. marca 1977 in zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica v prvem polletju 1977
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1977 se bodo proračunske potrebe občine Cerknica v
prvem polletju 1977 začasno financirale na podlagi občinskega proračuna za leto 1976.
V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov proračuna za leto 1976, povečano za 10,8 V«.
2.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1977 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine za leto 1977.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. januarja 1977 do 31. marca 1977 (Uradni list SRS, št. 1/77).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/74-9
Cerknica, dne 4. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
362.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 12. člena odloka o urbanističnem programu občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 23'69) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela dne 4. marca 1977 in zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1977 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi Ljubljanskega urbanističnega zavoda in Komunalnega podjetja Cerknica za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja
1.	člen
Ljubljanski urbanistični zavod in Komunalno podjetje Cerknica sc pooblaščata, da opravljata za območje občine Cerknica strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja.
2.	člen
Ljubljanski urbanistični zavod:
—	spremlja gibanje urbanizacije ter proučuje probleme ureditve in razvoja naselij;
—	pripravlja urbanistični program in skrbi za izdelavo urbanističnega načrta in regionalnega prostorskega plana,
—	strokovno pomaga za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu v zadevah s področja urbanizma in regionalnega planiranja,
—	arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo,
—	opravlja druge strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja na zahtevo občinske skupščine in njenih organov.
Dela iz te točke opravlja Ljubljanski urbanistični zavod na podlagi pogodb sklenjenih s Skupščino občine Cerknica.
3.	člen
Komunalno podjetje Cerknica:
—	skrbi za izdelavo zazidalnih načrtov,
—	izdeluje lokacijsko dokumentacijo,
—	daje informacije in podatke o vsebini potrjene urbanistične dokumentacije,
—	arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo.
Dela iz te točke se zaračunavajo neposredno naročnikom po cenah, ki >ih potrdi , skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
S tem dnem preneha veljati sklep o pooblastitvi Urbanističnega zavoda Projektivni atelje Ljubljana in Komunalno stanovanjskega podjetja Cerknica za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (Uradni list SRS, št. 18/70).
St. 350-4/77-9
Cerknica, dne 4. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
363.
Na podlagi 85. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7/73) in 167. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na zboru združenega dela. zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru dne 29. decembra 1976 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnika za prekrške občine Cerknica
Za sodnika za prekrške občine Cerknica se z dnem t. 1. 1977 izvoli Urbas Tone-Iztok, dipl. pravnik.
St. 111-1/77-9
Cerknica, dne 29. decembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
GROSUPLJE
364.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalna (Uradni list SRS, št. 4/77) in izida referenduma dne 13. marca 1977 je zbor delegatov krajevne skupnosti Žalna na seji dne 16. marca 1977 sprejel
S K I. E P
n uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalna
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na oomoeju krajevne skupnosti Žalna, ki obsega naselja: Žalna, Mala Loka, Velika Loka, Luče in Plešivica.
2.	člen
Samoprispevek se predpisuje za sofinanciranje programa komunalnega urejanja naselij v krajevni skupnosti Žalna.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo treh let in devet mesecev in sicer od 1. aprila 1977 do 31. decembra 1980.
4.	člen
Samoprispevek se plačuje v denarju in bo z njim zbrano 1,000.000 din.
r>. člen
S sredstvi zbranimi iz samoprispevka se financira komunalno urejanje naselij po letnih programih vaških odborov. Zbrana sredstva samoprispevka se razporedijo po naseljih in sicer:
	•/.	din
Naselje Žalna	39,6 ali	396.000
Naselje Velika Loka	21,7 ali	217.000
Naselje Mala Loka	4,2 ali	42.000
Naselje Luče (in zaselek na Soli)	22,4 ali	224.000
Naselje Plešivica (in zašel. Lobček)	12,1 ali	121.000
Skupaj predvidena sredstva	100,0 ali	1,000.000
Nosilci komunalnega urejanja so vaški odbori skupaj s krajevno skupnostjo Žalna in samoupravnimi interesnimi skupnostmi po letnih programih del. Razliko med zbranimi sredstvi samoprispevka in letnimi plani ter programi del komunalnega urejanja po naseljih bo zagotovila krajevna skupnost Žalna iz svojih rednih sredstev, iz dodatno zbranih sredstev krajanov ter iz sredstev samoupravnih interesnih skupnosti.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
1.	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih ali nadomestilo osebnega dohodka in uživalci osebnih in družinskih pokojnin v višini t °/o od neto osebnega dohodka, nadomestila ali pokojnine;
2.	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti v višini 5 °/o od letne osnove za davek;
3.	občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic v višini
a)	2 °/o od neto osebnega dohodka
b)	2®/o od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ zmanjšanega za davek;
4.	občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, Intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek po stopnji 2*/..
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim .dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2.000 din mesečno;
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski doho-
dek ne presega 500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja;
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov;
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, za čas ko imajo pravico oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu.
8.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
9.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oz. od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja.
Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se. ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za opravljanje del komunalnega urejanja naselij navedenega v 5. členu tega sklepa ter se zbirajo na zbiralni račun številka 50130-842-009-794 — krajevni samoprispevek občine Grosuplje, s pripisom »za krajevno skupnost Žalna«.
Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka točno navesti za katero krajevno skupnost se isto nanaša ter posredovati krajevni skupnosti podatke za katere zavezance j c znesek plačan.
11.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Grosuplje.
12.	člen
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Žalna, ki je dolžan o zbranih sredstvih seznaniti zbor delegatov krajevne skupnosti in občane na letnih zborih občanov.
O morebitni spremembi ali dopolnitvi sprejetih programov komunalnega urejanja naselij razpravlja in sklepa zbor delegatov krajevne skupnosti Žalna ter svoje sklepe predloži v potrditev zboru občanov.
13.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, upor a cilja pa se od 1. aprila 1977 dalje.
St. 56/77
Žalna, dne 16. marca 1977
Predsednik
Predsednik	zbora delegatov
sveta KS Žalna krajevne skupnosti Žalna
Jože Brian 1. r.	Jože Hribar 1. r.
365.
Na podlagi 10. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalna (Uradni list SRS, št. 4/77) daje volilna komisija krajevne skupnosti Žalna
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 13. marca 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa komunalnega urejanja naselij v krajevni skupnosti Žalna
I
Na območju krajevne skupnosti Žalna so bili na referendumu 13. marca 1977 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 607 glasovalcev;
2.	na dan referenduma je glasovalo 580 ali 95,6 %> vseh glasovalcev;
3.	za uvedbo samoprispevka se je izreklo 513 glasovalcev ali 84,5 °/o vseh glasovalcev;
4.	proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 59 glasovalcev ali 9,7 %> vseh glasovalcev;
5.	na referendumu je bilo oddanih 8 neveljavnih glasovnic ali 1,3 Vo od vseh glasovalcev;
6.	glasovanja se ni udeležilo 27 glasovalcev ali 4,4 °/o.
II
Volilna komisija ugotavlja na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) v krajevni skupnosti Žalna sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa komunalnega urejanja naselij v krajevni- skupnosti Žalna.
St. 54/77
Grosuplje, dne 13. marca 1977.
Volilna komisija krajevne skupnosti Žalna Član	Predsednik
Franc Javornik 1. r.	Franc Čebašek 1. r.
Tajnik
Jože Hribar 1. r.
KAMNIK
366.
Na podlagi sklepa skupne seje vseh zborov skupščine občine Kamnik (25. seje družbenopolitičnega zbora, 28. seje zbora združenega dela in 27. seje zbora krajevnih skupnosti) sprejetega dne 28. februarja 1977 je komisija za samoupravne akte Skupščine občine Kamnik na svoji seji dne 21. marca 1977 določila prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov obsega odlok o davkih občanov (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/74), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 2/75 in 8/75 ter Uradni list SRS, št. 6/77).
St. 020-10/77
Kamnik, dne 21. marca 1977.
Predsednik
komisije za samoupravne akte Skupščine občine Kamnik Silvo Učakar 1. r.
ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Davki se v občini Kamnik predpisujejo in določajo po določbah republiškega zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih na podlagi navedenega zakona in tega odloka.
2.	člen
S tem odlokom se uvajajo davki, ki pripadajo občini in določajo njihove stopnje v skladu s pooblastili danimi v republiškem zakonu o davkih občanov.
3.	člen
Določbe republiškega zakona o davkih občanov se neposredno uporabljajo ne glede na to, da so posamezne njihove določbe povzete v tem odloku.
II. VRSTE DAVKOV
4.	člen
Iz osebnega dohodka se plačujejo naslednji davki:
1)	davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
2)	davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
3)	davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
4)	davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic,
5)	davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic,
6)	davek od premoženja,
7)	davek na dohodek od iger na srečo.
5.	člen
Vsaka vrsta davka se odmerja oziroma obračunava posebej.
III.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6.	člen
Za odmero davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od kmetijstva) se območje občine razdeli na štiri skupine katastrskih občin in sicer:
I.	skupina — Kamnik, Podgorje, Nevlje, Smarca in Mekinje
II.	skupina — Kaplja vas. Nasovče, Mlaka. Klanec, Košlše, Stranje, Križ, Moste, Suhadole, Volčji potok in Godič
III.	skupina — Županje njive, Tunjice, Tučna, Hruševka, Loke, Pohruška, Motnik, Šmartno, Hrib in Zg. Tuhinj
IV.	skupina — Bistričica, Crna, Gozd, Znojile, Špitalič, Zg. Motnik, Češnjice, Pšajnovica in Palovče.
7.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po proporcionalnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
Stopnja
•/.
I.	skupina katastrskih oocin	62
II.	skupina katastrskih občin	55
III.	skupina katastrskih občin	43
IV.	skupina katastrskih občin	35
Davčnim zavezancem, ki se jim odmeri prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po stopnji, ki je za 24 °/g nižja, kot so določene v 1. odstavku tega člena.
8.	člen
Davek od kmetijstva, ki pripada na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, odkazanega za posek v letu, za katero se davek odmerja.
Osnovo za odmero določi občinska davčna uprava glede na količino lesa, določenega za posek in povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, v preteklem gospodarskem letu po vrstah lesa.
9.	člen
Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, ki pade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa določenega za posek, se odmeri po stopnji 54 °/o.
Davčnim zavezancem, ki se jim odmeri prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz prejšnjega odstavka tega člena odmeri po stopnji 30 %>.
10.	člen
Davka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 100 din
11.	člen
12.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov lahko prizna posebna olajšava.
Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena za preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašnokošnega sistema, za izvedbo melioracij, za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava se lahko prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 °/o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2000 din.
Olajšava po tem členu pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja, oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega v prejšnjem odstavku navedeni znesek.
Olajšave iz prvega odstavka 14. člena se zavezancem priznavajo v višini 25 °/o od vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati 2-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, -ki znaša 500 din letno od odmerjenenga davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši kot 26 let in da otrok nima lastnega dohodka.
Olajšava po tem členu se prizna na posebno vlogo zavezanca, ki ji je treba priložiti potrebne dokaze o višini vloženih sredstev in sicer za leto, v katerem so bila sredstva vložena, oziroma za leto, ko je bils vložena za priznanje olajšave.
Plačila davka od kmetijstva se oproste zavezanci davka, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 2500 din in, če jim je kmetijstvo glavni vir dohodkov za preživljanje družine ter prebivajo v naslednjih krajih katastrskih občin:
1. v k o. Bistričica čevo, Slevo, Okroglo;
Črna — vsa naselja;
naselja: Zakal, Klemen-
2,	V	k. o.
3.	v	k. o.
4.	v	k. o.
5.	v	k. o.
6.	v	k. o.
Lipi je;		
7.	v	k.o. :
8.	v	k. o.
9.	v	k. o.
10.	v	k. o.
11.	v	k. o.
kovo:		
12.	v	k. o.
13.	v	k. o.
14.	v	k. o.
15.	v	k. o.
16.	v	k. o.
Hribi — naselja:	Golice, Črni vrh,
Motnik — vsa naselja;
Špitalič — vsa naselja;
Zg. Motnik — vsa naselja;
Loke — naselji: Velika Lašna. Pirševo; Podhruška — naselji: Studenca, Mar-
Palovče — vsa naselja;
Županje njive — naselje Črna;
Tučna — vsa naselja;
Češnjice — vsa naselja;
Pšainovica — vsa naselja.
Zavezancem iz prejšnjega odstavka, katerih skupni letni katastrski dohodek presega 2.500 din, se odmeri davek od celotnega katastrskega dohodka po ustrezni stopnji iz 9. člena tega odloka.
13.	člen
Če je zemljišče dano v zakup občanu, ali v zakup organizaciji združenega dela za čas štirih let v izkoriščanje za kmetijsko proizvodnjo ali je dano v zakup organizaciji združenega dela za nekmetijske namene, plačuje zakupodajalec davek od kmetijstva na katastrski dohodek ali na dohodek od zakupnine, glede na to, kateri dohodek je večji.
14.	člen
Če se da zemljišče v zakup organizaciji združenega dela zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj 4 leto. se odmerjeni davek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče v celoti odpiše.
Oprostitev iz prejšnjega odstavka se ne more priznati, če organizacija združenega dela tako zemljišče z zakupom ali s kooperacijsko pogodbo prenese v izkoriščanje lastniku zemljišča, razen če pri kooperacijski pogodbi delež organizacije združenega dela presega 50 °/o skupnega dohodka od tega zemljišča.
15.	člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna;
2.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi;
a)	za 8 let zemljišča, na katerih se zasadijo slive, jablane, hruške in drugo plemenito sadje,
b)	za 10 let zemljišča, na katerih se zasadijo orehi,
3.	za 20 let zemljišča s površino 50 arov, ki se pogozdijo z gozdnim drevjem po navodilu in pod nadzorstvom pristojnih organov.
Oprostitve iz tega člena se priznajo na podlagi posebne vloge zavezanca davka in na podlagi mnenja pristojnega organa za .kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom je bila izvršena sprememba zemljišča.
Začasna oprostitev teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev.
16.	člen
Zavezancem, ki preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane in letni - osebni dohodek ne presega 1200 din na družinskega člana, se za vsakega takega člana odmerjeni davek od kmetijstva zniža za 10 °/o.
Zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih osebni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 4000 din letno, se odmerjeni davek od kmetijstva zniža za 50 °/n.
V osebni dohodek po prejšnjih dveh odstavkih se vštevajo dohodki zavezanca in vseh članov gospodinjstva, od katerih se plačujejo davki, in od pokojnin.
Olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena se prizr\ajo ob letni odmeri davka. Izjemoma se te olajšave priznajo pozneje, če jih zavezanec uveljavi do konca koledarskega leta, v katerem se davek odmerja
Zavezancem se odmerjeni davek ustrezno zniža, če so imeli v letu za katero se davek odmerja, več kot 500 din izdatkov za zdravljenje družinskih članov ali, če so imeli izdatke za pogreb družinskih članov. Prispevek se zniža za znesek davka, ki bi se sorazmerno plačeval od izdatkov take vrste. Olajšava za pogreb družinskega člana se lahko prizna največ od višine 'zneska, ki ga za stroške pogreba prizna Komunalni zavod za socialno zavarovanje, vendar le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
Za mladoletne otroke, po tem členu se štejejo otroci do 15. leta starosti ter vajenci in otroci na rednem šolanju, vendar največ do 25. leta starosti.
Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo ženske stare 60 let in moški stari 65 let ter druge osebe za katere je z odločbo pristojnega organa ali z zdravniškim spričevalom javne zdravstvene službe ugotovljeno več kot 50 °/o trajna nezmožnost za delo.
17.	člen
Kmctom-borcem narodnoosvobodilne vojne- se pri odmeri davka od kmetijstva priznajo naslednje olajšave.
1.	kmetom — imetnikom »Partizanskega spominskega znaka 1941« se odmerjeni davek zniža za 50°/o;
2.	kmetom - borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju s pričetkom pred 9. septembrom 1943, oziroma 13. oktobrom 1943 do 15. maja 1945, se odmerjeni davek zniža za 30%;
3.	kmetom - borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju s pričetkom pred 1. januarjem 1945 do 15, maja 1945, se odmerjeni davek zniža za 20%;
4.	kmetom - borcem, ki so bili udeleženci NOV, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOV priznan v dvojnem trajanju od
1.	januarja 1945 do 15. maja 1945, se odmerjeni davek zniža za 10 %.
S kmeti — imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941« iz 1. točke prejšnjega odstavka so glede priznanja olajšave izenačeni španski borci in predvojni revolucionarji.
S kmeti - borci iz 4. točke prejšnjega odstavka so glede priznanja olajšave izenačeni borci za severno mejo iz 8. člena zakona o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919.
Pravica do olajšave pripada tudi zakoncu umrlega borca in to v višini kot bi pripadala umrlemu borcu.
Olajšava po tem členu se prizna tudi v primeru, če zakonec zavezanca izpolnjuje pogoje za priznanje olajšav.
Olajšava po tem členu se ne prizna, če prejema zavezanec, oziroma njegov zakonec poleg dohodkov od kmetijstva tudi še dohodke iz delovnega razmerja, pokojnino ali pa ima dohodke od obrtne ali druge samostojne dejavnosti, od katere se odmerja davek od letnih osnov, oziroma v letnem znesku.
18.	člen
Ce je bil donos na -posamezni parceli ali na več zemljiščnih parcelah manjši zaradi elefnentarnih nezgod ali zaradi drugih izrednih pogojev, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo prizna posebna olajšava. Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek od vsake parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos.
Če znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka po prejšnjem odstavku v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca od negozdnih površin v enem koledarskem letu več kot 20% se zmanjša katastrski dohodek negozdnih površin za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Razlika med prej odmerjenim davkom in davkom odmerjenim od katastrskega dohodka, zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše.
Zavezanec lahko uveljavi nastalo škodo s posebno prošnjo v 15. dneh po nastanku škode. Škodo oceni posebna- cenilna komisija. Cenilno komisijo pa imenuje občinska skupščina.
IV.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH DEJAVNOSTI
19.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti se odmerja po dejanskem osebnem dohodku, v pavšalnem letnem znesku in v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
20.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in, če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, se obdavčujejo po dejanskem dohodku zavezanci, ki se pretežno ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, prevozništvom z motornimi vozili ali gostinsko dejavnostjo.
21.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku v naprej zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlasti vaškim obrtnikom in gostilničarjem, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom.
Davek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem znesku, plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika, kot s.postranskim poklicem.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku iz prvega in drugega odstavka tega člena določi za davke pristojni občinski upravni organ v višini od 200> do 4000 din. ob upoštevanju vrste dejavnosti, kraja in obsega poslovanja, ter starosti in zdravstvenega stanja zavezanca davka.
22.	člen
Zavezancem davka v pavšalnem letnem znesku, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti brez stalnega mesta določi za dohodke pristojni organ davek v pavšalnem znesku do naslednje višine:
—	snažilcem obutve	do 500 din
—	prodajalcem pečenega kostanja	do 500 din
—	vsem drugim zavezancem	do 500 din
23.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje ob vsakem izplačilu po naslednjih stopnjah:
Stopnja
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig
revij in po:' v>no. od prodaje srečk in plačil pri športnih napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, ob zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino:	10
Davka po tej točki ne plačujejo občani, ki pretežno zbirajo odpadni material.
2.	Od provizij poslovnih agentov in poverje-
nikov ter od zbiranja oglasov: od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti:	20
Davka po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje, kadar prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij ali plužijo sneg.
3.	Od dohodkov oseb, ki priložnostno oprav-
ljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prejšnjih točk tega člena; od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki prvega odstavka 75. člena zakona o davkih občanov	*	25
Stopnja
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku plačuje od dohodkov domače obrti po stopnji:	5
Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za izdelovanje sit in rešet.
24.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti plačujejo po dejanskem dohodku zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov presega 25.000 din in zavezanca, za katere ni v zakonu ali odloku občinske skupščine določeno,_ da plačujejo davek v pavšalnem znesku.
25.	člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi vsi drugi zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
26.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne oz. druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postran-. ski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljeno po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah:
Cc znaša presežek davčne osnove dinarjev nad	do		Stopnja */o
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000 200.000	200.000	48 50
Občani,	katerim opravljanje obrtnih	in drugih
gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 30 %>.
27.	člen
Zavezancem davka od obrtne dejavnosti se priznavajo naslednje olajšave:
1.	za vsakega učenca v gospodarstvu se zavezancem odmerjeni davek zniža za 10 “/o, vendar skupno znižanje davka za enega učenca v gospodarstvu ne more znašati več kot 1000 din, za vse učence v gospodarstvu pa ne več kot 5000 din.
2.	davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetnikom) z obrtno ali gostinsko dejavnostjo se prizna v prvem letu 75 % davčna olajšava, v drugem letu 50 Vo in v tretjem letu 25 “/o od odmerjenega davka.
Ta olajšava pa ne velja za občane, ki jim opravljane obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic in če je kdo drug izmed družinskih članov že opravljal v isti delavnici dejavnosti iste ali sorodnih strok.
Zavezanec, ki je uveljavljal to davčno olajšavo in sc je pred potekom 5 let preselil iz občine ali prene-
hal opravljati svojo dejavnost po lastni volji, se za znižani davek (davčno olajšavo) ponovno obremeni.
3.	zavezancem davka od obrtne dejavnosti —> moškim starim nad 65 let in ženskam starim nad 60 let se prizna 20 "/e.
4.	zavezancem starim nad 70 let. ki sami brez pomoči drugih opravljajo storitveno obrtno dejavnost, se davek ne odmeri. Ta olajšava ne velja za zavezance. ki opravljajo sami gostinsko dejavnost.
5.	ne glede na določbe 26. člena tega odloka se odmerjeni davek zniža za 25 °/o zavezancem v naslednjih strokah:
izdelovanje keramičnih predmetov, vozovno in podkovsko kovaštvo, mehanika koles, urarstvo, sodar-Stvo, rezbarstvo, izdelovanje ortopedskih pripomočkov, tapetništvo, moško in žensko frizerstvo, fotografiranje, izdelovanje mlinskih kamnov in brusov, pletarstvo, ročno pletiljstvo, popravljanje in krpanje perila in nogavic, mlinarstvo, popravljanje športnih rekvizitov, pedikura, pranje ter likanje perila in oblek, snaženje oken, storitve s kmetijsko mehanizacijo, žaganje drv, šiviljstvo in krojaštvo, mizarstvo (samo popravila), puškarstvo, uglaševanje glasbil, popravljanje radio in TV sprejemnikov, popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih strojev in ostalih električnih aparatov, vodoinštalaterstvo (samo popravila).
6.	ob pogojih, ki jih določa 82. člen zakona o davkih občanov se zavezancem, ki opravljajo obrtno oziroma gostinsko dejavnost in jim je glavni poklic, ter vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, prizna posebna olajšava.
7.	davčna olajšava iz 6. točke se uveljavlja s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazilo o vloženih sredstvih. Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo.
V.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
28.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah:
O znaša presežek davčne osnove dinarjev nad	do . 10.000		Slopnj V, 25
10.000	20.000	‘	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
360.060		50
Občani, ki jim opravljanje intelektualnih ali negospodarskih storitev ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 30*/».
29.	člen
Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela. državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri
njih dela po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih.
Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih po stopnji 2. °/o.
Osnova za odmero davka po odbitku je celotni doseženi dohodek brez upoštevanja stroškov.
VI.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC
30.	člen
Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic se plačuje po stopnji 20 °/o.
Izjemno od določbe po prejšnjem odstavku ttga člena, se plačuje davek po stopnji 35 "In od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorilnih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcije takih del,
2.	od raznih skic in risb. stripov, križank in drugih podobnih del,
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah,
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih Igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah,
Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in
4.	točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 20°/o.
VII.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
31.	člen
Davek na dohodek od premoženja In premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
Davčna nad	osnova din do	stene)
	10.000	25
10.000	20.000	38
20.000	30.000	>	,	31
30.000	50.000	34
50.000	100.000	38
100.000	150.000	42
150.000	200.000	46
200.000		50
Osnova za davek od premoženja in premoženjskih pravic je celotni dohodek od premoženja in premoženjskih pravic v letu, za katerega se odmerja t* davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodka od oddajanja stanovanjskih prostorov v najem in podnajem ter od oddajanja opremljenih sob, se priznava 60 V« od doseženega dohodka.
Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš se priznava 40 "/• od doseženega dohodke.
31.	a člen
Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se prizna olajšava za znižanje davčne osnove za višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin.
32.	člen
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo prek ustreznih organizacij kot so zveza študentov, turistična društva, organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri davka od premoženja in premoženjskih pravic priznava posebna olajšava, ki znaša 50 0/o od odmerjenega davka.
33.	člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje od dohodkov doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša nad 20.000 din.
Davek se plača ne glede na to ali so premičnine prodane v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, ne plača pa se, če je preteklo 3 leta od dneva pridobitve premičnine.
VIII.	DAVEK NA PREMOŽENJE
34.	člen
Občinski davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila,
2.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže,
3.	gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih določenih v drugem odstavku 138. člena zakona o davkih občanov.
35.	člen
Občinski davek na tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila se plačuje:
a)	za delovna vozila, ne glede na nosilnost in težo — 120 din;
b)	za delovne priklopnike, ne glede na nosilnost in težo — 60 din;
c)	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone 1000 din od vsake začetne tone
od 3 do 4 tone 5000 din
od 4 do 5 ton 8000 din
nad 5 ton 8000 din + 4000 din za vsako nadaljno začetno tono nosilnosti.
V enakih zneskih se plačuje davek na tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov:
č) za vlečna tovorna vozila:
— za traktorje		din
	do 25 KM	120
nad 25 KM	do 40 KM	170
nad 40 KM	do 63 KM	220
	nad 63 KM	270
— za vlečna vozila	s polpriklopnikom	se plača
davek kot za tovorna vozila navedena v c) točki;
d) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in
z delovno prostornino motorja:	din
nad 125 ccm	do	250 ccm	30
nad 250 ccm	do	500 ccm	40
nad 500 ccm	do	1000 ccm	50
nad 1000 ccm	60
— za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več,
e) za kombi glede na prostornino motorja in sicer:
	do	900 ccm	din 500
nad	900 ccm do	1350 ccm	800
nad	1350 ccm do	1800 ccm	1100
nad	1800 ccm do 2500 ccm		1400
nad 2500 ccm do 3100 ceni	1700
nad 3100 ccm	2000
36.	člen
Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
37.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
38.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
—	vrsta in kakovost konstrukcije stavbe,
—	funkcionalnost stavbe,
—	starost in obrabljenost stavbe,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stavbe.
39.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 38. člena tega odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotavljanje nove vrednosti stanovanj na območju občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 7-89/73).
Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena se ne uporabljajo določbe, d, e, f, k, 1 in m točke 24., ter točke 27., 28., 29. in 30. ter določbe D tabele.
40.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob. predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavb.
Vrednost poslovnega prostora, izračunana po prvem odstavku tega člena, se poveča za 25 %>, ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
41.	člen
Vrednost točke znaša 38,90 din in je določena glede na višino kalkulativne gradbene cene enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je izoblikovala v letu 1976.
42.	člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka.
Davčna napoved je enkratna. Nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine.
43.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost
točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1976 poveča za več kot 20 ”/« in je nova ugotovljena vrednost osnovna za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.
Pri revalorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973.
44.	člen
Občinski davek od stavbe se plačuje od osnove po naslednjih stopnjah:
stonnja
*/•
—	stanovanjske stavbe, stanovanja	0,15
—	poslovne stavbe in poslovni prostori	0,20
—	počitniške hiše	0,30
45.	člen
Občinski davek od stavb se odmerja naprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar se spremenijo vrednost stavbe ali davčni predpisi.
46.	člen
Davek od stavb se ne plačuje od tistih kmetijskih stavb, ki ležijo v krajih, ki so uvrščeni v IV. skupino katastrskih občin po določilih 13. člena odloka o davkih občanov, če je lastnikom teh stavb kmetijstvo osnovni poklic in če se stavbe ne oddajajo v najem.
47.	člen
Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
48 člen
Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. maja 1974, razen tistih zavezancev, ki so pravilno izpolnili in občini oddali podpisane liste za stanovanjske, počitniške in poslovne prostore.
Davčni organ občine bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavbe za leto 1974 po določilih 43. člena tega odloka.
49.	člen
Za odmero davka na dohodek od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest stavb za leto 1973, se za izračun stanarinske, oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe 43. člena tega odloka in za leto 1972 in 1973 veljavni predpisi o oblikovanju stanarin in najemnin.
IX.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
50.	člen
Občinski davek od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 "/e.
X.	POBIRANJE DAVKOV
51.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali jjovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
a)	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen,
b)	da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih nesreč, vojaških obveznosti ali druge podobne vzroke.
c)	da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno plačevanje dolga pa za dobo enega leta Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Davčni zavezanec uveljavlja odlog plačila ali obročno odplačevanje s posebno vlogo, o kateri odloči davčni organ s sklepom.
52.	člen
Občani so dolžni na javpi poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno, dogovorile.
XI.	POROŠTVO
53.	člen
Davčni organ občine zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezuje poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna in teh ni bilo mogoče prisilno izterjali iz njegovega premoženja. Pismeno izjavo je možno zahtevati v primeru, če prisilna izterjava iz dolžnikovega premoženja ni uspela.
XII.	OSTALE DOLOČBE ,
54.	člen
' Izvršni svet je pooblaščen za odločanje o odpisu dolga oziroma zavarovanja davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah na podlagi 225. člena zakona o davkih občanov.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka morajo letno napoved vložiti najpozneje do. 31. januarja vsakega leta.
387.
Na podlagi sklepa skupne seje vseh zborčv skupščine občine Kamnik (25. seje družbenopolitičnega zbora, 28 seje zbora združenega dela in 27 seje zbora krajevnih skupnosti) sprejetega dne 28 februarja 1977 je komisija za samoupravne akte Skupščine občine Kamnik na svoji seji dne 21. marca 1977 določila prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil zn storitve
Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obsega odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ur. vestnik Gorenjske, št. 26/72), ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni vestnik Gorenjske, št. 16/73 in št. 17'73, Uradni vestnik občine Kamnik št. 4/75 in št. 8/75, Uradni list SRS, št. 4-155/76 in št. 18-857/76).
St. 020-10/77
Kamnik, dne 21. marca 1977.
Predsednik
komisije za samoupravne-akte Skupščine občine Kamnik Silvo Učakar l.r.
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
In od plačil za storitve (prečiščeno besedilo)
1.	člen
V občini Kamnik se uvede posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v na-
daljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov, po tem odloku ter predpisih izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov za katere je v zakonit o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov in od proizvodov, na katere se ne plačuje posebni republiški davek od pror metu proizvodov pod pogoji določenimi z republiškim zakonom.
Posebni občinski prometni davek se tudi ne plačuje:
a)	od hlodovine, žaganega in tesanega lesa;
b)	od naravnega žganja proizvedenega za lastne potrebe gospodinjstva.
Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe članov gospodinjstva prizna 100 1 vina in 10 1 žganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za ka’.o in razsip se prizna 6°/« pri vinu in 2%> pri žganju.
3.	člen
Zavezancu, proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom. odbije posebni občinski prometni davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Posebni občinski davek od plači za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
ti. člen
Zavezancem, ki opravljajo storitve in plačujejo davek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, sc odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z Zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov iz pravilno vodenih poslovnih knjig in evidenc o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Za izvajanje in tolmačenje tega odloka je pristojna davčna uprava občine.
Tarifa posebnega občinskega prometnega davka
A. PROIZVODI
Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so po tej tarifi predpisane posebne stopnje: 3e/e.
Opomba
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej" tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamna in naravnih biserov in predmetov izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Tar. št. la
Od rabljenih ali novih osebnih in to\'ornih avtomobilov se plačuje davek po stopnji 4 "/o če se prodaja izvrši v roku 2 let od prejšnje pridobitve.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katere prodaja zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti; če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač	d|n za
1.	naravnega vina in vina tipa »biser«	1,50	•
2.	penečega vina	2,80
3.	specialnih vin (desertnih, likerskih In
aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za 1 12—15	dinarjev	6,10
nad 15 dinarjev	9>30
4.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če
znaša nabavna cena za 1 nad 32 dinarjev	22,00
v •/• od
vrednost;
5.	naravnega	žganja in vinjaka	40"/e
6.	medice	15 •/•
7.	piva	30 '/•
8.	od drugih alkoholnih pijač, ki niso
zajete v točkah	1—6	43 "/#
Opomba
1,	Davčna osnova za alkoholne pijače iz L, 2.,
3.	in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren na liter pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6., 7. in
8.	točke te tarifne številke, je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo, ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela, in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela. ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom, oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
/
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki, je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 °/» alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač, se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi v kakovosti teh pijač.
Tar. št. 3
Od alkohola (etanola)	1,00
Opomba
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 4
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov	20 “h
B — OBPvTNE STORITVE Tar. št. 5
I.	Kovinska stroka:
1.	popravljanje strojev in naprav	15°/o
2.	popravljanje izdelkov precizne mehanike 10 Vo
3.	popravljanje motornih vozil	10°/»
4.	popravljanje kovinskih izdelkov za široko
potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva itd.	5 %
5.	popravljanje drugih kovinskih izdelkov 10 "/o
II.	Elektro stroka:
6.	popravljanje električnih strojev, aparatov
in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno	10 %
7.	popravljanje električnih gospodinjskih aparatov za sušenje las in perila hladilnikov in sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev
in pod.	5	"/o
8.	popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav	in delov	10	"/o
9.	popravljanje drugih električnih aparatov
in pribora ter ostale storitve te stroke	10 8/o
III.	Ostale stroke:
10.	protektiranje in popravljanje plaščev
(vulkanizacija)	5	"/o
11.	knjigovezništvo	5	"/o
12.	žaganje lesa	10	#/o
13.	gradbene in montažne storitve, ki jih
opravljajo občani in zasebne pravne	osebe	10	%>
14.	osebne in druge	obrtne storitve	10	"to
Opomba
Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve krojačev, šivilj, tapetništva, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovanja copat, brivcev, frizerjev, pedikiranja, dimnikarjev, za predtlskanje tkanin, krpanja perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, oglaševanja glasbil, brušenja nožev in britvic, kovačev od podkovanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravil dvokoles in otroških vozičkov, polnjenja In obnove rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, umetnega krpanja preprog, čiščenja in pranja ter likanja oblek in perila, čiščenja obutve, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage In obleke (garderobe), storitve postreščkov, laganja drv in nega obraza in telesa.
Davčna osnova je skupek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec Storitev, če je material v računu posebej izkazan.
C — DRUGE STORITVE
Tar. št. 6
Od vstopnic
a)	za kinematografske prireditve	5 "/a
b)	za ostale prireditve	10°/o
Opomba
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditve iz točke b) te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope), prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače.
V primeru spora glede značaja kulturno-umethiške in telesno-vzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni svet občine.
4.	Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska davčna uprava določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
Tar. št. 7
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji	10 %
Opomba
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj -15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi, dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotavljanje skupne vrednosti, se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar št. 8
Od posebnih Iger na srečo (roulette, chemln de ter, baccara simple, baccara tout va, trente et quarante, beack 71 boule in igre na slots machines	15 'Vo
Opomba
Davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost vplačil za udeležbo v posebnih Igrah na srečo.
Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki ima dovoljenje za prirejanje iger na srečo.
Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter posebni občinski prometni davek plačati v 20. dneh po preteku vsakega meseca.
Tar. št. 9
1.	od vseh reklam, razen reklam v radiu,
televiziji in informativnem tisku	10
2.	od vseh reklam za alkoholne pijače in
tobačne. izdelke	20 °/o
Opomba
Davčna osnova po tej tarifni številki je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo.
Tar. št. 10
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili, razen od prevoznih storitev
od katerih se plača davek v odstotku od kosmatega dohodka kot postranske kmetijske dejavnosti, se plača	10 "/o
Opomba
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je občan in zasebna pravna oseba, ki opravi storitev občanom, ter družbenim ali zasebnim pravnim osebam.
Tar št. 11
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve	15%
Opomba
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Ce občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbeno pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
Tar. št. 12
Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo zg gospodarske dejavnosti	10 %
Opomba
Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo. Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin V zakup ah podzakup osnovna dejavnost.
ses.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1., 2. in 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) in na predlog Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik na 29. seji zbora združenega dela dne 21. marca 1977 in 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kamnik
1.	člen
V odloku o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/73) se spremeni in dopolni besedilo 17. točke tabele »A« Priročnik za ugotavljanje nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kamnik, ki je sestavni del tega odloka, tako da se točka »g« glasi:
g) kotlovnica s kotli	20 točk
Dosedanjp besedilo točke *g« postane opombo, ki se glasi:
Pod d) in e) se računa grelna i lesa in hišna inštalacija, pod g) pa kotlovnica s kotli.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-13 77-7
Kamnik, dne 22. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetel) 1. r.
369.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 14. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/76) In 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na 29. seji zbora združenega dela dne 21. marca 1977 in 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi družbenega interesa za določene obrtne dejavnosti na območju občine Kamnik
1.	člen
Na podlagi družbenega plana razvoja občine Kamnik za obdobje 1976—1980 se ugotavlja družbeni interes za naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti, ki jih lahko občani z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo:
a)	za opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, viličarji in vlečnicami;
b)	dimnikarstvo;
c)	izdelava in popravila športnega in lovskega orožja;
č) opravljanje prevozov oseb z avtotaksiji;
Družbeni interes za ustanavljanje obratovalnic za prodajo na drobno ugotavlja komisija izvršnega sveta za obrtno dejavnost SO Kamnik za vsak primer posebej na podlagi predhodno pridobljenega mnenja krajevne skupnosti, na območju katere bi se taka obratovalnica ustanovila.
Za obrtno dejavnost pridobivanja gline, kamna, peska in gramoza ugotavlja družbeni interes komisijiji izvršnega sveta za obrtno dejavnost za vsak primer posebej ob upoštevanju mnenj za kmetijstvo pristojnega upravnega organa ter pristojnega upravnega organa za gradbene in komunalne zadeve.
Družbeni interes za ustanavljanje obratovalnic za izdelovanje umetnih ,mineralnih vod, brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter izdelavo, predelavo in prodajo živilskih proizvodov in začimb in za opravljanje gostinske dejavnosti v bifejih in nočnih barih ugotavlja komisija izvršnega sveta za obrtno dejavnost za vsak primer posebej Za opravljanje gostinske dejavnosti v bifejih in nočnih barih si mora komisija predhodno pridobiti mnenje krajevne skupnosti, na območju katere bi se taka dejavnost opravljala.
2.	člen
Ugotovitev družbenega interesa za opravljanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka je podana za čas veljavnosti družbenega plana razvoja občine Kamnik za obdobje 1976 do 1980, zato v tem obdobja pristojni upravni organ lahko izda v skladu z obrtnim zakonom in določbami tega odloka dovoljenje za opravljanje teh dejavnosti.
»	3. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ugotovitvi družbenega interesa za določfne obrtne dejavnosti na območju občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/73).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-11/77-7
Kamnik, dne 22. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetel) 1. r.
370.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na 29. seji zbora združenega dela dne 21. marca 1977 in 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela	* •
ODLOK
o dopolnitvi odloka o razporeditvi poslovnega časa v poslovnih enotah trgovske, gostinske, turistične in storitvene obrtne dejavnosti na območju občine Kamnik
1.	člen
Odlok o razporeditvi poslovnega časa v poslovnih enotah trgovske, gostinske, turistične in storitvene obrtne dejavnosti na območju občine Kamnik 'Ur. vestnik Gorenjske, št. 17/73) se dopolni tako, da se za 21. členom doda nov 21. a člen, ki se glasi:
»Ce je razporeditev, začetek in konec delovnega 'časa v posamezni dejavnosti določena s samoupravnim sporazumom, veljajo v takih primerih določila sklenjenega sporazuma.«
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-10/77-7
Kamnik, dne 22. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
371.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/07 in št. 27-255/72), 179. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) in
5.	člena odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27-280/70) na 29. seji zbora združenega dela dne 21. marca 1977 in 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu območja obrtne cone Kamnik, del BM3 in del BP 3
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt območja obrtne cone Kamnik, z oznako del BM 3 in del BP 3, ki je po urbanističnem načrtu ureditvenega območja Kamnika opredeljena kot površina za proizvodne, skladiščne in servisne površine ter površina za mestne javne službe in naprave.
2.	člen
Zazidalni načrt obdeluje območje severozapadnega dela BM 3 in BP 3 ob regionalni cesti Kamnik—Moste ter jugovzhodnega dela BM 3 med obstoječim daljno-
vodom in obratom Perutnine na Duplici, v skupni
površini 88.846 m1 2 3, oziroma s površino 27.026 m* za severozapadno območje BM 3, 44.101 m3 * * za severoza-
padno območje BP 3 ter površino 17.719 m8 ja jugovzhodno območje BM 3. Zazidalni načrt je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana s številko projekta 2154/76 maja 1976.
3.	člen
Eventualne spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta morajo biti sprejete po postopkih in na način, ki ga določa zakon o urbanističnem planiranju. Manjše spremembe sprejetega zazidalnega načrta je pooblaščen dovoliti izvršni svet občine Kamnik.
4.	člen
Zazidalni načrt si lahko zainteresirani ogledajo pri upravnem organu 'Skupščine občine Kamnik, ki je pristojen za urbanizem, in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu Ljubljana.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravlja urbanistična inšpekcija oddelka za inšpekcijske službe Skupščine občine Kamnik.
6.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
■ St. 020-12/77-7
Kamnik, dne 23. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
LAŠKO
372.
Konferenca krajevne skupnosti Rimske Toplice je na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju naselij Brstovnica, Konc, Lažiše, Lože, Skofce in Vodiško v krajevni skupnosti Rimske Toplice (Uradni list SRS, št 4-151/77), izida referenduma dne 27. februarja 1977 ter 23. člena statuta krajevne skupnosti Rimske Toplice (Uradni vestnik občine Laško, št. 10-125/74) na svoji seji dne 18. marca 1977 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju naselij Brstovnica, Konc, Lažiše, Lože, Skofce in
Vodiško v krajevni skupnosti Rimske Toplice
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek za območje naselij Brstovnica, Konc. Lažiše. Lože, Skofce in Vodiško v krajevni skupnosti Rimske Toplice.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se predpisuje za financiranje ureditve ceste od Brstovnice (na odcepu s ceste Rimske Toplice—Jurklošter) skozi Lože do naselja Lažiše.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo pet let in to: od 1. aprila 1977 do zaključno 31. marca 1982.
Krajevni samoprispevek se plačuje v denarju in bo z njim zbrano 650.000 dinarjev, dofim se vrednost vseh ureditvenih de) iz 2. člena tega sklepa ocenjuje na 1,500.000 dinarjev.
4.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo:
1. po stopnji 2.5 Vo:
a) delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih do-
hodkov in drugih prejemkov, ki se štejejo za osebni dohodek,
b)	upokojeni občani od neto pokojnin,
c)	občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti intelektualne storitve in avtorske pravice, od neto osebnega dohodka, oziroma od dohodka, ki ga ugotovi davčni organ, zmanjšanega za odmerjeni davek iz tega dohodka,
č) občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev ali avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunani davek;
2.	po stopnji 30% od katastrskega dohodka delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek iz kmetijske dejavnosti.
5.	člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij 'učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Krajevni samoprispevek tudi ne plačujejo občani naselij Brstovnica. Lože, Vodiško, ki ceste Brstovnica— Lažiše ne uporabljajo, če stanujejo ob cesti Rimske Toplice—J urklošter.
Oprostitev po prejšnjem odstavku se prizna na izrecen pismeni zahtevek upravičenca. O upravičenosti zahtevka odloči na seji poseben odbor iz 10. člena tega sklepa. O morebitni pritožbi zoper sklep posebnega odbora dokončno odloči svet krajevne skupnosti Rimske Toplice.
6.	člen
Od krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7 8 9
7.	člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Kmečkim gospodarstvom in drugim občanom, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in od intelektualnih storitev, obračunava in odmerja krajevni samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Laško.
Odmera in plačilo krajevnega samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
8.	člen
Od zavezancev, ki ne plačajo krajevnega samoprispevka v roku se ta izterja po predpirih. ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo opravi davčna služba pri Skupščini občine Laško.
9.	člen
S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za izvajanje programiranih del iz 2 člena tega sklepa. Zbirajo se na zbirnem računu 50700-74" 019-100704 krajevni samoprispevek delavcev zajedenih v družbenem sektorju krajevna skupnost Rimske Toplice.
10.	člen
Z zbranimi sredstvi upravlja poseben odbor, ki ima 7 članov. V posebnem odboru imajo svet krajevne skupnosti in vsako naselje iz 1. člena tega sklepa po enega predstavnika.
Člane posebnega odbora imenuje konferenca krajevne skupnosti Rimske Toplice.
11.	člen
Poseben odbor jev okviru zbranin sredstev odgovoren za izvedbo programiranih del in je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih na krajevno običajen način občasno seznanjati občane.
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem in uporabo s krajevnim samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ s samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Rimske Toplice.
13.	člen
O razdelitvi morebitnega presežka po zaključku programiranih del odloča konferenca krajevne skupnosti Rimske Toplice.
14.	člen
Za tolmačenje določil iz tega sklepa je pooblaščen svet krajevne skupnosti Rimske Toplice.
15.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja f a se od 1. aprila 1977 dalje.
St. 86/1976-4
Rimske Toplice, dne 18. marca 1977.
Predsednik
konference krajevne skupnosti Rimske Toplice Franc Perše 1. r.
LJUBLJANA CENTER 373.
Na podlagi 174., 177. in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10-232/74) in v dogovoru z organi družbenopolitičnih organizacij v občini je Skupščina občine Ljubljana. Center na sejah zbora združenega dela dne 28. februarja 1977, zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije Skupščine občine Ljubljana Center za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu
1.	člen
Ustanovi se komisija Skupščine občine Ljubljana Center za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisijo sestavljajo delegati v zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Center ter delegati organov občinske konference zveze komunistov Slovenije, občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva, občinskega sveta zveze sindikatov, občinskega odbora zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, občinske konference zveze socialistične mladine Slovenije, Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center in Medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije za ljubljansko regijo.
2.	člen
Komisija spremlja izvajanje zakona o združenem delu in sodeluje s pristojnimi organi, organizacijami in službami v občini ter jim pomaga pri izvajanju zakona o združenem delu. Pri opravljanju te naloge komisija spodbuja aktivnost delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v krajevnih skupnostih in njihovih delegatov in delegacij pri izvajanju zakona o združenem delu, spremlja samoupravno prakso in opozarja na izkušnje za njeno izboljšanje, daje potrebna pojasnila in daje pobude za akte in ukrepe, s katerimi se ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona o združenem delu.
3.	člen
Komisija ima predsednika, podpredsednika in 11 članov.
Predsednika, podpredsednika in člane komisije imenuje Skupščina občine Ljubljana Center in sicer: predsednika, podpredsednika in 4 člane izmed delegatov v zborih občinske skupščine in 7 članov na predlog organov družbenopolitičnih organizacij v občini, Izvršega sveta Skupščine občine Ljubljana Center in Medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije za ljubljansko regijo.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/77
Ljubljana, dne 16. marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Kcrian, dipl. inž. 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 374.
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Tinje
1.	člen
Zavezanci za plačilo samoprispevka so vsi občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Tinje stalno prebivališče in imajo lastne dohodke.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. 4. 1977 do 31. 3. 1982. leta, ter je namenjen za realizacijo dela srednjeročnega programa krajevne skupnosti Tinje.
‘	3. člen
Krajevni samoprispevek plačajo zavezanci v naslednji višini:
—	občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke 2% od osebnega neto dohodka;
—	občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) 3 e/o od ostanka dohodka;
—	občani, ki imajo dohodke od gozdnih in negozd-' nih površin 10°/o od odmerne osnove; posebej 3 "/o od letne dovoljene sečnje;
—	občani, ki prejemajo pokojnino 2 °/o od izplačanih pokojnin;
—	občani, ki so na začasnem delu v tujini (zdomci) in imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti Tinje 1.000 din letno (po pogodbi);
—	občani, ki so »farmarji« dodatno letno 600 din;
—	občani, lastniki traktorjev — 200 din letno;
—	občani, lastniki avtomobilov — 500 din letno;
—	občani, lastniki motornih koles in koles z motorjem 100 din letno;
—	enkratni dodatni znesek na gospodinjstvo in sicer glede na odmaknjenost od ceste, ki bo asfaltirana:
a)	krajani, ki bivajo v bližini ceste do 300 m 1.000 din
b)	krajani, ki bivajo oddaljeni od ceste do 1 km 500 din
(zneski so enkratni v petih letih in veljajo pod a) za prebivalce vasi Tinje, pod b) pa za prebivalce vasi Tinjska gora — V del, Turiška vas in Malo Tinje — brez Radkovca).
4.	člen
Način pobiranja samoprispevka:
—	za zaposlene v delovnih organizacijah, se krajevni samoprispevek obračuna pri izplačilu realnih mesečnih osebnih dohodkov; .
—	za občane, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) ter zavezanci za plačilo davkov od gozdnih in negozdnih površin, vključno s prispevkom od letne dovoljene sečnje, obračuna In pobira samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Slov. Bistrica;
—	za upokojence pobere krajevni samoprispevek Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
Pobrani prispevki iz 1., 2. in 3. odstavka tega člena sc odvajajo na skupni zbirni račun pri SDK Slov. Bistrica za samoprispevek.
5.	člen
Vsi enkratni zneski na leto (za traktorje, avtomobile, motorna kolesa in kolesa z motorjem, za domačine v tujini in za lastnike farm ter enkratni zneski na pet let glede na bližino ceste) se zbirajo direktno pri KS Tinje in se nato odvajajo na skupni račun pri SDK za samoprispevek v Slov. Bistrici.
6.	člen
Srednjeročni program razvoja KS Tinje, aktiviran s samoprispevkom za obdobje 1977—1982 je ovrednoten na 2,500.000 din.
Za realizacijo programa sc bodo združevala sredstva:
—	s samoprispevkom	1,266.220
—	sredstva SIS in DO	840.000
—	sredstva v delovni sili	393.780
7.	člen
Krajevnega samoprispevka ne plačajo občani, ki so po 10. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) oproščeni plačila samoprispevka.
8.	člen
Od zavezancev, ki nc izpolnijo obveznosti plačila krajevnega samoprispevka,	se samoprispevek izterja
po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
9.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu je odgovoren svet krajevne skupnosti Tinje.
10.	člen
Svet krajevne skupnosti mora vsako leto na krajevno običajen način obvestiti občane o višini zbranih sredstev in uporabi le teh.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS; uporablja pa se od 1. aprila 1977 dalje.
Tinje, dne 1. marca 1977.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Tinje Maks Tramšek 1» r.
375.
Na podlagi .1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) ter sklepa delegatov KS Zg. Ložnica, z dne 20. februarja 1977 o uradnem razpisu referenduma in izidu referenduma z dne 6. marca 1977, kjer se je 83,02 °/o občanov izreklo »ZA«, je zbor delegatov KS Zg. Ložnica z dne 12. marca 1977 sprejel
vršin, obračunava in odvaja davčna uprava Skupščine občine Slovenska Bistrica;
—	za upokojence obračunava in odvaja samoprispevek Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
6.	člen
Krajevni samoprispevek ne plačujejo občani, ki so po 10. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) oproščeni plačila samoprispevka.
7.	člen	v
Srednjeročni program razvoja KS Zg. Ložnica za obdobje 1977—1982 je ovrednoten z 2,250.000 dinarji.
Za realizacijo programa se bodo združevala sredstva v naslednji obliki:
—	iz samoprispevka,
—	dotacij samoupravnih interesnih skupnosti,
—	prispevka z opravljenim prostovoljnim delom občanov,
—	prispevka delovnih organizacij.
8.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti plačila krajevnega samoprispevka v roku iz 5. člena tega sklepa, se samoprispevek izterja po predpisih, ki so v veljavi za izterjavo prispevkov in davkov.
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS-Zg. Ložnica
1.	člen
■Za območje KS Zg. Ložnica, ki zajema naselja — Zg. Ložnica, Gladomes in Korpi j e se uvede krajevni samoprispevek katerega plačajo vsi občani, ki imajo lastne dohodke in dohodke s sredstvi na območju KS Zg. Ložnica.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. 4. 1977 do 31. 3. 1982 ter je namenjen za realizacijo srednjeročnega petletnega programa krajevne skupnosti Zg. Ložnica.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačajo zavezanci v naslednji višini:
—	občani, ki so zaposleni in prejemajo osebni dohodek 2 % od neto osebnega dohodka.
—	občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v osebni lasti (obrtniki) in občani, ki opravljajo intelektualne storitve 3 °/o od osnove ostanka dohodka;
—	občani, ki imajo dohodek od gozdnih in negozdnih površin 8 %> od odmerne osnove;
—	občani, ki prejemajo pokojnino 2% od izplačanih pokojnin.
4.	člen
Denarna sredstva se nakazujejo krajevni skupnosti Zg. Ložnica na račun št. 51810-S4:-648-794 KS Zg. Ložnica.
5.	člen
Način pobiranja samoprispevka:
—	samoprispevek iz rednega delovnega razmerja obračunavajo izplačevalci osebnih dohodkov ob vsakem izplačilu neto osebnih dohodkov na poseben zbirni račun KS Zg. Ložnica;
—	za občane, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) in zavezanci za plačilo samoprispevka od KD, gozdnih in negozdnih po-
9.	člen
Za namensko in pravilno uporabo samoprispevka po programu dela je odgovoren svet krajevne skupnosti Zg. Ložnica.
10.	člen
Svet KS Zg. Ložnica mora vsako leto na krajevno običajen način obvestiti občane o višini zbranih sredstev in realizaciji predvidenega programa.
11.	člen
Ta sklep začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 4. 1977 do 31. 3. 1982. leta.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Zg. Ložnica Jože Ajd 1. r.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Zg. Ložnica Ivan Ozimič 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 376.
Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75)
sklenejo
—	krajevne skupnosti na območju Slov. Konjice
—	organizacije združenega dela, ki so uporabniki komunalnih storitev in Skupščina občine Slovenske Konjice
DRUŽBENI DOGOVOR o soodločanju v samoupravni interesni skupnosti za komunalne in cestne dejavnosti v občini Slov. Konjice ter izhodišča za ustanovitev skupnosti
I.	SPLOŠNA NAČELA 1. člen
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, ki so uporabniki komunalnih in cestnih storitev in Skupščina občine Slov. Konjice (v nadaljnjem besedilu:
udeleženci) ugotavljajo, da občani v krajevnih skupnostih ter delavci iz temeljnih organizacij združenega dela kot uporabniki teh storitev soodločajo po svojih delegatih o zadevah skupnega odločanja s področja komunalnega in cestnega gospodarstva v organih upravljanja organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, v samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost ter v Skupščini občine Slov. Konjice in odločajo o izvajanju teh dejavnosti, ki jih neposredno opravljajo v krajevni skupnosti.
2.	člen
Udeleženci bodo skrbeli, da bodo delegati uporabnikov in izvajalcev teh storitev na vseh ravneh odločanja upoštevali smernice in določila družbenega plana občine ter samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestne dejavnosti, ki so rezultat dogovarjanja občanov v krajevnih skupnostih in delavcev v temeljnih oi ganizacijah združenega dela kot osnovnih nosilcev planiranja.
3.	člen
Krajevne skupnosti, ki na svojem območju opravljajo določene komunalne in cestne dejavnosti so dolžne opravljati te dejavnosti v skladu s politiko, ki se določa v planu občine Slov. Konjice in samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestne dejavnosti ter pri tem upoštevati skupne interese delovnih ljudi in občanov tudi iz drugih krajevnih skupnosti.
II. KOMUNALNE IN CESTNE DEJAVNOSTI TER NAČIN ODLOČANJA
4.	člen
Udeleženci določajo, da delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za komunalne in cestne dejavnosti ter v Skupščini občine Slov. Konjice soodločajo v zadevah skupnega odločanja v naslednjih komunalnih in cestnih dejavnostih:
—	oskrba naselij z vodo,
—	odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija),
—	javna razsvetljava v naseljih,
—	oskrba naselij s plinom,
—	oskrba naselij s toplotno energijo,
—	vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne sanitarije (javlja snaga),
—	urejanje ulic, trgov in cest v naseljih,
—	vzdrževanje, modernizacija in gradnja javnih prometnih površin, zlasti lokalnih in nekategoriziranih cest v občini,
—	urejanje prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov,
—	urejanje naselij z zelenimi površinami,
—	upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča,
—	opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči,
—	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov,
—	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
—	opravljanje dimnikarske službe,
—	opremljanje naselij z javnimi sejmišči,
—	opremljanje naselij z javnimi parkirišči.
5.	člen
Udeleženci določajo, da so zadeve skupnega odločanja naslednje:
—	dolgoročni in srednjeročni plani komunalnih dejavnosti,
—	dolgoročni in srednjeročni plani vzdrževanja, modernizacije in gradnje javnih prometnih površin, zlasti lokalnih in nekategoriziranih cest v občini,
—	programi in plani urejanja prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov na lokalnih cestah in uličnem omrežju v naseljih,
—	letni plani financiranja objektov kolektivne komunalne porabe in vzdrževanja, modernizacije in izgradnje javnih prometnih površin,
—	dogovori o sofinanciranju gradnje cestnih in drugih komunalnih objektov z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	letni programi dela komunalnih organizacij in spremljanje njihovega izvajanja,
—	splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij,
—	ustanavljanje komunalnih organizacij in njihove statusne spremembe,
—	cene komunalnih storitev,
—	standardi komunalnih storitev,
—	merila in redukcije,
—	statuti komunalnih organizacij.
6.	člen
Udeleženci določijo, da krajevne skupnosti soodločajo o naslednjih zadevah skupnega odločanja:
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih komunalnih dejavnosti,
—	o dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planih vzdrževanja, modernizacije in gradnje javnih prometnih površin, zlasti lokalnih in nekategoriziranih cest v občini,
—	o programih" in planih urejanja prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov na lokalnih cestah in na uličnem omrežju v naseljih.
7.	člen
Samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestne dejavnosti soodloča o naslednjih zadevah skupnega odločanja:
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih komunalnih dejavnosti,
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih vzdrževanja, modernizacije in gradnje javnih prometnih površin, zlasti lokalnih in nekategoriziranih cest v občini,
—	o programih in planih urejanja prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov na lokalnih cestah in na uličnem omrežju v naseljih,
—	o letnih planih financiranja objektov kolektivne komunalne porabe in vzdrževanja, modernizacije in izgradnje javnih prometnih površin,
—	o dogovorih o sofinanciranju gradnje cestnih in drugih komunalnih objektov z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	o letnih programih dela komunalnih organizacij in spremljanje njihovega izvajanja,
—	o splošnih pogojih poslovanja komunalnih organizacij,
—	o ustanavljanju komunalnih organizacij in njihovih statusnih spremembah,
—	o cenah komunalnih storitev,
—	o standardih komunalnih storitev,
—	o merilih za redukcije,
—	o statutih komunalnih organizacij.
,	8. člen
Občinska skupščina soodloča:
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih komunalnih dejavnosti.
—	o dolgoročnih m srednjeročnih planih vzdrževanja, modernizacije in gradnje javnih prometnih površin, zlasti lokalnih in nekategoriziranih cest v občini,
—	o letnih planih financiranja objektov kolektivne komunalne porabe in vzdrževanja, modernizacije in izgradnje javnih prometnih površin,
—	o dogovorih o sofinanciranju gradnje cestnih in drugih komunalnih objektov z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	o ustanavljanju komunalnih organizacij in njihovih statusnih spremembah,
—	o statutih komunalnih organizacij.
9.	člen
Po predlogih upravičencev soodločanja sestavi samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestne dejavnosti skdpni predlog, ki ga da v razpravo in odločanje vsem upravičencem skupnega odločanja.
Predlog je sprejet, ko ga sprejmejo vsi upravičenci skupnega odločanja v enakem besedilu.
Če predlog ni sprejet od vseh upravičencev soodločanja v enakem besedilu, opravi usklajevalni postopek samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestne dejavnosti.
Če zaradi različnih stališč med upravičenci skupnega odločanja tudi po usklajevalnem postopku v roku največ treh mesecev od pričetka usklajevalnega postopka ni prišlo do enotne skupne odločitve, s svojo odločitvijo, začasno uredi zadevo občinska skupščina na predlog svojega izvršnega sveta.
IH. IZHODIŠČA ZA USTANOVITEV SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA KOMUNALNE IN CESTNE DEJAVNOSTI
10.	člen
Da bi lahko občani v krajevnih skupnostih in delavci v orga: izacijah združenega dela kot uporabniki komunalnih in cestnih storitev skupno z de.avci, ki delajo v delovnih organizacijah za komunalne in cestne dejavnosti skupno in enakopravno odločali o planih komunalnih in cestnih dejavnosti o združevanju in uporabi sredstev za komunalne in cestne dejavnosti. k O pogojih in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju komunalnih in cestnih dejavnosti, se udeleženci dogovorijo, da na območju občine Slov. Konjice ustanovijo samoupravno interesno skupnost za komunalne in cestne dejavnosti.
11.	člen	'
Udeleženci 'se dogovorijo, da bo samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestne dejavnosti opravljala tudi funkcijo temeljne cestne samoupravne interesne skupnosti.
l£ člen
Udeleženci se dogovorijo, da se ustanovi samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestne dejavnosti za vsa področja komunalnih in cestnih dejavnosti.
13. člen
Udeleženci ugotavljajo, da so komunalne dejavnosti:
—	dejavnost posebnega družbenega pomena iz 4. člena tega družbenega dogovora,
—	še druge dejavnosti, ki jih določi občinska skup-Sčina s svojim odlokom.
14.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da je cestna dejavnost v smislu tega družbenega dogovora vzdrževanje, modernizacija in gradnja lokalnih in nekategoriziranih cest v občini, dejavnost v zvezi s sofinanciranjem izgradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja regionalnih in magistralnih cest v občini ter urejanje prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov na teh cestah.
15.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da mora biti skupščina samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestne dejavnosti sestavljena iz dveh zborov:
—	zbor uporabnikov in
—	zbor^izvajalcev.
Udeleženci priporočajo, da bi zbor uporabnikov imel največ 41 delegatov, zbor izvajalcev pa 5 delegatov.
IV.	KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da se ustanovi občinska samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestne dejavnosti do 31. decembra 1976.
17.	člen
Družbeni dogovor o soodločanju v samoupravni interesni skupnosti se šteje za sklenjenega, ko ga podpišejo pooblaščeni prestavniki organizacij in skupnosti, ki predstavljajo večino občanov v krajevni skupnosti in večino delovnih ljudi v TOZD in drugih delovnih organizacijah in skupnostih ter občinska skupščina.
Družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-3/75-1
Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1976.
Seznam podpisnikov se hrani v arhivu strokovne službe skupnosti.
377.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi
5.	točke resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 31-1386/76) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji zbora združenega dela dne 22. marca 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela
s	ODLOK
o zvišanju stanarin
1.	člen
Stanarine na območju občine Slovenske Konjice se zvišajo za 30 °/o.
2.	kčlen
Osnova za določitev nove stanarine je raven stanarin na dan 31. marca 1977.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi dogovora o izvajanju politike cen v letu 1977.
St. 36-8/76-1
Slovenske Konjice, dne 22. marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
378.
Skupščina občine Slovanske Konjice je po 13. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/ 74 in 15-688/76) na seji zbora združenega dela dne 22. marca 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
o delni nadomestitvi stanarine
1.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
Štev. članov gospdlnjstva
1
2
3
4
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 kvadratnih metrov.
Za nefunkcionalna stanovanja, stara nad 50 let, se lahko normativ poveča do 30 %>.
2.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva, ne presega mejne vrednosti iz naslednje tabele znosnih izdatkov za stanarino.
Površinski normativ v m*
do 28 m* do 42 m* do 57 m* do 66 m*
TABELA ZA UGOTAVLJANJE ZNOSNE LETNE STANARINE
Dohodek gospodinjstva letno v din		1	2 znosni
i	8.499		
2	8.500—16.999	2,4	
3	17.000—25.499	5,1	0,7
4	25.500—33.999	7,1	2,6
5	34.000—42.499	8,9	,4-1 '5,4
6	42.500—50.999	9,8	
7	51.000—59.499	•	10,9	6,4
8	59.500—67.999	11,8	7,3
, 9	68.000—76.499	12,6	8,1
10	76.500—84.999	13,3	8,8
11	85.000—93.499	13,9	9,5
12	93.500—101.999	14,5	10,1
13	102.000—110.499	15,1	10,6
14	110.500—118.999	15,6	11,1
15	119.000—127.499	16,0	11,6
16	127.500—135.999	16,4	11,9
17	136.000—144.499	16,9	12,4
18	144.500—152.999	17.3	12,8
19	153.000—161.499	17,6	13,2
20	161.500—169.999	18,0	13,5
Stvilo članov gospodinjstva 3	4	5	6	7	8
Izdatek za stanarine v Vo od letnega dohodka gospodinjstva
0,9
2,1	0,6				
3,1	1,7	1,0	0,5		
4,0	2,6	1,9	1,4	0,9	0,7
4,8	3,4	2,7	2,2	1,7	1,5
5,6	4,1	3,4	2,9	2,4	2,2
6,2	4,7	4,0	3,5	3,1	2,8
6,8	5,3	4,6	4,1	3,7	3,4
7,3	5,9	5,2	4,6	4,2	4,0
7,8	6,4	5,7	5,1	4,7	4,5
8,3	6,8	6,1	5,6	5,2	4,9
8,6	7,2	6,5	6,0	5,5	5,3
9,1	7,7	7,0	6,5	6,0	5,8
9,5	8,1	7,4	6,9	6,4	6,2
9,9	8,4	7,7	7,2	6,8	6,5
10,2	8,8	8,1	7,6	7,1	6,9
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se dokazljivi letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s
100.
3.	člen
Delna nadomestitev stanarine ne glede na določbe
2.	člena tega odloka znaša največ 80 °/o višine stanarine.
Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev še izplačuje, je 30 din.
4.	člen
Ne glede na določbe 1. in 2. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem:
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hišice;
—	če je nosilec stanovanjske pravice lastnik osebnega avtomobila,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva imetnik še drugih nepremičnin;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva iz neupravičenih razlogov nezaposlen.
5.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri Samoupravni stanovanjski skupnrsti, samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Zahtevo mora vložiti za leto 1977 v reku 40 dni od dneva objave te^a odloka, za naprej pa vsako leto do 31. 1. za tekoče leto, oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje.
Zahtevku je treba predložiti:
—	potrdilo o dokazljivem dohodku gospodinj3tva za preteklo koledarsko leto;
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva;
—	potrdilo o premoženjskem stanju;
—	pismeno izjavo nosilca stanovanjske pravice in drugih članov gospodinjstva, da niso imeli dohodka izven predloženih potrdil o dohodku;
—	izjavo no-rlca stanovanjske pravice na enotnem obrazcu, da stanovanja ne daje v podnajem, oziroma njegov del, da noben član gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja, počitniške hišice in avtomobila.
Imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so v zasebni lastnini, pa še:
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja;
—	stanovanjsko pogodbo.
6.	člen
Delna nadomestitev stanarine se odobrava za dobo enega leta, šteto od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. Nosilec stanovanjske pravice mora po preteku enega leta, ponovno vložiti zahtevek za delno nadomestitev stanarine če meni, da tudi po preteku enega koledarskega leta izpolnjuje pogoje 1. in 2. člena tega odloka.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Slovenske Konjice lahko tudi med letom zahteva od občana, ki mu je priznana pravica do delne nadomestitve stanarine, vsa potrebna potrdila, iz katerih je razvidno, da je družbena pomoč pri delni nadomestitvi stanarine še upravičena oz. neupravičena zaradi spremembe premoženjskih in drugih pogojev. Kolikor občan v roku 15 dni od dneva, ko je bilo zahtevano, ne predloži ustreznih dokumentov, ugasne pravica do delne nadomestitve stanarine.
7.	člen
Ko postane odločba o delni nadomestitvi stanarine pravnomočna, nakaže samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu sredstva za delno nadomestitev stanarine enoti za gospodarjenje s stanovanjskim fondom v družbeni lastnini, oz. zasebnemu lastniku, nosilec stanovanjske pravice pa plačuje stanarino, zmanjšano za subvencijo, o čemer se seznani tudi pristojni hišni svet.
C. člen	1
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine v občini Slovenske Konjice, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 9/1975.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/77-1
Slovenske Konjice, dne 22 marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Bcškovnik 1. r.
379.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretjem odstavku 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129 71), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71)
in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1.	člen
S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš In stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71) in po pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71).
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m5 stanovanjske površine znaša 4.000 din.
3.	člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2.
člena tega odloka:
—	za individualno komunalno potrošnjo 4%,
—	za kolektivno komunalno potrošnjo 12 "/o.
4.	člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišča in izrabljenosti hiše oziroma stanovanja veljajo določila pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71).
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 27-1379/75).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-9/76-1
Slovenske Konjice, dne 22. marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
380.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 28. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena fUradni list SRS, št. 24-1184/75) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Slovenske Konjice
1.	člen
V odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 37-760/71) se 5. člen spremeni in se glasi:
»Naloge pri upravljanju in urejanju stavbnega zemljišča opravlja samoupravna interesna skupnost za področje komunalnih dejavnosti in cestne dejavnosti v občini Slovenske Konjice.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
.St. 465-3/76-1
Slovenske Konjice, dne 22. marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik I. r.
381.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretjem odstavku 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72, 29/72 in 19-909/76), 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč 1 2 3
1.	člen
S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Slovenske Konjice v smislu tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72, 29/72 in 19-909/76).
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m! uporabne površine znaša 4.000 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo:
—	za območje, ki ga zajema urbanistični načrt mesta Slov. Konjice in urbanistični načrt nasdlij Zreče 30 %> gradbene vrednosti objekta,
—	za druga naselja v občini 40 %> gradbene vrednosti objekta.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 »/o od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 27-1378/75;.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in velja do 31. decembra 1977.
St. 38-17/76-1
Slovenske Konjice, dne 22. marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
382.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 28. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75) in 136. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena
1.	člen
Z dnem ustanovitve samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost preneha veljati odlok o komunalnih delavnostih posebnega družbenega pomena v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 8-11/68 in 19-219/70).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-8/76-1
Slovenske Konjice, dne 22. marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
383.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/78) in 134. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Slovenske Konjice za leto 1977
1. člen
Delavci v teme)Inih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za financiranje osnovnih nalog programa skupnosti varstva pred požarom na območju občine Slovenske Konjice.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
Osnova za obračun prispevka so izplačani bruto osebni dohodki.
3.	člen
Prispevna stopnja za obračun in plačilo znaša 0,30 »/o.
4.	člen
Prispevek po tem odloku obračunavajo in plačujejo zavezanci, ki niso pristopili in podpisali samoupravnega sporazuma o določitvi prispevne stopnje za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Slovenske Konjice za leto 1977.
5.	člen
Če zavezanci prispevka pristopijo k samoupravnemu sporazumu po objavi tega odloka, plačujejo prispevek od dne podpisa po 3. členu samoupravnega sporazuma o določitvi prispevne stopnje ža financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Slovenske Konjice za leto 1977.
6.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmerja občinska davčna uprava.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 402-51/76-1
Slovenske Konjice, dne 22. marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r,
384.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 5.,
8.	in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-2C3 74 in 15-688/76), na seji zbora združenega dela dne 22. marca 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta športno rekreacijskega centra v mestnem parku v Slovenskih Konjicah
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt športno rekreacijskega centra v mestnem parku v Slovenskih Konjicah. Načrt je izdelal Zavod za urbanizem Velenje, in sicer: glav-
ni projekt pod št. P 78, načrt otroškega igrišča pod št. 93 in načrt cestnega in komunalnega omrežja pod št. p. 93/76; načrt razsvetljave pa TOZD Elektro Slovenj Gradec pod št. 1047.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje naslednje zasnove in ureditve:
1.	drsališče oziroma kotalkališče,
2.	košarkarska igrišča,
3.	dva igrišča za tenis,
4.	igrišče za odbojko,
5.	igrišče za badmington,
6.	balinišče,
7.	umetno jezero,
8.	otroško igrišče,
9.	dozidavo garderobe za športnike,
10.	okrepčevalnico in garderobo za drsalce,
11.	čolnarno,
12.	adaptacije in dozidavo obstoječe stanovanjske hiše Grajska ulica št. 2 (preureditev v restavracijo),
13.	kiosk — okrepčevalnico,
14.	lopa za zavetje pred dežjem, WC, shrambo orodja in rekvizitov za igre,
15.	parkirišča za osebna vozila,
16.	modernizacijo in razširitev dovoznih cest ter pešpoti,
17.	zasaditev prostih površin z drevesi in grmovnicami.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri oddelku za gospodarstvo in finance občinskih upravnih organov Slovenske Konjice.
4.	člen
Osnutek zazidalnega načrta športno rekreacijskega centra v mestnem parku v Slovenskih Konjicah je bil razgrnjen na javni vpogled na podlagi sklepa izvršnega sveta občinske skupščine o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta športno rekreacijskega centra v mestnem parku v Slovenskih Konjicah (Uradni list SRS, št. 3/77).
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija občinskih upravnih organov Slovenske Konjice.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/77-1
Slovenske Konjice, dne 22. marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
385. „
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 5.,
8.	in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji zbora združenega dela dne 22. marca 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti—Blato—Slovenske Konjice
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske ob mizarski cesti—Blato—Slovenske Konjice. Načrt je izdelal razvojni center Celje pod št. 167/76.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje tekstualni in grafični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju in pravilnik o zazidavi stanovanjske soseske.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri oddelku za gospodarstvo in finance občinskih upravnih organov Slovenske Konjice.
4.	člen
Osnutek zazidalnega načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti—Blato—Slovenske Konjice je bil razgrnjen na javni vpogled na podlagi sklepa izvršnega sveta občinske skpuščine o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti—Blato—Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 27/76).
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija občinskih upravnih organov Slovenske Konjice.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/76-2
Slovenske Konjice, dne 22. marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
386.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 15. členu zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščini družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 24. februarja 1977 izdala
ODLOČBO
o imenovanju članov občinske volilne komisije Slovenske Konjice
I
Za člane volilne komisije se imenujejo:
za predsednika:
1.	Lilijana Kladnik, dipl. iur. predsednica občinskega sodišča v Slovenskeh Konjicah
za namestnika:
Franc Marguč, sodnik občinskega sodišča v Slov. Konjicah
za člane:
2.	Marija P o 1 i č a r , načelnik oddelka za notranje zadeve občinske skupščine
ža namestnika:
Milan Veljič, referent za splošne in notranje zadeve skupščine občine
3.	Majda Groleger, pravnica, Industrijski kombinat »Konus«
za namestnika:
Boris Podvršnik, kmetijski inšpektor občinske skupščine
4.	Anica B r u m e c , sekretar občinske skupščine
za namestnika:
Ivan Sovič, vodja krajevne pisarne Loče
za tajnika:
5.	Irena N e č e m c r , dipl. pravnica, referent za normativne zadeve občinske skupščine
za namestnika:
Gvido Hauptman, načelnik oddelka za ljudsko obrambo občinske skupščine
IT
Ko začne veljati ta odločba, preneha veljati odločba o imenovanju članov občinske volilne komisije Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-239/74).
III
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013-1/77-1
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
ZALEG
387.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9/74, 17/74 in 29/76) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/ 72) na svoji seji dne 3. marca 1977 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Grič Griže na javni vpogled
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa sc razgrneta varianta A in varianta B osnutka zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Grič Griže.
II
V času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Griže.
St. 350-5/76-6
Žalec, dne 3. marca 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r.
388.
Izvršni svet Skupščine občine 2alec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9/ 74, 17,74 in 29,76) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/76 in 27/ 72) na svoji seji dne 3. marca 1977 sprejel
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
319.	Zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi	339
320.	Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim
zemljiščem	332
SKLEP
o razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta za Center Polzela
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta zg Center Polzela.
II
V času razgrnitve lahko k osnutku spremembe zazidalnega načrta za Center Polzela poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na'razglasnih deskah krajevne skuDr nosti Polzela.
St. 350-1/77-6
Žalec, dne 3. marca 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r.
POPRAVEK
V odloku o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 5-199/ 77, se popravijo tele napake:
1.	v 2. odstavku 13. člena se za besedo »Križ« doda beseda »Moste«,
2.	v 1. odstavku 14. člena se med besedi »treba vzdrževati« vstavi beseda »redno«,
3.	v zadnji vrstici 1. odstavka 17. člena se besedi »od plačila« nadomestita z besedama »ob plačilu«,
4.	23. člen se v celoti spremeni in se glasi:
»Kršilci določb tega odloka se kaznujejo po določbah zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74).« .
Sekretarka SO Kamnik Marija Gorjan 1. r.
POPRAVEK
321.	Zakon o lukah	338
322.	Zakon o zagotavljanju socialne varnosti delavcev Rudnika Idrija in nadaljnjega razvoja občine Idrija 313
323.	Zakon o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk In olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu
1977	S«
324. Odlok o dopolnitvah odloka o uporabi devizne kvote
od odkupljenih nakazil delavcev	in	izseljencev	344
323. Odlok o ustanovitvi in o imenovanju predsednika in članov iniciativnega odbora za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti Sli Slovenije za ekonomske odnose s tujino	344
326.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednika Komisije
Skupščine SR Slovenije za	vloge	in	pritožbe	345
327.	Odlok o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja
za mednarodno sodelovanje	345
328.	Odlok o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za industrijo	346
329.	Odlok o izvolitvi treh članov Odbora za nagrado
Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije	346
330.	Odlok o izvolitvi dveh članov upravnega odbora
Sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade	346
331.	Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije v svet Loterijskega zavoda Slovenije, in o določitvi organizacij, ki imenujejo svojega predstavnika v ta svet 346
332.	Odlok o imenovanju direktorja Loterijskega zavoda
Slovenije	347
333.	Odlok o Izvolitvi predsednice Okrožnega sodišča v
Ljubljani	347
334.	Odlok o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Celju 347
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
335.	Odločba o ugotovitvi, da Je določba statuta SGP »Gorenje« iz Radovljice ni v nasprotju z zakonom 347
336.	Odločba o ugotovitvi, da sklep SO Ilirska Bistrica o soglasju k novi ceni vode iz vodovoda Visoki Kras
ni v neskladju z ustavo in zakonom	318
337.	Odločba o razveljavitvi določb samoupravnega spo-
razuma o medsebojnih razmerjih delavcev v TOZD »Mehanična delavnica« Maribor	349
336. Odločba o ceni samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v osnovnih šolah in drugih vzgoj-nlh zavodih v Mariboru ter sklepov občinske izobraževalne skupnosti Maribor o linanciranju teh zavodov 350
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
339.	Sklep o razdelitvi deleža SR Slovenije kot njenega prispevka k plačilu odpisanih obveznosti v starostnem zavarovanju kmetov po obračunu za obdobje 1972 do 1973	351
V odloku o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Kamni!:, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 5-202/77, se popravijo tele tiskovne napake:
1.	v 10. točki 2. odstavka 3. člena se za besedo »javljanje« doda beseda »obveščanje«, vmes pa se vstavi vejica,
2.	v predzadnji vrstici, 1. odstavka 5. člena se za besedama »reševanje ljudi, doda besedica in«.
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
340.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o
izvrševanju zakona o osebni izkaznici	331
341.	Navodilo o načlnu*izplačevanja nadomestila osebam
v rezervnem sestavu med vojaško službo v teritorialni obrambi	332
342.	Navodilo o plačevanju stroškov zdravniških pregle-
dov zaradi ugotavljanja sposobnosti oseb v rezervnem sestavu za vojaško službo v teritorialni obrambi	353
Sekretarka SO Kamnik
Marija Gorja-n 1. r.
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
343.	Predmetnik za poklic administrator	354
Stran
Stran
344.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Slovenije
345.	Sklep o zaključnem računu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za leto 1976
346.	Sklep o uskladitvi pokojnin
347.	Sklep o višini Invalidnine za telesno okvaro
348.	Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov
349.	Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka
350.	Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo
351.	Sklep o določitvi enkratnega prispevka za rekreacijo v letu 1977
352.	Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1976
353.	Najnižji in najvišji zneski osebnih dohodkov, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove
354.	Sklep o zaključnem računu skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za leto 1976
355.	Sklep o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju sodišča združenega dela pokojninskega In invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
356.	Usklajene spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah Iz zdravstvenega zavarovanja (Celje)
357.	Pravilnik o formiranju, sestavi in delu zdravniških komisij (Celje)
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
35S. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega programa za Dobovo (Brežice)
359.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vojnik — kare 8 in 9 (Celje)
360.	Sklep (Celje)
361.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica v prvem polletju 1977 (Cerknica)
362.	Sklep o pooblastitvi Ljubljanskega urbanističnega zavoda in Komunalnega podjetja Cerknica za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (Cerknica)
363.	Sklep o izvolitvi sodnika za prekrške občine Cerknica
364.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalna (Grosuplje)
365.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 13. marca 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa komunalnega urejanja naselij v krajevni skupnosti Žalna (Grosuplje)
366.	Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Kam-nikp
367.	odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Kamnik)
354	368.
359	369.
359 360	370.
360	371.
360 361	372.
361	373.
361	374.
362	375.
364	376.
364	377.
	378.
	379.
366	
372	380.
	381.
377	382.
277	
377	383.
377	334.
378	305.
378	386.
378	387.
380	338.
380	-
386	-
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kamnik	389
Odlok o ugotovitvi družbenega interesa za določene obrtne dejavnosti na območju občine Kamnik	389
Odlok o dopolnitvi odloka o razporeditvi poslovnega časa v poslovnih enotah trgovske, gostinske, turistične in storitvene obrtne dejavnosti na območju občine Kamnik	390
Odlok o zazidalnem načrtu območja obrtne cone Kamnik del BM 3 in del BP 3	390
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju naselij Brstovnica, Konc, Lažišc, Lože, Škufce in Vodiško v krajevni skupnosti Rimske Toplice 390
Odlok o ustanovitvi, delovnem področju In sestavi komisije Skupščine občine Ljubljana Center za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu	391
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Tinje (Slovenska Bistrica)	392
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Zg. Ložnica (Slovenska Bistrica)	393
Družbeni dogovor o soodločanju v samoupravni interesni skupnosti za komunalne in cestne dejavnosti v občini Slov Konjice ter izhodišča za ustanovitev skupnosti (Slovenske Konjice)	393
Odlok o zvišanju stanarin (Slovenske Konjice)	395
Odlok o delni nadomestitvi stanarin (Slovenske Konjice)	396
Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Slovenske Konjice)	397
Odlok o spremembi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča ha območju občine Slovenske Konjice	387
Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Slovenske Konjice)	398
Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Slovenske Konjice)	398
Odlok o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Slovenske Konjice za leto	1977	388
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta športno rekreacijskega centra v mestnem parku v Slovenskih Konjicah	399
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti—Blato—Slovenske Konjice 399
Odločba o imenovanju članov občinske volilne komisije Slovenske Konjice	466
Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Grič Griže na javni vpogled (Žalec)	400
Sklep o razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta za Center Polzela (Žalec)	401
Popravek odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik	401
Popravek odloka o ustanovitvi In organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občim Kamnik	401
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1977 240 din Inozemstvo 450 din - Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo m uprava. Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379'Vli — Te.efon direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 979 - Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. St. 421-1/72